Prijavi se z GoogleID

» »

Evolutionary computation a.k.a Digitalna evolucija

Evolutionary computation a.k.a Digitalna evolucija

strani: « 1 2 3

nevone ::

Evolutionary computation: the next major transition of artificial intelligence?

Poleg nevronskih mrež, ki so trenutno najdejavnejše pri razvoju umetne inteligence, se kljub dolgoletnemu "ignoriranju" na površje prebija tudi Digitalna evolucija, ki ima uradno ime Evolutionary computation.

o+ nevone
Rather we will eat the Space or Space will eat us.

vostok_1 ::

Kolikor vem je na temu delal tvoj partner.

Vsekakor pa sem prepričan, da bo AI nastal prek nekakšne evolucije. In nikakor tako, da ga bomo mi z suverenostjo, sestavli skupaj.
You can't make something smarter than yourself...but you can guide the fucker! :D
There will be chutes!

Fun times ahead.

stjan ::

Glede na to da je govora o AI, sem včeraj na teletekstu stran 364 prebral o tem, da so pri FB ukinili sistem AI, ker je ta iznašel svojo verzijo angleščine.
Se je ta AI začel samostojno učiti, oziroma je postal dovolj pameten, da se ga bojijo?


Ve kdo več o tem?

next3steps ::

Dunno. Vem le, da je kitajski "Požarni zid" eden izmed bolj dovršenih masovno uporabljenih AI.

nevone ::

You can't make something smarter than yourself...but you can guide the fucker!


Oh yes you can!

Kar poglej kako se dajo razni geniji voditi od nekih višjih avtoritet.

Sicer ta zveza med AI in koristnikom ne bo na tem nivoju, ampak inteligenca ni nujno tudi povsem avtonomna. Vsaj ne do faze, ko tisti, ki jo ustvarja pride na njen nivo, ali ji dovoli uiti.

Seveda je scenarij, ki ga napoveduješ ti povsem možen, a ni edini možen.

o+ nevone
Rather we will eat the Space or Space will eat us.

SambaShare ::

Če je EC mogoče najbolj perspektivna za strong AI, je pa gotovo najbolj nevarna. Kar sem že preizkusil načinov za machine learning, je EC najbolj izvirna ko pride do "kršenja pravil". V narekovajih, ker v resnici ne krši ničesar, samo fitness funkcija je pomanjkljivo napisana. Da bi napisali set fitness funkcij za strong AI, ki bi nedvoumno opisala naše motive? Težka bo, zelo težka.

Zgodovina sprememb…

nevone ::

Pomislek zelo na mestu.

Ni pa potrebno, da AI-ju najprej naprogramiraš motive. Najprej ga "sprašuješ" stvari, na podlagi katerih ne more kar prevzeti krmila v svoje roke.

o+ nevone
Rather we will eat the Space or Space will eat us.

SambaShare ::

nevone je izjavil:


Ni pa potrebno, da AI-ju najprej naprogramiraš motive. Najprej ga "sprašuješ" stvari, na podlagi katerih ne more kar prevzeti krmila v svoje roke.


Ne razumem, vsaj ne v kontekstu EC. Inherentna motivacija AI-ja pri EC je da ustreže fitness funkciji. Resda jo lahko s časom spreminjaš ali poskusiš vstaviti neko benignost, ampak tu imaš spet isti problem.

nevone ::

Nekateri so preveč vpeti v razmišljanje, da mora AI biti avtonomna, sicer ni nobena AI.

Inherentna motivacija AI-ja pri EC je da ustreže fitness funkciji.

Ja ... ampak ti si pisal o vprogramiranju motivov s fitness funkcijo. Tega dela še kar nekaj časa ne rabimo. Vsaj ne motivov, ki jih smatramo za nevarne. Ali pa, da vsaj ne delamo nevarnih implementacij.

Večja nevarnost pri motivih ali ciljih je ta, da gre zaradi napake v fitness funkciji vse skupaj v maloro, kakor pa da se zmotimo tako, da AI pobezlja in gre po svoje.

o+ nevone
Rather we will eat the Space or Space will eat us.

SambaShare ::

nevone je izjavil:


Ja ... ampak ti si pisal o vprogramiranju motivov s fitness funkcijo.


Kako pa pri EC drugače?

nevone je izjavil:


Večja nevarnost pri motivih ali ciljih je ta, da gre zaradi napake v fitness funkciji vse skupaj v maloro, kakor pa da se zmotimo tako, da AI pobezlja in gre po svoje.


Jaz tu ne vidim nobene razlike. Če predpostavimo da so nameni programerja plemeniti, ti napaka v fitness funkciji pomeni da stvar lahko pobezlja. Potem je pa bolj stvar nesreče oz. stopnje AI-ja kako zelo pobezlja.

Recimo se imaš za pametnega in v fitness funkcijo zapišeš da za svojo delovanje ne sme povzročati bolečine, pa ti mimogrede najde neboleč način da pobije vse na Zemlji, samo da si izboljša score za naslednjo iteracijo.

nevone ::

Jaz tu ne vidim nobene razlike. Če predpostavimo da so nameni programerja plemeniti, ti napaka v fitness funkciji pomeni da stvar lahko pobezlja. Potem je pa bolj stvar nesreče oz. stopnje AI-ja kako zelo pobezlja.

Recimo se imaš za pametnega in v fitness funkcijo zapišeš da za svojo delovanje ne sme povzročati bolečine, pa ti mimogrede najde neboleč način da pobije vse na Zemlji, samo da si izboljša score za naslednjo iteracijo.


You are too fast.

o+ nevone
Rather we will eat the Space or Space will eat us.

vostok_1 ::

nevone je izjavil:

You can't make something smarter than yourself...but you can guide the fucker!


Oh yes you can!

Kar poglej kako se dajo razni geniji voditi od nekih višjih avtoritet.

Sicer ta zveza med AI in koristnikom ne bo na tem nivoju, ampak inteligenca ni nujno tudi povsem avtonomna. Vsaj ne do faze, ko tisti, ki jo ustvarja pride na njen nivo, ali ji dovoli uiti.

Seveda je scenarij, ki ga napoveduješ ti povsem možen, a ni edini možen.

o+ nevone


Ni to isto. Geniji se pustijo vodit, ker imajo še kup karakternih pomankljivosti vmes.

Sam ne moreš naredit nekaj kar bo razmišljalo boljše kot ti sam. Lahko narediš da sicer hitreje razmišlja, kar je že super...ampak ni to to.
There will be chutes!

Fun times ahead.

nevone ::

Geniji se pustijo vodit, ker imajo še kup karakternih pomankljivosti vmes.


Ampak so inteligentni. Seveda morda ne manipulativno inteligentni (če se že uvaja vrste inteligenc) ampak inteligentni v smislu spoznanj, ki pomagajo razumeti ta svet, na podlagi česar lahko potem s pametno in nehudobno manipulacijo narediš bivanje ugodnejše.

o+ nevone
Rather we will eat the Space or Space will eat us.

vostok_1 ::

Da. Že.

Ampak genij zgolj nima dovolj časa oz. slab tajming, da bi se naučil manipulatorstva. Recimo, da bi ga že od otroštva trenirali za manipuliranje...bi dejansko bil top manipulator.

To si recimo predstavljam AI, v vsakem trenutku ga lahko kot otroka naučimo vsega. Razmišlja hitreje in globlje.

Kot rečeno...že samo spomin in hitrost procesiranja in nimamo za burek proti njemu, ne rabi bit "pametnejši". Spomin pa hitrost zelo hitro upgrejdamo.
Hell, ponavljam...butec z IQ 85/90, če mu pohitriš procesiranje za miljonkrat in daš ogromno spomina, torej da si zapolne krepko več kot tistih 7 cifr kot lahko povprečen človek. Te bo pri skoraj vsaki day to day zadevi krepko nascal.

Hitreje bo od tebe računal. Hitreje bo orpavil neko nalogo. Bolj zanesljivo jo bo, ker ima več spomina.


Malce OT:

Blazno zanimiva mi je tista študija, ki pravi, da ljudje dejansko nimamo spomina as in RAM. Ampak je vse skupaj bolj podobno SRAM-u, s tem, da tudi on služi kot procesor in ne samo pomnilnik...drugače povedano....v možganih nimamo oddelka za spomin, ampak vse je v nekem realtime lebdečem stanju.
There will be chutes!

Fun times ahead.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: vostok_1 ()

SambaShare ::

nevone je izjavil:

Jaz tu ne vidim nobene razlike. Če predpostavimo da so nameni programerja plemeniti, ti napaka v fitness funkciji pomeni da stvar lahko pobezlja. Potem je pa bolj stvar nesreče oz. stopnje AI-ja kako zelo pobezlja.

Recimo se imaš za pametnega in v fitness funkcijo zapišeš da za svojo delovanje ne sme povzročati bolečine, pa ti mimogrede najde neboleč način da pobije vse na Zemlji, samo da si izboljša score za naslednjo iteracijo.


You are too fast.

o+ nevone


Vidiš že midva imava kaže probleme z razumevanjem en drugega. Kako potem imeti upanje da zapis fitness funkcije, znotraj tistega dog eat dog okolja na nekem super računalniku, bo pa korekten. Pa da ne bo izpadlo da sem proti EC, samo hočem povedati da je nevaren pristop.

SambaShare ::

vostok_1 je izjavil:


Hitreje bo od tebe računal. Hitreje bo orpavil neko nalogo. Bolj zanesljivo jo bo, ker ima več spomina.


To gotovo. Ampak vseeno bo "sintetični" AI magnitude boljši. Ni vse v hitrosti in spominu, arhitektura naših možganov je prilagojena drugim stvarem, kot pa reševanju abstraktnih problemov, torej tistih ki so nam zdaj zanimivi.

p.s. Sintetični je nekaj kar bi recimo nastalo skozi EC.

Zgodovina sprememb…

vostok_1 ::

V resnici 90% folka ne rešuje nobenih abstraktnih problemov. Večinoma gre samo za organizacijske zadeve. Običajno splaniraš tam do 2-3 koraka v naprej, pol pa postane že vse preveč overwhelming.

Jz še vedno trdim, da je inteligenca pretežno spomin, hitrost in grupiranje v vzorce.

Imaš dva vzorca. Enega primerjaš z drugim, in če kolkrtolko pašeta, začneš delat permutacije in upaš, da boš iznašel tretji, ki bo ustrezal tvojemu problemu. Hitrost in spomin ti tu pomagata k hitrejšemu in zanesljivemu koncu.
Nekam bi še vtaknil sposobnost iskanja najkrajše poti. Torej, katera pot ej najkrajša in zadosti problemu. Spet spomin je ključnega pomena.
There will be chutes!

Fun times ahead.

nevone ::

Vidiš že midva imava kaže probleme z razumevanjem en drugega.


Jaz te, vsaj mislim, precej dobro razumem. Samo ne želim zaiti v vode, ki so zelo priljubljene, a nimajo kaj prida pozitivnega učinka na samo problematiko.

Kako potem imeti upanje da zapis fitness funkcije, znotraj tistega dog eat dog okolja na nekem super računalniku, bo pa korekten.


Od mene ne boš dobil povsem enoznačnega odgovora, da ni možno stvari pripeljat do Point of no return situacije. Upam si pa trditi, da imamo precej možnosti da stvari naredimo prav. Če seveda ne bomo hlastali za neko AI Über Alles, ki je sploh ne rabimo.

Pa da ne bo izpadlo da sem proti EC, samo hočem povedati da je nevaren pristop.

Življenje je itak smrtno nevarno. Ampak, če po lokalni cesti ne drviš 200km na uro je takoj manj nevarno. Pa ni hitrost edini parameter, ki se ga da regulirati.

o+ nevone
Rather we will eat the Space or Space will eat us.

SambaShare ::

vostok_1 je izjavil:

V resnici 90% folka ne rešuje nobenih abstraktnih problemov. Večinoma gre samo za organizacijske zadeve. Običajno splaniraš tam do 2-3 koraka v naprej, pol pa postane že vse preveč overwhelming.


No ja, ampak tu govorimo o ta težkih stvareh. Saj zato pa hočemo strong AI, da nam reši stvari, ki jih sami ne moremo.

vostok_1 ::

True, ampak, rešil bi že brez IQja 160.
There will be chutes!

Fun times ahead.

SambaShare ::

Da ne bom preveč derail-al teme. EC bi sam vzel kot neke vrste last resort. Če nam ostale metode odpovejo, vržemo problem v EC, dodamo dovolj računske moči in rezultat je garantiran. Samo moramo biti previdni kaj hočemo + izvedba.

Vse te big data stvari ki so popularne danes so tako precej meh, samo oponašanje tega kar že znamo. Tudi dobrodošlo za avtomatizacijo, nič ne rečem, ampak to ni tisti pravi napredek.

Zgodovina sprememb…

nevone ::

Največja prednost EC-ja je, da je inovativen. Seveda ima svoje meje, (ki jih, mimogrede, mora imeti), a se mu obzorje lahko postopoma širi.

o+ nevone
Rather we will eat the Space or Space will eat us.

SambaShare ::

Simulirano ohlajanje npr. je tudi lahko inovativno in hkrati bolj kontrolirano.

nevone ::

SambaShare je izjavil:

Simulirano ohlajanje npr. je tudi lahko inovativno in hkrati bolj kontrolirano.


In kako naj bi to bilo bolj kontrolirano?

o+ nevone
Rather we will eat the Space or Space will eat us.

SambaShare ::

V mislih sem imel vedno manjšo hitrost sprememb s časom, ki je značilnost SA, ampak imaš prav.

Na isti način lahko pohabiš tudi EC, če si pripravljen sprejeti malo slabšo rešitev.

Zgodovina sprememb…

nevone ::

Kar je bistveno za AI je to, da nam pove kar ve. Ne da kar izvaja. Ves AI mora biti omejen na simulacije. Izvedba AI dognanj se lahko naredi bistveno bolj rigidna in s tem varnejša, ko enkrat veš, v čem je štos.

o+ nevone
Rather we will eat the Space or Space will eat us.

krneki0001 ::

Ne paše ravno čisto zraven, ampak ali swarm algoritme (ant colony, ant colony system, bees in bacterial foraging optimization) kdo uporablja?


Recimo to bi bilo zanimivo tudi za AI, ker lahko dele, ki ti ne pašejo zraven izločiš:
The Bacterial Foraging Optimization Algorithm is inspired by the group foraging behavior of bacteria such as E.coli and M.xanthus. Specifically, the BFOA is inspired by the chemotaxis behavior of bacteria that will perceive chemical gradients in the environment (such as nutrients) and move toward or away from specific signals

Zgodovina sprememb…

nevone ::

Princip, po katerem se razvija AI, naj bi bil v bistvu podoben temu, kakor dela farmacija/medicina, le da se zadeva pospeši.

Samo za pospešitev je treba najprej podreti par psiholoških barier, da bo sploh kdo zainteresiran za večjo hitrost. Ker trenutno je hitrost razvoja precejšnje breme za marsikoga in zato ljudje niti niso pretirano navdušeni nad napredkom. Evolucijski pritisk izločanja šibkejših ali bolje rečeno slabše prilagojenih, se še vedno dogaja precej intenzivno.

o+ nevone
Rather we will eat the Space or Space will eat us.

krneki0001 ::

Bakterije so kr intenzivne pri tem, zato tudi algoritmi ki bazirajo na Bacterial Foraging Optimization delujejo odlično.

The information processing strategy of the algorithm is to allow cells to stochastically and collectively swarm toward optima. This is achieved through a series of three processes on a population of simulated cells: 1) 'Chemotaxis' where the cost of cells is derated by the proximity to other cells and cells move along the manipulated cost surface one at a time (the majority of the work of the algorithm), 2) 'Reproduction' where only those cells that performed well over their lifetime may contribute to the next generation, and 3) 'Elimination-dispersal' where cells are discarded and new random samples are inserted with a low probability.

Double_J ::

Ko je ze ravno tema.

Lahko s tem optimiziramo windowse, ali pac ne bi slo. Critticall naprimer?
Dve šivanki...

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Double_J ()

nevone ::

Double_J je izjavil:

Ko je ze ravno tema.

Lahko s tem optimiziramo windowse, ali pac ne bi slo. Critticall naprimer?


Posamezne dele zagotovo, če še niso optimalni.

o+ nevone
Rather we will eat the Space or Space will eat us.

Double_J ::

Saj mi je pomoje kar jasno kako to deluje. S pomocjo mutacij se optimizira algoritem za resevanje dolocenega problema, tako da potrebuje manj korakov.

Vendar kaj ce algoritem za resevanje problema ni znan. Kako ga potem optimiziras? To se mi zdi pomembno, ker inteligenca pomeni ravno sposobnost resevanja takih problemov.
Dve šivanki...

nevone ::

Vendar kaj ce algoritem za resevanje problema ni znan.


A če algoritem ni znan, ali če sploh ne veš kaj hočeš?

o+ nevone
Rather we will eat the Space or Space will eat us.

krneki0001 ::

Algoritem bo znan, ko boš vedel, kaj bi sploh rad.
Največji problem je da ne znajo opisat, kaj bi radi in potem ne moreš ravno nekega algoritma narest (oziroma lahko, samo ne bo pravilno deloval)

Okapi ::

Problem je, ker pogosto ne znaš definirati vmesnih korakov oziroma pogojev, ki bi na koncu pripeljali do želenega rezultata. Z evolucijo lahko iz ribe narediš ptiča, ampak moraš znati definirati vmesne korake oziroma pogoje, da najprej nastane dinozaver. Direktne poti iz ribe do ptiča ni, ovinek čez dinozavre je pa težko vnaprej definirati.

Digitalna evolucija je za zdaj bolj na nivoju mikro-evolucije, ko je za dosego želenega rezutata potrebnih samo nekaj majhnih korakov/mutacij.

krneki0001 ::

Nebi rekel ravno revolucija, ampak prej optimizacija že znanih algoritmov s hitrejšimi in v manj korakih.

Double_J ::

nevone je izjavil:

Vendar kaj ce algoritem za resevanje problema ni znan.


A če algoritem ni znan, ali če sploh ne veš kaj hočeš?

o+ nevone


Ce algoritem ni znan. Naprimet hoces zevoluorat general AI. Ali pa hoces kaj bolj preprostega. Kako bos to naredil?
Dve šivanki...

nevone ::

Najprej moraš vedeti, kaj hočeš.

o+ nevone
Rather we will eat the Space or Space will eat us.

Barbarpapa2 ::

Pozdrav

Mislim, da gre pri debati med Double_J in Nevone za "lapsus" s strani Double_J. IMHO moraš na nek način poznati rezultat in imeti nekaj, kar meriš. V primeru Thomasovega Critticala je bil rezultat posortiran niz podatkov, meril si pa čas. Za boljšega je veljala tista mutacija algoritma, ki je zadevo pozložila prej, kot prejšnja mutacija. Optimiraš pa algoritem na ta način, to pa ja. Pravzaprav lahko (če mutriaš dovolj dolgo) iz enega grobega algoritma rata nekaj novega, drugačnega.... Ja, treba je vedet, kaj hočeš...

LP

Jože

Double_J ::

Ja samo on je ze imel algoritem, ki posorta niz. Potem ga je pa pohitril. Resitev problema je torej ze obstajala.

Avtomatizirat je treba iskanje resitev za probleme, kjer resitev se ni. To je bistveno.
Dve šivanki...

Double_J ::

nevone je izjavil:

Najprej moraš vedeti, kaj hočeš.

o+ nevone


Dokazat kak matematicen teorem ali pa kaj drugega. Neresenih problemov je veliko vec kot resenih, tako da to hocemo, jih resiti namrec.
Dve šivanki...

Barbarpapa2 ::

Pozdrav

Nisem ravno v tej materiji, tu pa tam poškilim noter :D...Kolikor jaz vem, genetski algoritmi delajo ravno to, optimirajo kak znan algoritem oz ga z mutacijami izboljšujejo. Je tukaj neka analogija z npr. generatorji naključnih števil, ki slednje generirajo iz nekega "semena" (seed).

Je pa Double_J (bi najraje JJ napisal, pa te kratice pri nekaterih niso ravno priljubljene :))) odprl zame zanimivo temo. Ali obstaja računalniški sistem, kateremu podaš vhod in izhod, potem mu pa rečeš, da naj zgenerira algoritem, ki bo vhod "preslikal" v izhod? Bolj, ko razmišljam o tem, več vprašanj se mi poraja....

LP

Jože

nevone ::

Ali obstaja računalniški sistem, kateremu podaš vhod in izhod, potem mu pa rečeš, da naj zgenerira algoritem, ki bo vhod "preslikal" v izhod?


Ja, to se da in Critticall to zna, le da je mogoče malo premalo priročen za vnesti vse zahteve.

o+ nevone
Rather we will eat the Space or Space will eat us.

Barbarpapa2 ::

Pozdrav

A ni Crittical narejen tako, da mu moraš podati algoritem v obliki kode, ki jo potem on optimira preko mutacij, uspešnost mutacije pa meri preko predisanih parametrov (npr. čas "urejanja" podatkov)?

LP

Jože

blay44 ::

Še moje izkušnje pridobljene z robotkom "maček".

Vostok1 tisto o ramih je razlika smo električno.
...v nekem real time lebdečem stanju.. Ne gre. Mora imeti nek "nagon ali nagone" sicer hitro "zmutira" in se v mojem primeru, ki je posnemal Naravo, to je meril porabljeno energijo, ostane v napajalni postaji.
Kakor so zgoraj ugotovili:
Cilji oziroma nagoni zapisani v romu.
Rešitve se spreminjajo in odločajo glede na neko referenco.
Napake, neuspehi se zapišejo v nek rom, da se jih prenaša v naslednje "mutacije".

Tole lebdeče stanje bi bilo pa uporabno za določanje novih ciljev.:) Samo kako?
Zna biti na koncu tudi dost nevarno:)

To sem delal na podlagi opazovanja domačega mačka. Poraja pa se vprašanje zakaj mladi mački brez veze kurijo energijo za igranje. Hočem reči, niso vzbujeni z nagonom.

Okapi ::

Seveda so, in ne kurijo energije "brez veze". Igranje je nujno za razvoj motorike, senzorike, socialnih stikov ...

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Okapi ()

blay44 ::

Aha. po domače, da se z že vpisnimi starimi in novimi "mutacijami" prilagodi na
novo okolje in dane razmere. Sam ne vem če je to vse.

Okapi ::

Dve zadevi sta. Ena je razvoj sicer neposredno genetsko pogojenih zadev. Recimo maček (ali človek), ki bi od rojstva živel v temi, bi bil slep, ker se center za vid ne bi pravilno razvil. Živci potrebujejo določene (pravilne) dražljaje, da se razvijejo. Podobno velja za razvoj mišic, koordinacijo gibanja, ravnotežje ... Če zamudiš začetno obdobje, se nikoli več ne more optimalno razviti.

Druga stvar je pa učenje konkretnih spretnosti, ali strokovno rečeno epigenetika. Kar se tudi dogaja z igro. Mačka mora znati loviti, se pretepati in še kaj. V genih nima navodil za to, vsaj ne dovolj natančnih, zato se mora naučiti.

So pa te reči različne pri različnih vrstah živali. Na primer nekatere vrste ptic imajo selitveno pot v genih. Lahko ptiča izvališ v valilniku, spustiš in bo znal odleteti na jug. Nekatere vrste ptic pa tega nimajo v genih in se morajo naučiti od staršev, sicer ne vedo, kam je treba iti.

Če je določena "informacija" v genih, je to sicer bolj zanesljivo, ampak tudi manj prilagodljivo. Če se razmere hitro spremenijo, se geni z mutacijami in naravnim izborom (se pravi evolucijo) ne morejo dovolj hitro prilagoditi in lahko vrsta izumre. Če je stvar naučena, se lahko žival prilagodi novim razmeram iz enega rodu do naslednjega.

Evolucija balansira med obema možnostima in bolj inteligentne vrste imajo manj stvari zapisanih v genih in se morajo več naučiti. Tudi je bolje imeti čim manj genov, ker je bolj ekonomično in manjša verjetnost je, da gre kaj narobe na genetskem področu. Recimo koruza ima za tretjino več genov kot človek.

gus5 ::

Okapi je izjavil:

Problem je, ker pogosto ne znaš definirati vmesnih korakov oziroma pogojev, ki bi na koncu pripeljali do želenega rezultata. Z evolucijo lahko iz ribe narediš ptiča, ampak moraš znati definirati vmesne korake oziroma pogoje, da najprej nastane dinozaver. Direktne poti iz ribe do ptiča ni, ovinek čez dinozavre je pa težko vnaprej definirati.

Digitalna evolucija je za zdaj bolj na nivoju mikro-evolucije, ko je za dosego želenega rezutata potrebnih samo nekaj majhnih korakov/mutacij.
Narava ne deluje teleološko, evolucija nima cilja, vse živo na svetu je plod naključji, podvrženo ireverzibilnim učinkom entropije.

Okapi ::

In? To s citiranim nima čisto nobene povezave.
strani: « 1 2 3


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

Umetna inteligenca / AI debata (strani: 1 2 3 4 )

Oddelek: Problemi človeštva
17110312 (2039) pis-it
»

Tema o umetni inteligenci (strani: 1 2 3 )

Oddelek: Znanost in tehnologija
1059142 (6083) vostok_1
»

Automatic Algorithm Invention with a GPU

Oddelek: Znanost in tehnologija
161734 (1142) rasta
»

Tehnološki napredek/evolucija ni eksponenten (strani: 1 2 )

Oddelek: Znanost in tehnologija
516683 (6109) _marko
»

It means business (strani: 1 2 3 4 5 6 7 8 )

Oddelek: Znanost in tehnologija
37422013 (8012) Thomas

Več podobnih tem