Slo-Tech - Po tem, ko so ameriški znanstveniki lani predstavili prve umetne biorobote, so jih raziskave ponesle v presenetljivo smer, saj so ugotovili, da se žabje zarodne matične kožne celice kar same organizirajo v avtomate, ki se znajo gibati in se odzivajo na okolico, v omejeni meri pa tudi prehranjujejo. Medtem je skupina z inštituta J. Craiga Venterja naposled uspela izpopolniti svoje sintetične celice z najkrajšim možnim genskim zapisom tako, da se zdaj pravilno delijo.

Lanskega januarja so raziskovalci z ameriških univerz Tufts, Vermont in Harvard razkrili organske robotke, ki so jih poimenovali xenobots. Naziv prihaja od izvora zarodnih matičnih celic, iz katerih so bili zgrajeni in ki so jih pobrali iz zarodkov žabe vrste Xenopus laevis. Šlo je za navdušujoč premik v grajenju sintetičnih bioloških robotov, saj so se ksenobotki znali gibati s trzanjem preprostega tkiva iz celic srčne mišice, nosili tovor in se ob poškodbi deloma celo samoobnavljali. Znanstveniki so jih obenem...

Technology Review - Ameriški raziskovalci so iz žabjih celic napravili delujoče organske stroje, ki se lahko premikajo, nosijo tovor in se samoobnavljajo, kar je tako nova letvica na poti do ustvarjanja umetnega življenja, kot tudi nova stopnja robotike.

Znanstveniki z univerz Tufts, Vermont in Harvard so vzeli zarodne celice afriške žabe Xenopus laevis in iz njih napravili manj kot milimeter velike večcelične organske avtomate. Po izvoru celic so jih posrečeno poimenovali "xenoboti", napravice pa se lahko gibljejo z lastnim pogonom, nosijo tovor v za to namenjenih vdolbinah in se ob poškodbah do neke mere tudi same obnavljajo. Xenoboti so zgrajeni iz kožnih celic, ki jim dajejo zgradbo, in pa srčnih, ki sestavljajo pogonski sklop, saj se premikajo s trzanjem majhnih okončin. Po nastanku je v njih shranjene dovolj energije za okrog deset dni delovanja, nakar odmrejo. Prav tako so omejeni na vodni okoliš, spričo dejstva, da se ne prehranjujejo ali sami razmnožujejo, pa bi jih tudi le stežka označili...

MedicalXpress - Izraelski strokovnjaki so objavili, da so kot prvi s 3D tiskanjem napravili srce iz ožiljenega človeškega tkiva, toda organ je ta hip še daleč od funkcionalnega.

Aditivna proizvodnja se ne širi bliskovito zgolj v smer 3D tiska kovin, temveč tudi biotiskanja, ki obeta umetno ustvarjene nadomestne organe. To bo prišlo še kako prav v času, ko ljudi vse uspešneje ohranjamo pri življenju, zaradi česar pričakujemo, da bo sčasoma na voljo vse manj organov za presaditve. Natisniti znamo že nekatere najpreprostejše dele človeškega telesa, poglavitni izziv pa so trenutno ožiljena in oživčena tkiva, ki so osnova za pomembnejše organe - na primer srce.

Raziskovalci z Univerze v Tel Avivu so objavili, da so uspeli natisniti srce iz...

Technology Review - Ali je na Marsu življenje kdaj v zgodovini obstajalo, še ni zadovoljivo pojasnjeno. Roverji na Marsu poizkušajo odkriti vsaj posredne dokaze (ali protidokaze) za to podmeno, kot so tekoča voda, prisotnost enostavnih organskih spojin ipd. Mars je danes sicer opustel, a v preteklosti ni bilo vedno tako. Nekoč je po površju skoraj zagotovo tekla tekoča voda in tako nemogoče verjeti, da je v njej tudi kaj gomazelo.

Ameriški biolog in poslovnež Craig Venter iz podjetja Synthetic Genomics je napovedal drzno misijo oživljanja Marsovcev. Sestaviti želi napravo na iskanje in sekvenciranje DNK (to seveda na Zemlji že dolgo časa imamo), ki bi jo z enim prihodnjim roverjev poslal na Mars. Če bi tam kje našel ostanke DNK, kar ni tako nemogoče, saj je DNK...

New Scientist - Sveti gral mnogo raziskovalcev je umetno življenje ali umetna inteligenca, ki bi se sčasoma razvila v superinteligenco in bi znala odgovoriti na vsa vprašanja. Pot do tja je še dolga, a znanstveniki že dolgo časa precej uspešno hodijo po njej. Svoje dosežke bodo predstavili na 12. mednarodni konferenci o sintezi in simulaciji živih sistemov (Alife) v Odenseju na Danskem čez slaba dva tedna, mi pa si poglejmo predogled dosežkov dveh skupin.

Charles Ofria in sodelavci na Michigan State University gojijo tako imenovane avidiane, ki živijo v računalniku. Gre za digitalne mikrobe, ki se...

Slo-Tech - Raziskovalci s The Craig Venter Instituta v ZDA poročajo o revolucionarnem dosežku, ki ga naši mediji v zadnjih dneh povzemajo kot ustvarjenje sintetične celice ali umetnega življenja. Opredelitev sintetična celica je za nepoučenega bralca zavajajoča, saj ne gre za biologijo psevdoorganskih silicijevih spojin ali celico s celično membrano iz umetnih materialov. Resnica je precej bolj biokemijska in manj spektakularna.

Genski zapis vseh živih bitij je kompaktno zapisan v dolgi molekuli, ki se imenuje deoksiribonukleinska kislina in je navita v kromosome. Molekula je biokopolimer...

Slo-Tech - Ob vsej privatni iniciativi, ki se kaže zadnje čase v vesoljskem programu, je zaslediti pravo točo nekonvencionalnih idej. Od povsem otročjih, preko usekanih do precej zanimivih.
To je povsem razumljivo. Če nimas vedno milijarde ali še raje desetih milijard dolarjev v žepu, ne moreš vedno narediti rakete ravno po svojih željah.

Tokrat so se problema pri JP Aerospace lotili drugače. Končni cilj projekta je nekaksna struktura modernih superlahkih balonov, ki lahko dvignejo tovor do višine 30-40 km, takrat pa z ionskimi motorji začnejo pospeševati in s tem zaradi vzgona, pozneje pa centrifugalne hitrosti vse bolj dvigati. Energijo za motorje bi dobili v začetku iz gorilnih celic, pozneje...