» »

Hyperloop

Hyperloop

strani: 1 ... 4 5 6 7 8 9

BigWhale ::

thramos je izjavil:

BigWhale je izjavil:

Zgodovina je pokazala, vsaj dvakrat, da se ameriski znanstveniki, ki delajo rakete, vedno ne zavedajo kompleksnosti. Pardon, trikrat.


Zgodovina je pokazala le, da delajo napake. Ali so bile napake res posledica podcenjevanja kompleksnosti pa zgolj iz tega, da so se zgodile, ne moreš sklepat.


Tako Apollo 1 nesreca, kot tudi nesreci Challengerja in Columbie so bile direktna posledica podcenjevanja kompleksnosti.

Apollo - kisik v kapsuli, kapsula se je odpirala navznoter, znotraj kapsule je bil nadtlak. Prav nihce ni pomislil na 'ej kaj pa ce bodo mogl res hitr ven prit?'. Prav tako ni nihce pomislil, da bi v kapsuli naredili stvari iz negorljivih materialov.

Challenger - problemi s tesnili niso bili neznanka in stvar so pospravili z 'eh to se skoz dogaja, ni panike'. Nihce ni pomislil, da bo mogoce kak dan se malo bolj hladno in da bodo tesnila se malo bolj temperaturno obremenjena.

Columbia - Problem z izolacijsko peno je bil poznan in spet ni nihce pomislil 'kaj pa ce res kak velik kos pene zadane Orbiterja, a bo vse ok?'.

MrStein ::

BigWhale je izjavil:

MrStein je izjavil:

Magic1 je izjavil:

Fora je samo to, da se ne zavedajo kompleksnoti in potem je vse enostavno.

Ja, raketni znanstveniki, ki so naredili raketo, in jo potem za nameček še ponovno uporabili, se ne zavedajo kompleksnosti.
Šur.


Zgodovina je pokazala, vsaj dvakrat, da se ameriski znanstveniki, ki delajo rakete, vedno ne zavedajo kompleksnosti. Pardon, trikrat.

Kolikrat pa se je to zgodilo pri letalih? Vlakih? Avtobusih? Avtih? Motociklih? Biciklih?

frudi je izjavil:

Aroganca brez primere je domišljati si, da si kot inženir nezmotljiv in sposoben predvideti vse. Ampak se je že večkrat pokazalo, da je Muskova filozofija točno takšna. "Eh, bomo že stestirali na končnih uporabnikih"

In kolikokrat se ni izšlo?
Teštiram če delaž - umlaut dela: ä ?

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: MrStein ()

thramos ::

BigWhale je izjavil:

Tako Apollo 1 nesreca, kot tudi nesreci Challengerja in Columbie so bile direktna posledica podcenjevanja kompleksnosti.


Ne vem, ne poznam podrobnosti, ampak ti verjamem. Samo pravim, da zgolj tega, da se je zgodila napaka, ne moreš sklepat, da je bil vzrok karkoli.

tikitoki ::

MrStein je izjavil:

Magic1 je izjavil:

Fora je samo to, da se ne zavedajo kompleksnoti in potem je vse enostavno.

Ja, raketni znanstveniki, ki so naredili raketo, in jo potem za nameček še ponovno uporabili, se ne zavedajo kompleksnosti.
Šur.


Lol. K da je to eno in isto.

tikitoki ::

Sam neizobrazen lahk folk misli, da strovnjak z nekega ozkega podrocja pozna celotno panogo, vse probleme, resitve,...
Pa da vse predvidi. Znanost jw tolk obsezna, da poznas svoj del dobro. Vse ostalo pa delno.

imagodei ::

WarpedOne je izjavil:

Ne ločiš cenika od cilja.

Irelevantna opazka. Če pa želiš kaj bolj kompleksnega povedat; to moraš pa potem storit v lossless kompresiji.
- Hoc est qui sumus -

imagodei ::

thramos je izjavil:

Ne vem, ne poznam podrobnosti, ampak ti verjamem. Samo pravim, da zgolj tega, da se je zgodila napaka, ne moreš sklepat, da je bil vzrok karkoli.

Saj se niso zgodile napake. Oziroma, OK, zgodile so se, ampak to so bile napake, ki bi se jim ob ustreznem načrtovanju ter vzdrževanju lahko izognili. Tudi ko so že imeli podatke, da se dogajajo "incidenti", napak niso odpravili, ker nihče ni predvidel, da bi lahko povzročile večjo škodo. To je podcenjevanje kompleksnosti - po definiciji.
- Hoc est qui sumus -

Okapi ::

V bistvu ni podcenjevanje kompleksnosti, ampak kvečjemu tveganja. Pa še to morda načrtno. V avtih bi lahko bile obvezne čelade, štiritočkovni pasovi in roll-bar. Mrtvih v nesrečah bi bilo sigurno nekaj manj.

Magic1 ::

Je res, vse je verjetnost. Samo toleranca za tveganje se konstantno zmanjšuje. Veliko lažje in ceneje je zmanjšat hitrost, ob pomanjšani toleranci za tveganje, kot pa povečat kompleksnost in varnost. Znižanje cene, povečanje varnosti, povišanje hitrosti so obratno sorazmerne, ne moreš vse naenkrat povišat. Lahko le ene na račun drugih.
Magic

imagodei ::

Lahko da gre tudi za podcenjevanje tveganja, ampak podcenjevanje kompleksnosti je IMO tukaj kar pravi izraz. Gre namreč za to, da je, ko zadevo razvijaš, enostavno preveč variabel, da bi točno vedel, kako bo vse medsebojno vplivalo. Če bi bil to edini problem, bi še šlo; pač preventivno konstruiraš tako, da npr. materiali zdržijo 3x, 5x ali 10x večje sile. Ampak problem je, da si niti ne znaš zamislit vseh okoliščin, v katerih se lahko znajde tvoj umotvor in kakšno vzdržljivost bodo te okoliščine zahtevale od tvojega materiala.

V Kaprunu je tudi šlo za neverjeten splet okoliščin - če pustimo za hip to, da je bil kalorifer popolnoma neprimeren za takšno aplikacijo in da verjetno česa takšnega v Hyperloop kapsuli ne bomo našli - ne samo, da je zaradi napake v dizajnu prišlo do pregrevanja, zaradi česar je prišlo do požara; še vse bi bilo v redu, če se ne bi vžgalo hidravlično olje, ki je ravno na tistem mestu počasi puščalo.

One in a million, tega ni nihče zmogel predvideti, ampak se zgodi.
- Hoc est qui sumus -

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: imagodei ()

Magic1 ::

Itak, samo to so bili časi, ko so bile žrtve še sprejemljive, tega je vedno manj. Že konec osemdesetih se je space program hitro končal zaradi nesreče Columbije. Ne moreš danes narediti tako kompleksne zadeve, da ne moreš predvidet kup stvari in ob nesreči rečt, da je zadeva preveč kompleksna. Te bodo takoj zaprl. Danes je že nična toleranca za žrtve.
Magic

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Magic1 ()

Barbarpapa2 ::

Pozdravljeni

Zadev glede nevarnosti odpovedi in zanesljivosti nasploh se tehnična srenja zaveda že od začetka, recimo temu, inženirstva. Zato se pa nekaj desetletij pri razvoju novih izdelkov uporablja FMEA analiza (Failure Mode and Effect Analysis),

Failure mode and effects analysis @ Wikipedia

ki je namenjena ravno temu, da se iz čim večih zornih kotov preuči vzroke za odpovedi izdelkov, njihove posledice in določi ukrepe za odpravo teh vzrokov. Pri vsakem izdelku se izvajata vsaj dve analizi in sicer analiza tehniškega dizajna (no, analiza konstrukcije) in pa analiza procesa (tehnologije izdelave izdelka). Danes se te analize izvajajo skozi celotno življensko dobo izdelka, saj se "skozi spusti" tudi vsako spremembo izdelka. Te analize so tem pomembnejše, čim manjša je serija in s tem možnost testiranja izdelkov.

S striktno uporabo FMEA se zelo zmanjša možnost kritične odpovedi izdelka, vendar je ne more POVSEM ODPRAVITI! Več kot je spremenljivk v igri tem obsežnejša je njihova kombinatorika tem večja je verjetnost, da se kaj izmuzne skozi analizo. Tako da, če nam je všeč ali ne, vsak od nas je tudi preiskuševalec izdelkov, ki jih uporablja...

LP

Jože

MrStein ::

tikitoki je izjavil:

MrStein je izjavil:

Magic1 je izjavil:

Fora je samo to, da se ne zavedajo kompleksnoti in potem je vse enostavno.

Ja, raketni znanstveniki, ki so naredili raketo, in jo potem za nameček še ponovno uporabili, se ne zavedajo kompleksnosti.
Šur.


Lol. K da je to eno in isto.

Seveda ni. Raketa je veliko bolj kompleksna.

tikitoki je izjavil:

Sam neizobrazen lahk folk misli, da strovnjak z nekega ozkega podrocja pozna celotno panogo, vse probleme, resitve,...
Pa da vse predvidi. Znanost jw tolk obsezna, da poznas svoj del dobro. Vse ostalo pa delno.

Seveda. Programer/fizik/ekonomik Musk nima pojma o raketah. Ali električnih avtomobilih.
Seveda, seveda.
Teštiram če delaž - umlaut dela: ä ?

MrStein ::

Magic1 je izjavil:

Itak, samo to so bili časi, ko so bile žrtve še sprejemljive, tega je vedno manj. Že konec osemdesetih se je space program hitro končal zaradi nesreče Columbije. Ne moreš danes narediti tako kompleksne zadeve, da ne moreš predvidet kup stvari in ob nesreči rečt, da je zadeva preveč kompleksna. Te bodo takoj zaprl. Danes je že nična toleranca za žrtve.

A res? Vsako leto umre milijon ljudi v avtih. Nobody gives a fuck. OK, razen vlade: "Hitrost ubija!"...
Teštiram če delaž - umlaut dela: ä ?

Magic1 ::

Nisem vedel, da te nesreče pozročajo proizvajalci z svojo malomarnostjo. Vsak dan nekaj novega, jaz sem mislil da je v veliki večini kriv človeški faktor.
Magic

MrStein ::

Zavore niso bile dovolj dobre. Glej: Kaj če nekaj v tunel pade in se vlak ne ustavi pravočasno.
Teštiram če delaž - umlaut dela: ä ?

WarpedOne ::

Kaj če šibaš po AC proti podvozu, kjer en mulo na cesto vrže kamen?
Kaj če po AC šiba avtobus poln otrok in iz nadvoza pred njega nekdo vrže veliko skalo?
Think of the children!
How do you know what you don't know?

Ishmael ::

WarpedOne je izjavil:

2km pred kapsulo, ki potuje s hitrostjo 1000km/h.

Kapsula s 1000 km/h prepotuje teh 2 km v 7,2 sekundah.
Pri pojemku 1g (manj kot max zaviranje v avtu) se ustavi na 3858 m. Za zaustavljanje potrebuje 27,8 sekund.

Da ravno takrat pride do problema, pomeni, da to ni bila nesreča ampak zelo natančno tempiran napad.
Maš še kakšen smartass scenarij katastrofe?
Like, napad s plin v kapsuli? Božjastni napad? Porod?

Kaj se recimo zgodi, če 7 sekund pred prihodom potniškega vlaka v luft vržejo tire?
A se bo potniški vlak ustavil?

Šur de.



Vlak lahko nadaljuje vožnjo po tirih, četudi mu oba tira odstreliš stran in se bo sam postavil nazaj gor. Funkcija ogromnih koles ki imajo rob. Hudo bo zaropotalo, vendar so vlaki izjemno stabilni zaradi svoje velike mase in vztrajnosti.

Če pride do tega da ne bo mogel splezati nazaj na tir se bo iztiril in to samo na tak način da bo kolo poleg tira in ne bo zapeljal v graben sam od sebe.

Najnevarnejše za vlak je iztiranje oz. odstreljevanje tirov na ovinku - tam bo pa pobegnil. Dokler se držiš ravnine teh problemov nimaš.
ŽigaDolhar:Slo-Tech ni zavezan tebi (ali komurkoli drugemu) omogočati platformo
za širjenje svojih misli in uresničevanje tvoje pravice do svobode govora.
Nenapisani člen Slo-Tech pravilnika krši 39. člen Ustave RS

Ishmael ::

WarpedOne je izjavil:

Tle je blo pet minut pred vzletom.


V petih minutah se HyperLoop kapsula pri 1000km/h že 6x povsem ustavi. Not close enough.
Časovno okno nevarnosti je dolgo kake pol minute oz. manj kot 4km pred kapsulo at full speed.

Kar tko pavsalno rect, da je neka stvar varna in bo vse kul, j

Za nobeno stvar ne moreš pavšalno rečt, da je varna.
Vsaka ma svoj nabor gabaritov ko stvari postanejo nevarne.

Eksplozija proge 5 minut pred prihodom kapsule je izven nevarnega, mora bit eksplozija manj kot pol minute pred prihodom (če dovoliš zaviranje z 1g, v avtu gre max tja proti 1,2g)


Eksplozija proge bo v vakum tunel ponesla tudi šrapnele ki bodo proti kapsuli leteli z mach 1, neglede na to ali je kapsula ustavljena ali ne.

Pospešek kapsule, ko bi jo dosegel zračni val pa mora biti izjemen. Spredaj 1 bar z Vmax, zadaj 0 bar.
10 tonski ekvivalent sile če je sprednji profil vozila samo 1m2. Strukturna integriteta takega vozila je vprašljiva.

Miniranje tunela je nesmiselno, če lahko bombo priložiš kakor osebno prtljago in jo (ups) pozabiš v kapsuli.

Smrt vseh uddeleženih garantirana že pri majhnih eksplozivih, 100g. Zračni tlak nima kam iti in bo ubil vse živo v kapsuli.

Kako se bo tudi reševal problem požara ? Če odpreš vrata, instantno umreš zaradi dekompresije. Je pa res da tudi požar instantno ugasne. Če umrejo motorji in se vžgejo, kam boš lahko pobegnil.

Tunel ki bo zgrajen za najnižjo ceno bo le malo večji od kapsule. Naredi se lahko vrata spredaj in zadaj, tako kakor v potniških vagonih, samo Hyperloop je še vedno boljša krsta kakor transportno vozilo tudi v tem primeru.

Za ceno tunela lahko nakupiš več kapsul ki pokrijejo več lokacij in razširiš mrežo povezav če uporabiš klasične tire.

Sž je težko že ograditi tire z ograjo. Niti besede ni tudi o vzdrževanju tunela in temu da ljudje na splošno ne marajo temnih prostorov.

Avto je najboljša iznajdba ki rešuje vse te probleme. Za majhne razdalje je hitrost do 80km/h sprejemljiva, za večje pa so primerna letala, ki so energetsko gledano tudi bolj učinkovita in tudi ne rabijo cest za svoje delovanje. Pri Hyperloop hitrostih imaš dovolj vzgona, da kapsuli dodaš že zelo majhna krila in lahko poleti. Zračni upor pa bo le malenkostno večji.

Letala so namreč "maglevi" z dodanimi krili in odstranjenim maglev sistemom. Za lift izkoriščajo zračni tok namesto magnetnega odboja, vnos energije pa je v obeh potreben samo za pokrivanje zračnih izgub.

Poleg tega pa so lahko letala deloma bolj aerodinamična ker nimajo stika s tlemi in ne potrebujejo ploščatega dna za dober "grip" in sam dodatek kril ni tako negativen. Največji minus je samo to da s seboj vozijo več ton goriva ki močno zbija energetsko učinkovitost.
ŽigaDolhar:Slo-Tech ni zavezan tebi (ali komurkoli drugemu) omogočati platformo
za širjenje svojih misli in uresničevanje tvoje pravice do svobode govora.
Nenapisani člen Slo-Tech pravilnika krši 39. člen Ustave RS

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: Ishmael ()

Ishmael ::

Sama mobilnost v 3D prostoru in ne samo v 2D kakor loop pa omogoči letalo tudi to, da se premakne na višino kjer je zračni tlak manjši (Free hyperloop) in na nivo kjer letalo izkorišča tudi veterno energijo jet-stream-a.


300km/h zastonj vetra. Dodati rabiš le še svojih 300km/h da si na 600km/h. Poraba pa je polovična in vakum je zastonj.
ŽigaDolhar:Slo-Tech ni zavezan tebi (ali komurkoli drugemu) omogočati platformo
za širjenje svojih misli in uresničevanje tvoje pravice do svobode govora.
Nenapisani člen Slo-Tech pravilnika krši 39. člen Ustave RS

vostok_1 ::

Nedvomno je letalo boljše od Hyperloopa skoraj v vseh pogledih. Problem je štorast način vkrcanja.
In kot rečeno, potrebujemo učinkovita, easy accessible letalca za lokalne transporte. Recimo do Dunaja.

Problem so vedno bedaki, ki pokvarijo vse skupaj...v tem primeru teroristi. Če le teh ne bi bilo, bi praktično se vkrcali na letalo kot na vlak.
There will be chutes!

SimplyMiha ::

Problem so tudi ljudje, ki se hočejo iz letala izkrcati na višini 10km.

vostok_1 ::

To se da dokaj preprosto preprečit. So bistveno manjši problem kot teroristi.

Zgolj ena sci-fi ideja. A ne bi morda imelo smisla compartmentalize letalo na manjše segmente, tko da če se v enemu kaj zgodi, ostali "ejectajo" z padalom?
Govorim za lokalna letala, torej par km višine, 400khm. I'd say it's doable.
There will be chutes!

MrStein ::

Je že kdo našel tisti reddit thread?
Me res zanima kako pravilno povedat "uh, že 100 let velikoserijsko proizvajamo izdelke, ki se imenujejo dobesedno vakuumske cevi. V enega so verjetno buljil več ur vsak dan večino svojega življenja."
Teštiram če delaž - umlaut dela: ä ?

Ishmael ::

vostok_1 je izjavil:

Nedvomno je letalo boljše od Hyperloopa skoraj v vseh pogledih. Problem je štorast način vkrcanja.
In kot rečeno, potrebujemo učinkovita, easy accessible letalca za lokalne transporte. Recimo do Dunaja.

Problem so vedno bedaki, ki pokvarijo vse skupaj...v tem primeru teroristi. Če le teh ne bi bilo, bi praktično se vkrcali na letalo kot na vlak.


Samo pri terorizmu je letalo še vedno bolj varno od proge. Progo lahko ponoči zaminiraš. Zračne poti letala pa ne.

Ostane ti samo miniranje samega letala ali kabine, kjer pa se temu izogneš s security-check-i.
ŽigaDolhar:Slo-Tech ni zavezan tebi (ali komurkoli drugemu) omogočati platformo
za širjenje svojih misli in uresničevanje tvoje pravice do svobode govora.
Nenapisani člen Slo-Tech pravilnika krši 39. člen Ustave RS

Ishmael ::

vostok_1 je izjavil:

To se da dokaj preprosto preprečit. So bistveno manjši problem kot teroristi.

Zgolj ena sci-fi ideja. A ne bi morda imelo smisla compartmentalize letalo na manjše segmente, tko da če se v enemu kaj zgodi, ostali "ejectajo" z padalom?
Govorim za lokalna letala, torej par km višine, 400khm. I'd say it's doable.


Lokalna jet letala ?

Če odmisliš da ti odtrga stran obraz ko se pri 700km/h ejeciraš, it is doable. Če te prej ne zadane krilo ali motor "on your way out" in te spremeni v čevapčiče z ajvarjem. Sveže postreženo.

Najbolj varna pot iz letala je na pisti, tako da letalo pristane. V vseh ostalih primerih letalo razpade že v zraku in ni rešitve. Če raztrga aluminij in titanovo ogrodje na velikosti a4 papirčkov, bo tudi tebe.

MrStein je izjavil:

Je že kdo našel tisti reddit thread?
Me res zanima kako pravilno povedat "uh, že 100 let velikoserijsko proizvajamo izdelke, ki se imenujejo dobesedno vakuumske cevi. V enega so verjetno buljil več ur vsak dan večino svojega življenja."


TV cevi je precej težavno proizvajati, vakum mora biti zadosti nizek da se elektroni ne ustavljajo zaradi zabijanja ob zračne delce. Delni vakum se da dosegati, vendar to stane in puščanja bodo vedno prisotna.

Za 10 potovanj na dan je nesmiselno delati tako progo.

Rentabilnost je verjetno pri eni kapsuli na 10 minut oz. okoli 100-150 dnevno.
Ustvarjanje vakuma žre profit stalno, profit pa se ustvarja le s prepeljanim potnikom.

Prednosti teh sistemov so predvsem v tem, da proga ne bo nikoli mokra niti ne bo trpela korozije

Vročina v ceveh pa bo neizprosna. To je topla greda v malem.
Ker bodo potniki zahtevali klimo, bo ta morala delovati pri 80°C v delnem vakumu. Zelo-ne-idealno.
ŽigaDolhar:Slo-Tech ni zavezan tebi (ali komurkoli drugemu) omogočati platformo
za širjenje svojih misli in uresničevanje tvoje pravice do svobode govora.
Nenapisani člen Slo-Tech pravilnika krši 39. člen Ustave RS

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: Ishmael ()

Scaramouche ::

Če odmisliš da ti odtrga stran obraz ko se pri 700km/h ejeciraš, it is doable. Če te prej ne zadane krilo ali motor "on your way out" in te spremeni v čevapčiče z ajvarjem. Sveže postreženo.


Si siguren da ne obstaja način?

Ishmael ::

Teorija je rahlo druga od prakse.
Torej rabiš v bistvu letalo znotraj letala. Kaj je sicer problem temu modulu dodati set kril ?
Pri padalu si boš zlomil hrbet ne upošteva pa tudi talne hitrosti take kabine. Vsekakor je to redno smrtonosno, poškodovano letalo pa občasno smrtonosno.

Pri ejeciranju pa boš uničil letalo zaradi prenosa teže.

Vse nesreče so pri vzletu ali pristajanju, to rešuje zelo malo.
ŽigaDolhar:Slo-Tech ni zavezan tebi (ali komurkoli drugemu) omogočati platformo
za širjenje svojih misli in uresničevanje tvoje pravice do svobode govora.
Nenapisani člen Slo-Tech pravilnika krši 39. člen Ustave RS

Scaramouche ::

Ishmael je izjavil:

Teorija je rahlo druga od prakse.
Torej rabiš v bistvu letalo znotraj letala. Kaj je sicer problem temu modulu dodati set kril ?
Pri padalu si boš zlomil hrbet ne upošteva pa tudi talne hitrosti take kabine. Vsekakor je to redno smrtonosno, poškodovano letalo pa občasno smrtonosno.

Pri ejeciranju pa boš uničil letalo zaradi prenosa teže.

Vse nesreče so pri vzletu ali pristajanju, to rešuje zelo malo.


ne ti rabiš kanister znotraj kanistra, babuško, Zakaj bi si zlomil, saj so naredili zelo velika padala, imajo inženirje ki to zračunajo!

Vse nesreče? Dej ne bodi smešen, terorizem in odpovedi motorja se lahko zgodijo visoko zgoraj!
če ti odpove kaj pri vzletu in ne moreš manevrirati je isti problem!

Ishmael ::



:)
ŽigaDolhar:Slo-Tech ni zavezan tebi (ali komurkoli drugemu) omogočati platformo
za širjenje svojih misli in uresničevanje tvoje pravice do svobode govora.
Nenapisani člen Slo-Tech pravilnika krši 39. člen Ustave RS

Scaramouche ::

Ishmael je izjavil:



:)




kaj je smešnega tukaj?


vidi se da še vedno ne vidiš o čem se govori!
Če jaz vem da je nekaj narobe sredi oceana, in nimam tega sistema vem da je konec!

Če pa motor odpove pri takojšnjem pristajanju ali vzletu imam brez tega sistema še vedno možnost solidne!

vidim pa da nisi bral čisto spodnjega procenta ki gre proti tebi!

50% smrtnost se zgodi pred zadnjim pristajanjem! to je dosti visoko kjer je manevrirati nazaj bolj nevarno! Če so to zanemarljive številke ki bi šle proti ruskem sistemu imaš zelo slab zagovor!

Zgodovina sprememb…

vostok_1 ::

Ishmael je izjavil:

vostok_1 je izjavil:

To se da dokaj preprosto preprečit. So bistveno manjši problem kot teroristi.

Zgolj ena sci-fi ideja. A ne bi morda imelo smisla compartmentalize letalo na manjše segmente, tko da če se v enemu kaj zgodi, ostali "ejectajo" z padalom?
Govorim za lokalna letala, torej par km višine, 400khm. I'd say it's doable.


Lokalna jet letala ?

Če odmisliš da ti odtrga stran obraz ko se pri 700km/h ejeciraš, it is doable. Če te prej ne zadane krilo ali motor "on your way out" in te spremeni v čevapčiče z ajvarjem. Sveže postreženo.

Najbolj varna pot iz letala je na pisti, tako da letalo pristane. V vseh ostalih primerih letalo razpade že v zraku in ni rešitve. Če raztrga aluminij in titanovo ogrodje na velikosti a4 papirčkov, bo tudi tebe.

MrStein je izjavil:

Je že kdo našel tisti reddit thread?
Me res zanima kako pravilno povedat "uh, že 100 let velikoserijsko proizvajamo izdelke, ki se imenujejo dobesedno vakuumske cevi. V enega so verjetno buljil več ur vsak dan večino svojega življenja."


TV cevi je precej težavno proizvajati, vakum mora biti zadosti nizek da se elektroni ne ustavljajo zaradi zabijanja ob zračne delce. Delni vakum se da dosegati, vendar to stane in puščanja bodo vedno prisotna.

Za 10 potovanj na dan je nesmiselno delati tako progo.

Rentabilnost je verjetno pri eni kapsuli na 10 minut oz. okoli 100-150 dnevno.
Ustvarjanje vakuma žre profit stalno, profit pa se ustvarja le s prepeljanim potnikom.

Prednosti teh sistemov so predvsem v tem, da proga ne bo nikoli mokra niti ne bo trpela korozije

Vročina v ceveh pa bo neizprosna. To je topla greda v malem.
Ker bodo potniki zahtevali klimo, bo ta morala delovati pri 80°C v delnem vakumu. Zelo-ne-idealno.


Nisem rekel ne jet, ne 700kmh in ne posamezen človek z padali.

Mišljeno je bilo bolj v stilu turbopropa na nekaj km višine in to v nekakšnem compartment-u.
Moja ideja je recimo po kapsuli 6 ljudi or something.
Point je, da če se kaj zgodi v eni "kapsuli" ostale morda preživijo.
Sicer konstrukcijsko malo bolj zaplete zadeve, ampak ni pa to moonshot, še posebej ne, če upoštevamo nizke in počasne lete. Terorist pa bi kvečjemu fental sosednje kapsule in ne komplet letalo.
WCja pa morda tud ne bi potreboval za recimo 3 urni let. Kar je recimo 1500km.
Je sicer morda malce neekonomično peljat letalo z manjšo gostoto, ampak spet je pa varnost večja.
In kot rečeno, če bi to bil VTOL še toliko bolj enostavno.
Prebereš termin poleta, se odpelješ do parkirišča in kot za vlak kupiš karto na recepciji in se vkrcaš.
Vse kar bi zjebalo so tu teroristi.
There will be chutes!

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: vostok_1 ()

MrStein ::

Ishmael je izjavil:


MrStein je izjavil:

Je že kdo našel tisti reddit thread?
Me res zanima kako pravilno povedat "uh, že 100 let velikoserijsko proizvajamo izdelke, ki se imenujejo dobesedno vakuumske cevi. V enega so verjetno buljil več ur vsak dan večino svojega življenja."


TV cevi je precej težavno proizvajati, vakum mora biti zadosti nizek da se elektroni ne ustavljajo zaradi zabijanja ob zračne delce. Delni vakum se da dosegati, vendar to stane in puščanja bodo vedno prisotna.

Poanta: tehnologija in material za vakuumske cevi obstaja že 100 let. In se delajo v velikih serijah. Nisem rekel da je preprosto.
Sicer v Hyperloop ni vakuum, ampak zrak z nizkim tlakom (razen mogoče v kakih posebnih izvedenkah).


Vročina v ceveh pa bo neizprosna. To je topla greda v malem.
Ker bodo potniki zahtevali klimo, bo ta morala delovati pri 80°C v delnem vakumu. Zelo-ne-idealno.

Vročina v vakuumu? ;)
Teštiram če delaž - umlaut dela: ä ?

tikitoki ::

MrStein je izjavil:

tikitoki je izjavil:

MrStein je izjavil:

Magic1 je izjavil:

Fora je samo to, da se ne zavedajo kompleksnoti in potem je vse enostavno.

Ja, raketni znanstveniki, ki so naredili raketo, in jo potem za nameček še ponovno uporabili, se ne zavedajo kompleksnosti.
Šur.


Lol. K da je to eno in isto.

Seveda ni. Raketa je veliko bolj kompleksna.

tikitoki je izjavil:

Sam neizobrazen lahk folk misli, da strovnjak z nekega ozkega podrocja pozna celotno panogo, vse probleme, resitve,...
Pa da vse predvidi. Znanost jw tolk obsezna, da poznas svoj del dobro. Vse ostalo pa delno.

Seveda. Programer/fizik/ekonomik Musk nima pojma o raketah. Ali električnih avtomobilih.
Seveda, seveda.


Hmm, a se ti hecas? Programer/fizik/ekonomik (izpustil si se poslovnez in se kaj drugega). Res, novi Leonardo da Vinci, ki obvlada vsa podrocja. Bolj varno bi bilo reci, da bi bilo potrebno oceno realnosti projekta prepustiti relevantnim strokovanjakom.

MrStein ::

Saj je. On sploh ne dela nič zraven.
Your point?
Teštiram če delaž - umlaut dela: ä ?

tikitoki ::

MrStein je izjavil:

Saj je. On sploh ne dela nič zraven.
Your point?


Ce ga ne dojames, je ze tko prepozno zate.

Na kratko. Dej ne bluzite mi s takimi kretenizmi, k da folk k je delal na raketni tehnologiji, avtomaticno lahko oceni viabilnost hyperloopa. Ker je to bedarija, na katero se je nanasal moj post.

Lahko pa on lepo vrze ven celotno studijo, kjer je tocno razlozeno kako in kaj. Seveda konkretne resitve. Ne, sam, no, kle mate super idejo, sedaj pa jo lahko kdo drug realizira.

MrStein ::

Ne ker je delal na raketni tehnologiji.
Ampak ker je delal na N tehnologijah in vsepovsod uspel.

Razen tega je to itak nepomemben ad hominem.

Pomembni so argumenti. In "vse svoje življenje nisem opazil da gledam v cev polno vakuuma" nekako ni dober argument.
Argument "tu je cev, poglejta ga" pa je.
Teštiram če delaž - umlaut dela: ä ?

tikitoki ::

MrStein je izjavil:

Ne ker je delal na raketni tehnologiji.
Ampak ker je delal na N tehnologijah in vsepovsod uspel.

Razen tega je to itak nepomemben ad hominem.

Pomembni so argumenti. In "vse svoje življenje nisem opazil da gledam v cev polno vakuuma" nekako ni dober argument.
Argument "tu je cev, poglejta ga" pa je.


Ja, kle si faliral na celo crti, ker se vedno cakam na studijo viabilnosti projekta.

Ad hominem:)? Kje pa ga najdes? A ker zelim kaj vecjo kredibilnsot, k da je delal ze na nekem drugem zahtevnem projektu?

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: tikitoki ()

tikitoki ::

BTW, Elon Musk je bil zelo jasen, da na hyperloopu ne bo delal, da to prepusca drugim. CE je vmes si kaj premislil, pa dej link do njegove izjave.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: tikitoki ()

Okapi ::

In tweets on Thursday Musk said he had "just received verbal government approval for the Boring Company to build an underground NY-Phil-Balt-DC Hyperloop. NY-DC in 29 mins".

MrStein ::

tikitoki je izjavil:

BTW, Elon Musk je bil zelo jasen, da na hyperloopu ne bo delal, da to prepusca drugim. CE je vmes si kaj premislil, pa dej link do njegove izjave.

Saj eno-dve sporočili višje sem jaz isto napisal, da stvar prepušča drugim.
Teštiram če delaž - umlaut dela: ä ?

Magic1 ::

Okapi je izjavil:

In tweets on Thursday Musk said he had "just received verbal government approval for the Boring Company to build an underground NY-Phil-Balt-DC Hyperloop. NY-DC in 29 mins".

300km je realno z novimi maglevi v 30min. Musk bo še naročil da naredijo majhen podtlak z ventilacijo in bo nastal delujoč "hyperloop". Stalo bo pa konkretno, da bo zadeva pod zemljo.
Magic

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Magic1 ()

vostok_1 ::

I hope he doesn't do that. Pretty lame.
There will be chutes!

J.McLane ::

Ishmael je izjavil:



Avto je najboljša iznajdba ki rešuje vse te probleme. Za majhne razdalje je hitrost do 80km/h sprejemljiva, za večje pa so primerna letala, ki so energetsko gledano tudi bolj učinkovita in tudi ne rabijo cest za svoje delovanje. Pri Hyperloop hitrostih imaš dovolj vzgona, da kapsuli dodaš že zelo majhna krila in lahko poleti. Zračni upor pa bo le malenkostno večji.

Letala so namreč "maglevi" z dodanimi krili in odstranjenim maglev sistemom. Za lift izkoriščajo zračni tok namesto magnetnega odboja, vnos energije pa je v obeh potreben samo za pokrivanje zračnih izgub.

Poleg tega pa so lahko letala deloma bolj aerodinamična ker nimajo stika s tlemi in ne potrebujejo ploščatega dna za dober "grip" in sam dodatek kril ni tako negativen. Največji minus je samo to da s seboj vozijo več ton goriva ki močno zbija energetsko učinkovitost.


Problem je ker med avtom in letalom ni nič pametnega na izbiro. Danes se bo 500 km redko kdo peljal z letalom, ker cel proces traja ca. 3 ure na izbiro pa imaš ponavadi samo en odhod dnevno, torej zelo slaba fleksibilnost.

Sicer pa ni treba veliko, da bi zapolnil to vrzel, hyperloop se vsaj meni zdi overkill, dober delujoč kompromis so naprimer TGV vlaki v Franciji, Paris - Lyon (470 km) v 2 h, odhodi na 1 uro, cena ca. 100€. Klasičen vlak za podobno razdaljo (LJ - Munchen) potrebuje 6 ur in stane 40€.

Ne predstavljam si, da bi naredil namensko traso dolgo 500 km s cevjo, ki vzdržuje vakum, delno pod zemljo in prišel na ceno vozovnice, ki bi bila nižja. Ni vse samo v ceni energije, katero TGV skuri za premagovanje zračnega upora.

Magic1 ::

Kakšen pa je sploh zračni upor pri TGV, ali maglev? Predvidevam, da je večino energije vloženo v speljevanje, če vlak večkrat ustavi na postajah med končnima destinacijama. Pri TGVju je opcija shranjevanja energije, pri maglev ne, samo ima TGV več trenja. Koliko kilometrov rabi vlak prevozit, da je energija za premagovanje upora večja, od porabljenje za pospeševanje pri normalno dolgi konstrukciji? Končna hitrost okoli 600km/h?
Magic

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Magic1 ()

Barbarpapa2 ::

Pozdrav

Wikipedija navaja, da je sila zračnega upora pri hitrosti 460km/h okoli 9 ton.

LP
Jože

DarkSite ::

Prehitevate stvari.

1) Naredili so testni tunel nekaj metrov na svojem parkiriscu.
2) Zdaj kopljejo pod eno cesto cirka 2 milji nov testni tunel. Porabili naj bi okrog 8 mesecev. Testirali bodo "sanke". Se pravi, tiste sanke, ko avto gor zapelje(tako kot v demo videu). Ne bodo prevazali ljudi.
3) Tuneli so oz bodo tako narejeni, da bodo nekoč v prihodnosti "lahko" podpirali tudi hyperloop. Ampak kot receno to ni cilj ampak so trenutno cilj sanke.

J.McLane ::

Zakaj MAGLEV nebi imel regeneracije zavorne sile? Itak da jo ima, pri teh hitrostih in razdaljah (malo vmesnih postaj) je največ potrebne energije za premagovanje zračnega upora.

Scaramouche ::

Hyperloop je mogoče dobra ideja če postane državni peojekt in je hitrost nekako vračunana v extra ceno in se projekt gleda kot javno dobro, ter tako opraviči minus, ki bi sigurno drugače bil realnost v privatni sferi!

Vprašanje je samo ali bi bil minus v deswtinah milijonov ali stotinah...

Ishmael ::

V miljardah.
ŽigaDolhar:Slo-Tech ni zavezan tebi (ali komurkoli drugemu) omogočati platformo
za širjenje svojih misli in uresničevanje tvoje pravice do svobode govora.
Nenapisani člen Slo-Tech pravilnika krši 39. člen Ustave RS
strani: 1 ... 4 5 6 7 8 9


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

Nemški hyperloop na SpaceX-ovem tekmovanju 457 km/h (strani: 1 2 )

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija
783678 (583) bbf
»

Hyperloop prihaja v Evropo (strani: 1 2 )

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija
786221 (1751) jype
»

Prvi preizkus Hyperloopa v puščavi v Nevadi (strani: 1 2 )

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija
749432 (4002) BigWhale
»

SpaceX hoče na Mars (strani: 1 2 3 4 5 )

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija
20721029 (11543) BigWhale
»

SpaceX gradi prototip cevnega zračnega potniškega prometa v Teksasu (strani: 1 2 )

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija
7317831 (12688) nodrim

Več podobnih tem