Rolls-Royce - Rolls-Royce je v navezi z easyJetom izvedel statični preizkus turbopropelerskega motorja, ki ga je poganjal vodik. Gre za prvi eksperiment te sorte, ki mu bodo sicer v kratkem sledili tudi drugi proizvajalci, toda do potniških letal s takšnim pogonom nas loči še najmanj desetletje.
Medtem ko na področju transporta po tleh trenutno poteka živahna tekma v elektrifikaciji vozil, pa so zrakoplovi zahtevnejši izziv. Električne baterije imajo namreč zdaleč prenizko gostoto energije, da bi jih bilo smotrno vgrajevati v večja letala. Ena od alternativ bi bil lahko vodik, ki ga je mogoče prav tako kuriti v turbinskih motorjih, pri čemer namesto ogljikovega dioksida nastaja v glavnem voda. Pri Rolls-Royceu so sedaj s podporo prevoznika easyJeta predelali primerek svojega proslavljenega turbopropelerskega motorja AE 2100-A, da namesto kerozina golta vodik. Preizkus je bil po besedah pristojnih popoln uspeh, kljub temu ne poznamo podrobnosti, denimo razvite moči ali porabe. Naslednji kandidat za predelavo bo reaktivni motor Pearl 15, ni pa še jasno, ali oziroma kdaj bodo s tokratnim junakom skušali tudi poleteti. Gorivo je sicer tokrat prispevala tovarna z Orkneyskih otokov, ki jo žene elektrika iz vetra in plimovanja, tako da je šlo za tako imenovani zeleni vodik.
To je le ena prvih stopnic na sicer dolgi poti do večjih potniških letal na vodik. Čeprav ima ta višjo gostoto energije od baterij, je še vedno štirikrat nižja od kerozina, težava pa je tudi njegovo shranjevanje, ki terja specifične rezervoarje, tudi ko je v tekočem stanju. Ne le, da bodo morala biti letala zanj namensko skonstruirana, temveč bodo po vsej sili na začetku odpadla na krajše, celinske linije do razdalje nekje 3000 kilometrov - zato je poleg ravno easyJet. Analitiki nastop takšnih letal sicer postavljajo nekam v okolico leta 2035, medtem ko so si večji prevozniki za mejnik, ko naj bi se razogljičili, vzeli letnico 2050. Seveda ob predpostavki, da bo vodik, ki ga bodo izkoriščali za letalsko gorivo, napravljen iz obnovljivih virov.
Sicer pa vse lepo in prav, razen tega, da niso rešili problema kako zadostno količino vodika spravit v avion. Sklepam da je poraba goriva v takem motorju približno ista.
Simplicity is the ultimate sophistication - Leonardo da Vinci
To je le ena prvih stopnic na sicer dolgi poti do večjih potniških letal na vodik. Čeprav ima ta višjo gostoto energije od baterij, je še vedno štirikrat nižja od kerozina,
Tega ne razumem čisto. Vodik ima približno 3x večjo energijsko gostoto od kerozina na kilogram.
To je le ena prvih stopnic na sicer dolgi poti do večjih potniških letal na vodik. Čeprav ima ta višjo gostoto energije od baterij, je še vedno štirikrat nižja od kerozina,
Tega ne razumem čisto. Vodik ima približno 3x večjo energijsko gostoto od kerozina na kilogram.
To velja pri energiji na kg. Če se gleda energijo na volumen, ima kerozin večjo gostoto energije.
Sicer pa vse lepo in prav, razen tega, da niso rešili problema kako zadostno količino vodika spravit v avion. Sklepam da je poraba goriva v takem motorju približno ista.
Lepo se vidi, da je sesalni vod oblikovan v S, pod njim pa reduktor za propeler.
Ja, je reaktivni motor, ker leTa pri turbopropih poganja propeler. Za test so pač vzeli reaktivni motor, ki je namenjen za turboprop uporabo. Torej turboprop motor. To je nekako tako, kot da bi bila novica o testu na motorju iz tovornjaka, ti bi pa rekel 'kakšen tovornjak, to je dizel'. Turbinski motorji so namreč lahko prek menjalnikov/reduktorjev turbofan, turboprop, lahko so helikopterske turbine (podobno kot turboprop, le da je reduktor/menjalnik oblikovan drugače), z direktnim potiskom pa turbojet, opcijsko tudi z afterburnerjem. Pa še lovci zadnje čase se mi zdi da uporabljajo efektivno turbofane.
Sicer pa, vodik... Naj se že začne delati na sintetičnem dizlu pa bo vse rešeno. Iz zraka potegneš CO2, utekočiniš, tankaš v obstoječa letala, kmetijsko in gradbeno mehanizacijo, populacija pa bo tudi veselo tankala svoje avte, dokler le-ti ne bodo prerjaveli. Tisti najbolj zavzeti dizlaši bodo pa pač plačevali nekajkratnik na kilometer, da se ja ne bodo vozili na elektriko, vseeno pa bodo zeleni.
Pa res, iz druge strani se res vidi da je propelerski motor.
Sicer pa pri vodiku je glavni problem hranilnik za vodik, motor dokaj enostavno predelaš, da kuri vodik. Tule je lepo razloženo kje je težava, sicer pri avtu, ampak problem je isti kot pri avionu:
In pa še problem utekočinjenga vodika:
Če kuriš vodik v gorivni celici pa je zadeva malo boljša, saj ima gorivna celica veliko boljši izkoristek in potrebuješ veliko manj goriva.
Simplicity is the ultimate sophistication - Leonardo da Vinci
Sicer pa vse lepo in prav, razen tega, da niso rešili problema kako zadostno količino vodika spravit v avion. Sklepam da je poraba goriva v takem motorju približno ista.
Sorry, ker sem ravno tebe našel, ampak si odličen primer večine komentatorjev tako na slo-tech, kot tudi na splošno. Pametuješ o stvareh, ki jih ne poznaš. Lahko bi dal mnenje, vprašanje, .... Sicer pa imaš tudi prav, res je reaktivni (karkoli to že pomeni), a še bolj pravilno je turboprop. V svojem naletu modrovanja spregledaš, da je celo v novici link na wiki opis dotičnega motorja, kjer je takoj slika konkretne uporabe (turboprop na c-27).
Sicer pa, vodik... Naj se že začne delati na sintetičnem dizlu pa bo vse rešeno. Iz zraka potegneš CO2, utekočiniš, tankaš v obstoječa letala, kmetijsko in gradbeno mehanizacijo, populacija pa bo tudi veselo tankala svoje avte, dokler le-ti ne bodo prerjaveli. Tisti najbolj zavzeti dizlaši bodo pa pač plačevali nekajkratnik na kilometer, da se ja ne bodo vozili na elektriko, vseeno pa bodo zeleni.
Na sintetičnem kerozinu iz zraka se dela že skoraj desetletje: https://www.sun-to-liquid.eu/ In ja, se strinjam, da je to najboljša varjanta, če želimo vztrajat na toplotnih motorjih na letalih. Pravtako se strinjam, da so gorivne celice boljša varjanta kot toplotni stroji, a imajo svoj seznam izzivov za rešit. O tem sem pred časom tu nekje prilepil en video:
Čisti vodik ni za letala. Treba ga bo predelat v kerozin. Kar bi tudi ekonomsko šlo skozi, saj letala so luksuz in tisto malo sintetičnega kerozina se bo že naredilo. Medregijski transporti pa na tire.
Sicer pa vse lepo in prav, razen tega, da niso rešili problema kako zadostno količino vodika spravit v avion. Sklepam da je poraba goriva v takem motorju približno ista.
Če boš šel gledat specifikacijo na Wikipedijo, je res motor turbopropelerski. Verjetno pa nima toliko izhodnih stopenj (kot jih imajo recimo helikopterji), da bi imel izpuh usmerjen na stran, ampak zgleda bolj turbo-propelersko-reaktivni.
Vodik je pac zoprn element, ki zakomplicira tesnenje.
Problemi so bili tudi pri Space shuttlu in zdaj pri SLS raketi...
Sicer se vse da, ampak za kako ceno.
Vodik ni samo za to zoprn. Vodik je zoprn, ker so molekule tako majhne, da prodirajo skozi kovino. Imaš utrujenost kovine zaradi vodikovih molekul.
Boljša spojina je amonijak (NH3) - in to bo verjetno prihodnost. Amonijak je lažje tankati, da se ga držati v tekoči obliki pod relativno nizkimi pritiski. To so energijske gostote: Energy density @ Wikipedia
Edini problem je, da preden amonijak zgori (gorivna celica, motor), ga je potrebno skrekati na N2, H2 - kar pomeni porabo energije.
Glede shranjevanja vodika so že pisali, da je zoprn za shranjevanje zaradi prehajanja skozi materiale. Je pa še ena večja težava, še posebej pri letalstvu, kjer se gleda na varnost in maso komponent. Ko vodik difundira v kristalno rešetko kovine, povzroča dodatne napetosti v materialu in zato mora biti jeklenka izdelana z večjim faktorjem varnosti, bolj masivna, več varnostnih pregledov na morebitne napake v materialu, . . .
Učite se iz preteklosti, živite v sedanjosti in razmišljajte o prihodnosti.
1x sem na YouTube gledal video, da naj bi se v letalstvu splacal vodik, ker je izkoristek vodika toliko vecji, plus eko faktor, da vec kot pokrije dodatno tezo rezervoarjev za shranjevanje.
Sam ga ne najdem vec .
Ampak, ko se bo vodik uveljavil, bomo dobili pa H2O kupone, namesto CO2.
"Life is hard; it's even harder when you're stupid."
Kako lepo se vidi sesalna cev turbopropelerskega motorja. Pa tisto na koncu najbrž ni reduktor, ampak obremnenitveni generator za merjenje moči. Če bi uporabili turboventilatorski motor, bi pa pregoreli. Vsaj včasih pošlušam razne "doktorje" na avijonu. Srote mislijo, da letijo v kakem vojaškem izstrelku s subvencionirano ceno karte. Je pa zanimivo, da iz izpuha teče pitna voda.
Vodik je lahko prihodnost, samo ne s trenutnim načinom shranjevanja. Obstajajo že boljše možnosti od rezervoarja pri 700 barih: https://www.greencarcongress.com/2021/0...
Pa še na to se pozablja, da je vodna para (to naj boi šlo ven iz letalskih motorjev na vodik) še bolj toplogredni plin, kot CO2. Res pa je, da se lahko "posuši".
Učite se iz preteklosti, živite v sedanjosti in razmišljajte o prihodnosti.
Ampak, ko se bo vodik uveljavil, bomo dobili pa H2O kupone, namesto CO2.
Naslednji je na tapeti dušik. Nizozemska ukinja cca. 3000 kmetij zaradi prevelikih izpustov dušika.
Vprašanje, če bo to res tako. Njihovi kmetje znajo biti skrajno zoprni. Poleg tega je sedaj to neka sprejeta agenda. Poleg tega so jim 5+ let nazaj talali vzpodbude za širjenje kmetijstva.
Znajo pa Nizozemci tako do daske pritisniti kmetijstvo, da si vi to ne predstavljate.
So pa menda izpusti metana previsoki (CH4). Samo kaj pa vem.
Sicer pa vse lepo in prav, razen tega, da niso rešili problema kako zadostno količino vodika spravit v avion. Sklepam da je poraba goriva v takem motorju približno ista.
Če boš šel gledat specifikacijo na Wikipedijo, je res motor turbopropelerski. Verjetno pa nima toliko izhodnih stopenj (kot jih imajo recimo helikopterji), da bi imel izpuh usmerjen na stran, ampak zgleda bolj turbo-propelersko-reaktivni.
Zakaj bi na letalu izpuh usmerjal stran od smeri letenja?? o.O
Sicer pa vse lepo in prav, razen tega, da niso rešili problema kako zadostno količino vodika spravit v avion. Sklepam da je poraba goriva v takem motorju približno ista.
Če boš šel gledat specifikacijo na Wikipedijo, je res motor turbopropelerski. Verjetno pa nima toliko izhodnih stopenj (kot jih imajo recimo helikopterji), da bi imel izpuh usmerjen na stran, ampak zgleda bolj turbo-propelersko-reaktivni.
Zakaj bi na letalu izpuh usmerjal stran od smeri letenja?? o.O
Ma, glej, kaj pa vem. To se ti inženirji, ki se spoznajo na termodinamiko motorjev razigravajo.
Ideja teh motorjev je, da z izhodnimi zgorevalnimi turbinami pobirajo še zadnji kanec kinetične energije izhodnih izpušnih plinov ven, tako da je na koncu samo še (relativno vroča) sapica. Ideja tega pobiranja pa je ta, da se to potem preko propelerja prenaša na zrak, kot potisk.
Lovijo pa pač max. izkoristke, oz. čim bolj varčen motor.
Ta RR pa zgleda tak bolj butast, pač sikajo vroči izpušni plini ven (ki tudi poganjajo avion). Zdaj če bolj od propelerja ali manj, pa ti jaz tako na uč težko rečem.
Ta najjači turbopropi pa imajo še dvojno rotirajoče se propelerje in (iz nekega razloga) zobnike oz. variabilno prestavno razmerje iz vhodne (sesalne) v izhodno (zgorevalno) kompresijo.
Tudi turboventilacijski motorji imajo to isto, samo nekak imajo ti proizvajalci (zaenkrat) težave s temi zobniki in vibracije in kaj jaz vem.
To delajo Ukrajinci/Rusi (Ivčenko/Motor Sič), samo zdaj ne vem kako bo. Kolikor razumem, so Motor Sič prodali del Kitajcem, Rusi so to zbombardirali (tovarno), Ukrajinci so lastnika in najjačega direktorja (80+ let) aretirali kot izdajalca, prodajo Kitajcem anulirali, Rusi pa točno ne vem, če so kupovali motorje ali orodja za izdelavo motorjev in menijo, da je fabrika ruska.
To je le ena prvih stopnic na sicer dolgi poti do večjih potniških letal na vodik. Čeprav ima ta višjo gostoto energije od baterij, je še vedno štirikrat nižja od kerozina,
Tega ne razumem čisto. Vodik ima približno 3x večjo energijsko gostoto od kerozina na kilogram.
To velja pri energiji na kg. Če se gleda energijo na volumen, ima kerozin večjo gostoto energije.
Predlagam, da Rolls-Royce projekt letalskega motorja s pogonom na vodik imenuje "Projekt Hindenburg".
Samo predlog. Blaznost ekoteroristov očitno ne pozna meja.
Saj ti razumeš, da preko takih projektov v RR perejo denar? Država jim pomaga s takimi super razvojnimi projekti.
Ne perejo ga tako, kot stari mafiozoti, ampak RR je izgubil precej posla. Nekaj ga je odškrtnil GE ali kaj so že v Ameriki, nekaj ga je odškrtnil Covid, izgubili so projekt z Suhoj Superjet 100, kar so Rusi imeli avionov na leasing je imel RR motorje na leasing. To je hud ravs, zavarovanice nočejo plačati škode za zavarovane avione.
RR je imel neke turbine za elektriko delati, to so tudi skoz padli. Na Krimu so posel dobili Nemci, nekaj so mutili pri Siemensu, najprej so prodali turbine neki ruski firmi, ki je šla v stečaj (potem ko je vse plačala), nato so preko dražbe turbine dobili na Krimu. In še sedaj delajo.
Ni vse tako črno. Dobili so tender za te B-52 motorje: https://www.airdatanews.com/detailed-im... s tem, da je ta posel dobil RR America, ne RR UK. Fabrike za to so bodisi v ZDA, bodisi v Kanadi.
Ampak govora je bilo o significant downsizingu. No, pa saj niso oni edini. Nissan je fabrike zaprl (ali pa so v zapiranju ali pa bodo odprte, če bo UK dala subvencije). Pa še par takih primerov downsizinga je.
Osebno menim, da so sinteticna goriva boljsa resitev za letala, razen morda na kratke razdalje do 1000km bi se eventuelno kaj dalo z baterijami, ceprav se mi to zdi nepotrebno kompliciranje + varnostno tveganje. Prilagoditi bi morali zakonodajo, trenutno letala letajo okoli s precej rezerve goriva, ker morajo (30 min + do alternativnega letalisca ali dveh + dodatna rezerva). Ce je to pametno reducirati, je veliko vprasanje.
Tekoc ogljikovodik je enostaven za shranjevanje, ne potrebuje izolacije, tlacne posode,... ce naredis vodikovo letalo, ki je bistveno tezje in energetsko potratnejse od primerljivega klasicnega (kar bo, zaradi konstrukcije), se mi to ne zdi pretirano zeleno.
Ideja teh motorjev je, da z izhodnimi zgorevalnimi turbinami pobirajo še zadnji kanec kinetične energije izhodnih izpušnih plinov ven, tako da je na koncu samo še (relativno vroča) sapica. Ideja tega pobiranja pa je ta, da se to potem preko propelerja prenaša na zrak, kot potisk.
Lovijo pa pač max. izkoristke, oz. čim bolj varčen motor.
Ta RR pa zgleda tak bolj butast, pač sikajo vroči izpušni plini ven (ki tudi poganjajo avion). Zdaj če bolj od propelerja ali manj, pa ti jaz tako na uč težko rečem.
Ta najjači turbopropi pa imajo še dvojno rotirajoče se propelerje in (iz nekega razloga) zobnike oz. variabilno prestavno razmerje iz vhodne (sesalne) v izhodno (zgorevalno) kompresijo.
Tudi turboventilacijski motorji imajo to isto, samo nekak imajo ti proizvajalci (zaenkrat) težave s temi zobniki in vibracije in kaj jaz vem.
To delajo Ukrajinci/Rusi (Ivčenko/Motor Sič), samo zdaj ne vem kako bo. Kolikor razumem, so Motor Sič prodali del Kitajcem, Rusi so to zbombardirali (tovarno), Ukrajinci so lastnika in najjačega direktorja (80+ let) aretirali kot izdajalca, prodajo Kitajcem anulirali, Rusi pa točno ne vem, če so kupovali motorje ali orodja za izdelavo motorjev in menijo, da je fabrika ruska.
Mah, zmeda ubitačna.
Kakor sem Googlal je point reverse flow turbopropov im krajši power shaft (da ne greš skozi cel kompresor z močjo), neke prednosti na kompresorskem delu, daljši intake, ki ga lahko filtriraš a slabih vzletnih stezah, verjetno pa še kaj. Verjento pride prav tudi to, da je vroč del motorja bolj naprej, stran od kabine (če govorimo o single prop motorju).
Predvsem je pa tako, govora je bilo o usmeritvi izpuha. Pri reverse flow motorju izpuha ne usmeriš naprej, temveč nazaj. V smeri premikanja letala. Tistle navzgor obrnjen izpuh na fotki je tako verjetno zato, da ne žgeš direktno krila, ampak vroč izpuh (manj gost) pelješ čez krilo (verjetno malo izboljšaš dvižno silo). Če boš vso kinetično energijo plinom pobral pa verjetno znajo tudi zastajati in podirati tok skozi motor...
Čisti vodik ni za letala. Treba ga bo predelat v kerozin. Kar bi tudi ekonomsko šlo skozi, saj letala so luksuz in tisto malo sintetičnega kerozina se bo že naredilo. Medregijski transporti pa na tire.
Cela EU bi bila lahko povezana z vlaki. Če vlak piči 200km/h mora biti razdalja vsaj 800kilometrov da je letalo konkurečno po času.
Cela EU bi bila lahko povezana z vlaki. Če vlak piči 200km/h mora biti razdalja vsaj 800kilometrov da je letalo konkurečno po času.
Letališča so čista izguba časa.
No ja, gradnja hitre zeleznice tudi ni macji kaselj, plus okoljski vpliv je bistveno vecji kot par letalisc. Da se o ceni ne menimo. Odvisno od terena, koliko potrebujes tunelov, viaduktov, galerij... osebno se mi zeleznica zdi izguba casa, potrebujemo preprosto vec letalskih povezav. V ZDA to deluje super, lahko letis v vsako vukojebino 3x dnevno.
Cela EU bi bila lahko povezana z vlaki. Če vlak piči 200km/h mora biti razdalja vsaj 800kilometrov da je letalo konkurečno po času.
Letališča so čista izguba časa.
No ja, gradnja hitre zeleznice tudi ni macji kaselj, plus okoljski vpliv je bistveno vecji kot par letalisc. Da se o ceni ne menimo. Odvisno od terena, koliko potrebujes tunelov, viaduktov, galerij... osebno se mi zeleznica zdi izguba casa, potrebujemo preprosto vec letalskih povezav. V ZDA to deluje super, lahko letis v vsako vukojebino 3x dnevno.
Mal poračunaj izgubljeno energijo na potnika pa so stvari, hitro drugačne.
Ne rabim racunat, jasno bo vlak boljsi, ker vozi po tleh. Kaj pa casovna komponenta? Poleg tega letalisca ze imamodobesedno povsod, hitro zeleznico pa je potrebno marsikje se zgraditi, kar je brutalno drago in mocno degradira okolje.
Tudi bicikel je precej bolj energetsko varcen od avta, pa se z biciklom normalen clovek ne vozi 50km na siht. Ker je njegov cas prevec vreden. Z avtom pa brez problema.
Samo za obcutek, kako dalec je Evropa s hitro zeleznico :
Čisti vodik ni za letala. Treba ga bo predelat v kerozin. Kar bi tudi ekonomsko šlo skozi, saj letala so luksuz in tisto malo sintetičnega kerozina se bo že naredilo. Medregijski transporti pa na tire.
Cela EU bi bila lahko povezana z vlaki. Če vlak piči 200km/h mora biti razdalja vsaj 800kilometrov da je letalo konkurečno po času.
Letališča so čista izguba časa.
Centralna železniška postaja Brussels-Central ni kaj dosti drugačna od letališča v Zaventemu. Morda nimaš tega security screeninga, drugače pa skoraj enako, priti moraš prej, prtljago oddati, pa tako.
Avioni so zelo v redu, edino pač je tako, da zgleda sedaj bodo te ultra poceni vozovnice šle stran. Enosmerna karta Bruselj-Ljubljana je bila 80€ v offset časih (izven teh ur, recimo da prideš v Bruselj v ponedeljek ob 7h in oddideš v petek ob 17:30). Imel sem kup sodelavcev, ki so imeli neke poceni karte Sofija - Bruselj, v ponedeljek prišli, v petek odšli.
Tega (za sedaj) več ni - cene za Bruselj - Ljubljano so vse v 350€ rangu, pa še tistih najboljših ur ni.
Ne rabim racunat, jasno bo vlak boljsi, ker vozi po tleh. Kaj pa casovna komponenta? Poleg tega letalisca ze imamodobesedno povsod, hitro zeleznico pa je potrebno marsikje se zgraditi, kar je brutalno drago in mocno degradira okolje.
Tudi bicikel je precej bolj energetsko varcen od avta, pa se z biciklom normalen clovek ne vozi 50km na siht. Ker je njegov cas prevec vreden. Z avtom pa brez problema.
Samo za obcutek, kako dalec je Evropa s hitro zeleznico :
Precej bogo. Letalisce pa ima vsako selo.
Energetsko ni tako samoumevno, če želiš zelo hitri vlak ima kar velik zračni upor na tleh, medtem ko letalo, ki leti visoko tega nima. Letalo veliko pokuri za vzletanje in pridobivanje višine, ampak ko je enkrat tam je pa energetsko zelo učinkovit. Torej je to vprašanje dolžine proge, daljša kot je povezava bolj bo letalo energetsko učinkovitejše od hitrega vlaka. Jasno če pa gre za tovorni vlak z max 80 kmh, pa temu težko konkurirarš.
Morda ima res vsako selo letališče, ampak ali je tudi dejanska letalska povezava dobra in ugodna? Železniške proge postavit na goratem območju je največji izziv, na tem zemljevidu se lepo vidi kje so Alpe. Švica je tu vložila verjetno največ naporov, pa še vedno nimajo dobre povezave z Italijo.
Simplicity is the ultimate sophistication - Leonardo da Vinci
Morda ima res vsako selo letališče, ampak ali je tudi dejanska letalska povezava dobra in ugodna? Železniške proge postavit na goratem območju je največji izziv, na tem zemljevidu se lepo vidi kje so Alpe. Švica je tu vložila verjetno največ naporov, pa še vedno nimajo dobre povezave z Italijo.
Ne smes zdaj gledati ljubljanskega letalisca, ki je s propadom Adrie izgubil skoraj vse. Hvala Sarcu za propad Adrie, in Bratuski za prodajo letalisca...
Ta debata gre ravno tako v smer, kot ali se v Sloveniji splaca javni promet.
Odgovor je, za nekatere...
Zdaj, ko je Brnik bolj boga zadeva, je Slovenija prakticno odrezana od sveta, kar se tice letalskih povezav. Pred propadom Adrie, (in ostalega sranja zadnja leta), se je dalo relativno poceni priti kamorkoli v roku parih ur. Po Evropi seveda. Splacalo se je celo iti za en dan. Zjutraj gor, zvecer nazaj. tega skoraj ni vec.
Danes ze rabis konkreten plan ze za "bliznja" mesta ala Frankfurt, Bruselj, Dunaj, Varsava, Pariz, London. Kjer je posel. Ni vec fore v tem, da si pogledal, kdaj bi rad sel, kupil karto in se zapeljal na letalisce. Zal... V bistvu je v tem primeru se najbolj nasrkala ljubljanska regija. Dolenjci gredo v Zagreb, Primorci v Trst, Stajerci pa v Graz ali celo na Dunaj.
Hvala k**** in celo glupim Scabom, da se jim zdi zdaj remote delo O.K.
"Life is hard; it's even harder when you're stupid."
Ne rabim racunat, jasno bo vlak boljsi, ker vozi po tleh. Kaj pa casovna komponenta? Poleg tega letalisca ze imamodobesedno povsod, hitro zeleznico pa je potrebno marsikje se zgraditi, kar je brutalno drago in mocno degradira okolje.
Tudi bicikel je precej bolj energetsko varcen od avta, pa se z biciklom normalen clovek ne vozi 50km na siht. Ker je njegov cas prevec vreden. Z avtom pa brez problema.
Samo za obcutek, kako dalec je Evropa s hitro zeleznico :
Precej bogo. Letalisce pa ima vsako selo.
Energetsko ni tako samoumevno, če želiš zelo hitri vlak ima kar velik zračni upor na tleh, medtem ko letalo, ki leti visoko tega nima. Letalo veliko pokuri za vzletanje in pridobivanje višine, ampak ko je enkrat tam je pa energetsko zelo učinkovit. Torej je to vprašanje dolžine proge, daljša kot je povezava bolj bo letalo energetsko učinkovitejše od hitrega vlaka. Jasno če pa gre za tovorni vlak z max 80 kmh, pa temu težko konkurirarš.
Morda ima res vsako selo letališče, ampak ali je tudi dejanska letalska povezava dobra in ugodna? Železniške proge postavit na goratem območju je največji izziv, na tem zemljevidu se lepo vidi kje so Alpe. Švica je tu vložila verjetno največ naporov, pa še vedno nimajo dobre povezave z Italijo.
Jaz sem pisal energetsko, pa na daljše razdalje in da je celo pot hiter vlak (< 320 kmh).
Glede CO2 je pa res, če računaš da ima Francoski štrom iz jedrskih 150 kg CO2/kWh, kaj pa če to poganja Poljski štrom 1010 kg CO2/kWh. Sicer v tistem tvojem linku ni navedeno kakšno vrednost so vzeli, ampak sklepam da francoski in angleški mix elektike.
Simplicity is the ultimate sophistication - Leonardo da Vinci
.
