Zakaj so električna letala prava stvar

Še enkrat "In potem svizec zavije jajca. "!

Ni to N-kopter, pa še tega premetava!

woroh4 je 11. jul 2021 ob 22:17 izjavil:

multivac je 8. jul 2021 ob 14:53 izjavil:

To so zgolj tvoje želje, ne pa preverjeno dejstvo.

Ne niso zgolj želje, to je preverjeno dejstvo, obrate električnega motorja se da spreminjati hitro in zelo precizno, precej bolj kot pa reaktivne motorje (z podobnega razloga tudi nimamo reaktivnih motorjev na avtomobilih, čeprav imajo višje izkoristke kot pa dizelski ali bencinski mototji).

fikus_ je 8. jul 2021 ob 17:04 izjavil:

"Turbolence so enake ali manjše pri elekričnih letalih, zato ker je možno zelo precizno upravljanje motorjev in boljša kompenzacija turbolenc na ta način.".

In potem svizec zavije jajca.

Če bi pogledal posnetek kjer je to jasno opisano, potem ne bi izpadel neumen.

mikhaair je 9. jul 2021 ob 11:31 izjavil:

fikus_ je 8. jul 2021 ob 17:04 izjavil:

"Turbolence so enake ali manjše pri elekričnih letalih, zato ker je možno zelo precizno upravljanje motorjev in boljša kompenzacija turbolenc na ta način.".

In potem svizec zavije jajca.

Sploh ne zastopim, kaj je hotel povedat??!!!!??!?

Poglej zgornji posnetek in boš razumel.

Poslušaj. Najprej nehaj jebat vsem mater, kateri se ne strinjajo s čisto vsako tvojo točko.
Ne govorimo o eksperimentalnih cepivih, ampak o nekih električnih letalih iz prihodnosti.

Kot drugo. Turbulenca je kaotična zadeva, ni pogoja, da bi samo z reguliranjem motorja uravnavali. Niti quadcopter tega ne more, pa je bolj stabilen dizajn kot to tvoje ultralahko letalo.

Preverjeno pa vsekakor ni. Saj še nobeno e-letalo ne leti zares.
Priznaj, da so to samo tvoje domneve/želje.

Sem pa prepričan, da je to kar konkreten faktor za srednje do daljše proge. Letenje pod oblaki je nevarna reč. Nad njimi se ogneš marsikaterih težav.

Preverjeno pa vsekakor ni. Saj še nobeno e-letalo ne leti zares.

Ne drži. Sicer pa stvar je preverjena tudi če jo preveriš na prototipu.

Priznaj, da so to samo tvoje domneve/želje.

Nimam kaj priznati, dejstvo je da so to dejstva, stvari so bile narejene in stestirane. Sicer pa ni jasno zakaj kot nejeverni tomaž zadevi ne verjameš, ker se podobna kompenzacija turbulenc dela tudi pri komercialnih fosilnih letalih, vendar učinki pač ustrezno manjši ker je odzivni čas reaktivnih motorjev precej daljši.

Sem pa prepričan, da je to kar konkreten faktor za srednje do daljše proge. Letenje pod oblaki je nevarna reč. Nad njimi se ogneš marsikaterih težav.

Vsi fosilni turbopropi letijo na istih višinah in ni nobenih težav.

woroh4 je 11. jul 2021 ob 22:34 izjavil:

fikus_ je 11. jul 2021 ob 22:20 izjavil:

Še enkrat "In potem svizec zavije jajca. "!

Ni to N-kopter, pa še tega premetava!

Ni nobenega svizca tukaj, dejstvo je da se da obrate in moč motorja pri električnih motorjih spreminjati mnogo hitreje in bolj precizno, to je jasno vsakomur (it is not even controversial). Z podobnega razloga ne uporabljamo reaktivnih motorjev na avtomobilih, pa čeprav imajo večji izkoristek kot dizelski in bencinski. Sicer je res da letalo ne rabi tako hitrega spreminjanja moči kot avto, ampak v primeru turbolenc pa bi mu hitro spreminjanje outputa prišlo zelo prav. In tega so sposobni električni motorji. Pride sunek vetra z desne smeri pod kotom XY in računalniški sistem generira kontra sunek sile z ustreznimi motorji ravno tako da se zadeva uzenači in končni rezultat je da je let bolj miren in te premetava manj kot pri današnjih naftnih letalih.

Najprej nehaj jebat vsem mater, kateri se ne strinjajo s čisto vsako tvojo točko.

Nobenemu ne jebem mater, od kje ti to?! Umiri se človek.

Kot drugo. Turbulenca je kaotična zadeva, ni pogoja, da bi samo z reguliranjem motorja uravnavali. Niti quadcopter tega ne more, pa je bolj stabilen dizajn kot to tvoje ultralahko letalo.

Ne razumeš. Noben ni rekel da se popolnoma znebiš turbulenc. Rekli smo samo da jih precej zmanjšaš. Saj podobno se dela kompenzacijo turbulenc tudi pri reaktivnih letalih, vendar tam ima zadeva precej manjši efekt ker pač reaktivno motor ne reagira zadosti hitro in je kontra sunek sile manjši.

Niti quadcopter tega ne more, pa je bolj stabilen dizajn kot to tvoje ultralahko letalo.

Seveda zmore. Vsak moderen kvadrokopter ima vgrajen žiroskop in kompenzira sunke vetra.

Ni samo sunek vetra, ampak je kaotično kroženje zraka. Vse od lastno povzročenih tokov, do zunanjih. S tistimi elektromotorji lahko kvečjemu nekoliko kompenziraš YAW, ostanejo ti še vse ostale orientacije.
Daleč od tega, da flikneš elektromotor gor in voziš kot na 747 v prvi klasi.

Ne veš koliko jih zmanjšaš in ne, nekatere sploh ne moreš zmanjšati. Nula.

Quadcopter se pošteno namuči v vetru, odzivnost pade. Da, poskuša kompenzirat, ampak je bistveno, bistveno primernejši dizajn glede na orientacijo leta, ki ga ima. Quadcopterji so inherentno bolj stabilni od skoraj vseh ostalih aero-objektov. Da, to je zaradi odzivnosti elektromotorjev in elektronike, ampak predvsem zaradi konfiguracije, ki jim to omogoča.

woroh4 je 11. jul 2021 ob 22:41 izjavil:

Preverjeno pa vsekakor ni. Saj še nobeno e-letalo ne leti zares.

Ne drži. Sicer pa stvar je preverjena tudi če jo preveriš na prototipu.

Priznaj, da so to samo tvoje domneve/želje.

Nimam kaj priznati, dejstvo je da so to dejstva, stvari so bile narejene in stestirane. Sicer pa ni jasno zakaj kot nejeverni tomaž zadevi ne verjameš, ker se podobna kompenzacija turbulenc dela tudi pri komercialnih fosilnih letalih, vendar učinki pač ustrezno manjši ker je odzivni čas reaktivnih motorjev precej daljši.

Sem pa prepričan, da je to kar konkreten faktor za srednje do daljše proge. Letenje pod oblaki je nevarna reč. Nad njimi se ogneš marsikaterih težav.

Vsi fosilni turbopropi letijo na istih višinah in ni nobenih težav.

Turbopropi letijo, ampak z turbopropi se prevaža manjši delež potnikov, zato pa tudi manj nesreč itd.
Dober turbofan, redno vzdrževan je zaradi tega vrjetno varnejša rešitev.

Ni samo sunek vetra, ampak je kaotično kroženje zraka. Vse od lastno povzročenih tokov, do zunanjih.

Res je, ampak to je samo semantika, point še zmeraj stoji: tovrstne zadeve lahko bolje kompenziraš z električnimi motorji zaradi boljše odzivnosti (ter tudi zaradi večih motorjev pri električnih letalih ki uporabljajo pač veliko število motorjev).

S tistimi elektromotorji lahko kvečjemu nekoliko kompenziraš YAW, ostanejo ti še vse ostale orientacije.

Ne drži, kompenziraš lahko tudi druge zadeve, ne samo YAW, res je da ne 100 %-no, pa vendar lahko kompenziraš precej bolje kot pa pri reaktivnem letalu (električni motor ima pač boljšo odzivnost).

Daleč od tega, da flikneš elektromotor gor in voziš kot na 747 v prvi klasi.

Električni 747 bo imel mirnejšo vožnjo od fosilnega 747.

Quadcopter se pošteno namuči v vetru, odzivnost pade. Da, poskuša kompenzirat

Dober quadcopter zelo dobro kompenzira sunke vetra z različnih smeri, veliko bolje kot bi to lahko naredil quadkopter gnan na fosilna goriva.

bistveno primernejši dizajn glede na orientacijo leta, ki ga ima. Quadcopterji so inherentno bolj stabilni od skoraj vseh ostalih aero-objektov.

Sicer je res da so quadrokopterji bolj stabilni že po dizajnu, ampak to ne spremeni dejstva da so električni motorji bolj odzivni in lahko tudi pri letalih bolje kompenzirajo turbulence kot pa fosilna letala.

Da, to je zaradi odzivnosti elektromotorjev in elektronike, ampak predvsem zaradi konfiguracije, ki jim to omogoča.

Zaradi obojega je. Torej če tako gre: sposobnost kompenziranja od največje proti najmanjši: quadrokopter>električno letalo>reaktivno letalo.

mikhaair je 11. jul 2021 ob 23:09 izjavil:

@inzinir
Fak ej, ti nimaš pojma kaj sploh turbolenca je. Začni YTat o tem.

Motiš se, seveda vem kaj je.

Turbopropi letijo, ampak z turbopropi se prevaža manjši delež potnikov, zato pa tudi manj nesreč itd.

Če računaš zanesljivost na preleten kilometer je povsen vseeno koliko potnikov se prevaža z turbopropi. Turbopropi in turbofani so enako zanesljivi (https://greatflight.com/blog/turboprop-.... Dejstvo je tudi da je električni motor precej bolj zanesljiva zadeva od reaktivnega motorja. Električni motor je izredno zanesljiva zadeva in se uporablja povsod po industriji če je le elektrika kje v bližini.

Kot rečeno, kaj in kako lahko kompenziraš so samo tvoje domneve. Zadeve stestirane v praksi ni,

Ni res. Zadeva je stestirana v praksi. Poglej Nasine projekte.

Električni 747 bo bil propelerski in ni pogoja, da bo bolj komforten od ICE.

Seveda bo lahko bolj komforten, namesto dveh reaktivnih motorjev mu daš 10 električnih motorjev, električni motor že sam po sebi ima precej boljšo odzivnost od reaktivnega motorja (z istega razloga tudi ne uporabljamo avtomobilov na reaktivne motorje ker je odzivnost preslaba), torej tudi če imaš 2 električna motorja bo bolje kot 2 reaktivna motorja, stvar pa še dodatno izboljša dejstvo da je električnih motorjev lahko več. Ampak glavno je to da bodo karte za električno letalo 3x cenejše kot za kerozinsko. Me zanima kdo se bo še vozil z kerozinskim, razen če se bo res moral (medkontinentalni 10 urni leti recimo).

woroh4 je 12. jul 2021 ob 23:33 izjavil:

Kot rečeno, kaj in kako lahko kompenziraš so samo tvoje domneve. Zadeve stestirane v praksi ni,

Ni res. Zadeva je stestirana v praksi. Poglej Nasine projekte.

Električni 747 bo bil propelerski in ni pogoja, da bo bolj komforten od ICE.

Seveda bo lahko bolj komforten, namesto dveh reaktivnih motorjev mu daš 10 električnih motorjev, električni motor že sam po sebi ima precej boljšo odzivnost od reaktivnega motorja (z istega razloga tudi ne uporabljamo avtomobilov na reaktivne motorje ker je odzivnost preslaba), torej tudi če imaš 2 električna motorja bo bolje kot 2 reaktivna motorja, stvar pa še dodatno izboljša dejstvo da je električnih motorjev lahko več. Ampak glavno je to da bodo karte za električno letalo 3x cenejše kot za kerozinsko. Me zanima kdo se bo še vozil z kerozinskim, razen če se bo res moral (medkontinentalni 10 urni leti recimo).

Konstantno ponavljaš en in isti argument brez nekih podatkov. Kažeš mi pa animacije.

Malo je utrujajoče, priznam.

Tudi če veš kaj je turbolenca, saj vem, da nisi neumen, ampak kar pišeš je trenutno nemogoče. Tudi če imaš instantno odzivnost motorjev, se mora to preko propelerja, hitrosti ali nagiba, prenesti v silo na letalnik. Np. pri helikopterju je to cca. 1/4 obrata elise.
Torej če želiš kompenzirat turbolenco, jo moraš prebrat, predvidet in ustrezno kompenzirat s krmili.
Turbolence, vetrovi, različno vplivajo na površine. Močan ozek vzgorni tok, bo na krilih povzročil dvig, na repnik površnih pa le dvig repa.
Kako bi elektromotorji pomagali....?

ampak kar pišeš je trenutno nemogoče

Ne drži. Seveda je mogoče. In še enkrat: ne pravim da zadeva 100 % in perfektno kompenzira turbolence, jih pa precej bolje kot so tega zmožni fosilni primerki. Višina leta električnih letal pa je lahko enaka kot sedanja velika potniška, električnim motorjem z višino ne pada izkoristek motorja za razliko od reaktivnih motorjev.

Torej če želiš kompenzirat turbolenco, jo moraš prebrat, predvidet in ustrezno kompenzirat s krmili.

Drži. Lahko tudi ne samo z krmilnimi površinami, lahko tudi direktno z regulacijo potisne sile (trusta) električnih motorjev, še posebej če imaš dizajn ki ima 14 električnih motorjev nameščenih vzdolž krila.

Močan ozek vzgorni tok, bo na krilih povzročil dvig, na repnik površnih pa le dvig repa.
Kako bi elektromotorji pomagali....?

1. Kot pravim: ne gre za 100 procentno kompenzacijo, vendar je pa ta kljub temu veliko boljša kot pri sedanjih reaktivnih letalih
2. Pomagali bi lahko na več različnih načinov, lahko bi imel vzdolž trupa posebne namenske manjše električne motorje (trusterje) ki bi bili prav namenjeni samo za kompenzacijo turbolenc.
3. Motorji so lahko na vrtljivi osi tako kot je vidno na enem izmed zgornjim posnetkov in pri močnem vzgornem toku generirajo direktno obratno silo v nasprotni smeri zračnega toka (torej dol).
4. Tudi če je motaža motorjev klasična fiksna bi že precej pomagalo če bi se obrati motorja v tistem trenutku zmanjšali kar bi povzročilo da bi letalo šlo dol (zmanjša se vzgon), zračni tok ga pa potiska gor, kar se ravno izenači oziroma kompenzira med sabo. Seveda ne perfektno, pa vendar svetlobna leta bolje kot nič.

Dodatni propelerji na bokih za kompenziranje turbulenc?
Sedaj pa se že izmišljuješ woroh4.

Kot je rekel mož. Dodaten balast in porabnik energije, za podpovprečni rezultat.
Se raje dvigneš na 11km in se rešiš vsega tega sranja.

Niti ne. Turbofani delajo optimalno tam nekje.
Električni turbopropi zgubijo zaradi redkosti atmosfere itd.

multivac je 14. jul 2021 ob 15:45 izjavil:

Niti ne. Turbofani delajo optimalno tam nekje.
Električni turbopropi zgubijo zaradi redkosti atmosfere itd.

Ni res, edini ki zgubijo IZKORISTEK zaradi redkosti atmosfere so turbofani, električni motorji izkoristka NE zgubijo! Res je da imajo električni manjšo potisno silo zaradi redkejše atmosfere (isto je pri turbofanih, manjša potisna sila pa se ravno pogliha ker je tudi zračni upor pri redkejši atmosferi manjši), vendar izkoristka NE zgubijo.

Na 5:06

Glede številnih malih motorjev.
Nekaj mi ne gre v račun.

Če pravite, da za učinkovitost nalimamo več manjših motorjev, ki jih vrtimo počasneje, da kompenziramo izgube.
A to ne pomeni tudi manjšo dosegljivo hitrost?

Hitrost letala je nenazadnje odvisna od hitrosti potisnjenega zraka. Počasneje vrteči se propeler pri istem pitchu potisne z manjšo hitrostjo.
Torej to je še en - električnega letala. Vprašanje, če bi sploh lahko dosegel željene hitrosti z dovoljšno učinkovitostjo.

woroh vas trola. Ne odzivajte se na njegovo pisanje in lepljenuje linkov, ki mu ustrezajo.

Razsvetliti pa tudi še nisi uspel nikogar...

Trik je v načinu komunikacije in tega znanja ti na strojnem faksu očigledno niso dali ...

woroh4 je 16. jul 2021 ob 01:04 izjavil:

Če pravite, da za učinkovitost nalimamo več manjših motorjev, ki jih vrtimo počasneje, da kompenziramo izgube.
A to ne pomeni tudi manjšo dosegljivo hitrost?

Hitrost letala je nenazadnje odvisna od hitrosti potisnjenega zraka. Počasneje vrteči se propeler pri istem pitchu potisne z manjšo hitrostjo.

Kot si že sam ugotovil je rešitev v povečavi pitcha, tako se poveča potisna sila in z tem hitrost.

Torej to je še en - električnega letala. Vprašanje, če bi sploh lahko dosegel željene hitrosti z dovoljšno učinkovitostjo.

Ni to minus, električno letalo ima MNOGO boljšo učinkovitost na vsem območju vrtenja vrtljajev.

Sprememba pitcha dramatično vpliva na učinkovitost.

Kaj smo torej rešili?

Sicer pa kot vidim je tebi je znanost tako ali tako tuja: si antivakser ki z znanostjo nima blage veze...https://slo-tech.com/forum/t498146/p722...

Moj nivo je visok, komentiral sem samo dejstvo da mi je naenkrat postalo jasno zakaj ti nobena strokovna razlaga ni jasna. Dejstvo je da vsi podatki in praksa kaže da je poraba električnih letal 2 do 4 krat manjša kot pri primerljivih fosilnih letalih, pa se lahko na glavo obrneš. Grafie za izkoristek v odvisnosti od pitcha pa so tudi znani.



https://heartaerospace.com/

Ta envelop se giblje vse od 70-95%. Kaj nam sploh to pove pri tvojem sistemu?

Graf je jasen, če ne veš kaj pomenijo oznake, google it. :) Pomeni da si v vsakem primeru mnogo bolj učinkovit kot pa fosilno letalo, imaš pa možnost da v bližini letališč zmanjšaš hrup s tem za zmanjšaš obrate in povečaš pitch (s tem malenkostno zmanjšaš izkoristek, ampak za ker tiste par minut med vzletanjem in pristajanjem to predstavlja zelo majhen delež celotnega časa leta, zato je tudi vpliv na porabo ustrezno majhen. Če lahko znižaš obrate in dosežeš enako potisno silo z povečanim pitchem z vzletom? Vsekakor. Na podlagi strokovnih infomacij, literature in izkušenj. Vrtiva se v krogu, da hitrost letala bo zadostna da bo čas celotnega potovanja z letalom skoraj identićen (torej čas od vrat doma do vrat končne lokacije hotela). Kakšni senzacionalistični naslovi? Gre za hardocore podatke, selzacijo pa prepusti novinarjem.

Zakaj si pokazal letalo z štirimi velikimi propelerji, a nisi rekel, da je boljše imeti 100 malih?

Boljše je imeti več manjših (nisem pa rekel 100 motorjev, to je pa že pretiravanje v drugo smer, kakšne 10 pa ja). Zakaj so se tile odločili za par večjih: verjetno manj dela z načrtovanjem in implementacijo, sicer pa njih vprašaj. Je pa dejstvo da več manjših motorjev namesto parih večjih (obe konfiguraciji imasta isto moč) zniža ceno in potrebno površino krila, kar zmanjšuje upor in porabo energije.

woroh4 je 17. jul 2021 ob 21:25 izjavil:

Ta envelop se giblje vse od 70-95%. Kaj nam sploh to pove pri tvojem sistemu?

Graf je jasen, če ne veš kaj pomenijo oznake, google it. :) Pomeni da si v vsakem primeru mnogo bolj učinkovit kot pa fosilno letalo, imaš pa možnost da v bližini letališč zmanjšaš hrup s tem za zmanjšaš obrate in povečaš pitch (s tem malenkostno zmanjšaš izkoristek, ampak za ker tiste par minut med vzletanjem in pristajanjem to predstavlja zelo majhen delež celotnega časa leta, zato je tudi vpliv na porabo ustrezno majhen. Če lahko znižaš obrate in dosežeš enako potisno silo z povečanim pitchem z vzletom? Vsekakor. Na podlagi strokovnih infomacij, literature in izkušenj. Vrtiva se v krogu, da hitrost letala bo zadostna da bo čas celotnega potovanja z letalom skoraj identićen (torej čas od vrat doma do vrat končne lokacije hotela). Kakšni senzacionalistični naslovi? Gre za hardocore podatke, selzacijo pa prepusti novinarjem.

Zakaj si pokazal letalo z štirimi velikimi propelerji, a nisi rekel, da je boljše imeti 100 malih?

Boljše je imeti več manjših (nisem pa rekel 100 motorjev, to je pa že pretiravanje v drugo smer, kakšne 10 pa ja). Zakaj so se tile odločili za par večjih: verjetno manj dela z načrtovanjem in implementacijo, sicer pa njih vprašaj. Je pa dejstvo da več manjših motorjev namesto parih večjih (obe konfiguraciji imasta isto moč) zniža ceno in potrebno površino krila, kar zmanjšuje upor in porabo energije.

Če si tak štručko, daj se res javi Ivotu.
Sigurno bi ga lahko kaj naučil. Uspehe kar stresaš iz rokava.

Ti si sploh bil kdaj na letalu btw?

A kakšen tvoj projekt leti, pluje, vozi? Ker na koncu tudi strojništvo pride do metode pokušaja...

Nasin X-57 je v phase 2 config še vedno lepo dvomotoren in izgleda z originalnim krilom:

Seveda. Ker ne vidiš tone papirologije zadaj in miljone cpu ur simulacij, ki gredo v te dizajne, je zelo enostavno na podlagi par youtube videov zaključiti, da so na istem nivoju kot drugi "entuzijasti na youtubu". Primarni rezultat tega projekta ne bo leteče letalo na elektriko, pač pa znanje in izkušnje, pridobljene z razvojem, ki bo na voljo raznim Boeingom in ostalim interesentom.

Hec je narediti certificirano letalo. Garažisti nimajo šans. Npr. Pipistrel ga tudi še ni uspel izdelati.
In tukaj pridejo Nasine izkušnje in znanje zelo prav.