Evolutionary computation a.k.a Digitalna evolucija

Okapi tole je pa globoko. Se strinjam.
Sedaj ni čudno, da je "maček" postal nezanimiv tudi za mlaše brate in sestro in je končal v reciklaži.

Barbarpapa2 je 15. sep 2017 ob 10:00 izjavil:

Pozdrav

A ni Crittical narejen tako, da mu moraš podati algoritem v obliki kode, ki jo potem on optimira preko mutacij, uspešnost mutacije pa meri preko predisanih parametrov (npr. čas "urejanja" podatkov)?

LP

Jože

Lahko mu podas tudi tabelo, recimo [1,2,3,4,5,6,7,8,9,10] in [2,4,6,...] in isce program, ki poveze ti dve tabeli.

Okapi je 15. sep 2017 ob 12:54 izjavil:

In? To s citiranim nima čisto nobene povezave.

Evolucija ne pozna želenih korakov. Želje in naključna variabilnost se izključujejo. V evoluciji ni smisla, načrtovane funkcionalnosti, namena. Že zato je digitalna ('algoritemska') evolucija nemogoča oz. to, kar je poimenovano evolucija, ni evolucija, saj implicira pričakovanja, namen, funkcionalnost algoritmov.

Okapi je 15. sep 2017 ob 16:36 izjavil:

Bistven za evolucijo je (naravni) izbor. Naravno okolje je tisto, ki odbira naključne mutacije in "ustvarja" na tisto okolje bolj prilagojena bitja. V digitalnem svetu je pa enako - ustvariš digitalno okolje, ki odbira naključne mutacije in ustvarja uspešnejši algoritem/program.

Ja, evolucijo zaznamuje naključnost. Pa tudi odsotnost 'kreatorja'. Kreiranje digitalnih okolji implicira 'kreatorja'.

snow je 15. sep 2017 ob 13:43 izjavil:

Barbarpapa2 je 15. sep 2017 ob 10:00 izjavil:

Pozdrav

A ni Crittical narejen tako, da mu moraš podati algoritem v obliki kode, ki jo potem on optimira preko mutacij, uspešnost mutacije pa meri preko predisanih parametrov (npr. čas "urejanja" podatkov)?

LP

Jože

Lahko mu podas tudi tabelo, recimo [1,2,3,4,5,6,7,8,9,10] in [2,4,6,...] in isce program, ki poveze ti dve tabeli.

precej neoptimalno. oz po svojih kriterijih. smo mel dolgo debato na bisekcijo in lut njega dni.

Biološka evolucija ima en cilj in to je preživetje organizma. V ta namen se organizmi naključno ali pa tudi ne spreminjajo in preživijo najbolje prilagojeni na trenutno okolje. Se pravi cilj je preživetje. Potem je pa še ogromno subciljev, ki so pa povečini v službi glavnega cilja.

Ves ta mehanizem in še kaj zraven je pa samo orodje v rokah kreatorja, s katerim lahko oblikuje različne zadeve.

o+ nevone

nevone je 15. sep 2017 ob 20:08 izjavil:

Biološka evolucija ima en cilj in to je preživetje organizma. V ta namen se organizmi naključno ali pa tudi ne spreminjajo in preživijo najbolje prilagojeni na trenutno okolje. Se pravi cilj je preživetje.

Ni res, cilj je razmnoževanje genov. Preživetje organizma, pa še to ne vsakega (mravlje se brez problema žrtvujejo), je kvečjemu začasni "podcilj", ali stranski učinek tistega, kar bi geni radi dosegli.

Narobe razumeš te izraze, zlasti cilj.

gus5 je 15. sep 2017 ob 22:11 izjavil:

Okapi je 15. sep 2017 ob 20:55 izjavil:

nevone je 15. sep 2017 ob 20:08 izjavil:

Biološka evolucija ima en cilj in to je preživetje organizma. V ta namen se organizmi naključno ali pa tudi ne spreminjajo in preživijo najbolje prilagojeni na trenutno okolje. Se pravi cilj je preživetje.

Ni res, cilj je razmnoževanje genov. Preživetje organizma, pa še to ne vsakega (mravlje se brez problema žrtvujejo), je kvečjemu začasni "podcilj", ali stranski učinek tistega, kar bi geni radi dosegli.

Ne evolucija ne geni nimajo ciljev. V naravi ni ciljev, smotrov, načrtov.

Saj bo šlo, saj bo šlo, malo bolj počasi ....

Preživetje je osnovno. Tisto prvo. Če preživiš, potem se lahko tudi razmožuješ, se pravi: svoje gene preneseš na potomce,... itd.itd.... za kar skrbi samo/ohranitveni na/gon.

Kaj pa so zdaj cilji, smotri, načrti in kaj je narava!??

Ali je pokrajina na planetu Mars narava!??

gus5 je 16. sep 2017 ob 13:14 izjavil:

FrRoSt je 16. sep 2017 ob 03:27 izjavil:

Preživetje je osnovno. Tisto prvo. Če preživiš, potem se lahko tudi razmožuješ, se pravi: svoje gene preneseš na potomce,... itd.itd.... za kar skrbi samo/ohranitveni na/gon.

Gon nima cilja, niti namere, še manj svobodne volje. Kant denimo, je svobodno voljo človeka pogojeval prav z zatrtjem vseh inklinacij, vključno z goni. Je pes, ki nagonsko skoči za slastnim zrezkom, svoboden, bitje s ciljem? Nope.

Emmm, .... kr neki je tole, čist nekaj mimo, četudi narediš stojo na glavi, .....

.... tole bi bilo potrebno pa izbrisati, kje je zdaj Kito, da bo vsaj kakšno pametno naredil in izbrisal

A to, da zna hitreje računat pomeni, da je pametnejši?

A navaden kalkulator je potem tudi pametnejši, ker hitreje kot človek izračuna koren od nekega števila?

Povprečen gimnazijec zna več matematike kot večina doktorjev znanosti, ker so ti, če niso ravno matematiki, fiziki ali mogoče strojniki, odvode, integrale in podobne zadeve že davno pozabili. A so zato pametnejši?

Kaj (trenutno) znaš, s pametjo nima praktično nič skupnega. Računalnik zna na pamet celo Wikipedijo, pa ni zato nič pametnejši.

Okapi je 17. sep 2017 ob 11:08 izjavil:

Povprečen gimnazijec zna več matematike kot večina doktorjev znanosti, ker so ti, če niso ravno matematiki, fiziki ali mogoče strojniki, odvode, integrale in podobne zadeve že davno pozabili. A so zato pametnejši?

Kaj (trenutno) znaš, s pametjo nima praktično nič skupnega. Računalnik zna na pamet celo Wikipedijo, pa ni zato nič pametnejši.

Predvsem on-računalnik ne ZNA. Tukaj bi bil izraz hrani, veliko bolj primeren.

Računalnik zna samo tisto, kar mu naložiš in naročiš z algotiztmom; to je poiskati povezave (iz zbirke) po besedi, skupku besed, računati in preračunavati, grafično prikazati, .... Seveda pa je v osnovi odvisno vse od tebe, če ti to znaš in kako to znaš - uporabljati računalnik. Ali pa npr. avto,....

trenerkar je 17. sep 2017 ob 11:43 izjavil:

Okapi je 15. sep 2017 ob 17:04 izjavil:

Čisto nikjer ne piše, da ne more biti evolucije s "kreatorjem". Žlahtnjenje kulturnih rastlin in domačih živali je recimo evolucija s kreatorjem.

Ampak tudi kreator je produkt okolja...

Saj tudi AI, če bo, bo produkt okolja.

Kaj pa ni produkt okolja!?? Meteorit, ki pade na zemljo!?

Ta nesporazum v trenutni debati prihaja iz tega, ker ljudje mislijo, da je AI neka magična stvar. V bistvu se pa gre samo za skupek sposobnosti procesiranja informacij. Tudi majhni koraki kot je matematično računanje nekaj štejejo. Naredit AI bo doseč čimveč takih majhnih korakov in to dat vse skupaj v en program.

ker ljudje mislijo, da je AI neka magična stvar.

Ljudje v glavnem mislijo, da je človekova pamet nekaj magičnega, nekaj kar računalnik ne more "dojeti".

o+ nevone

Saj človekova "pamet" je nekaj magičnega in vprašanje je, če bo lahko računalnik kdaj (in Kako) to sploh dojel.

Ja, tako kot je (bilo) bliskanje božje delo, ki ga človek ne more dojeti.

o+ nevone

nevone je 17. sep 2017 ob 12:03 izjavil:

ker ljudje mislijo, da je AI neka magična stvar.

Ljudje v glavnem mislijo, da je človekova pamet nekaj magičnega, nekaj kar računalnik ne more "dojeti".

o+ nevone

Računalnik ne more "dojeti" ničesar. Lahko samo procesira. Procesira pa lahko samo podatke, ki jih ima za input in z algoritmi, ki so mu jih vgradili ljudje. In nič drugega.
AI je pa samo ime za skupek algoritmov, ki jih računalnik uporablja, da določi output iz določenega inputa.

krneki0001 je 17. sep 2017 ob 12:48 izjavil:

nevone je 17. sep 2017 ob 12:03 izjavil:

ker ljudje mislijo, da je AI neka magična stvar.

Ljudje v glavnem mislijo, da je človekova pamet nekaj magičnega, nekaj kar računalnik ne more "dojeti".

o+ nevone

Računalnik ne more "dojeti" ničesar. Lahko samo procesira. Procesira pa lahko samo podatke, ki jih ima za input in z algoritmi, ki so mu jih vgradili ljudje. In nič drugega.
AI je pa samo ime za skupek algoritmov, ki jih računalnik uporablja, da določi output iz določenega inputa.

Računalnik skupaj s primernim algoritmom bo prej ali slej dojel. Tudi za človeške možgane lahko rečeš, da so samo optimizacija prenosa genov glede na resurse.

Če bi imeli vsi ljudje enak algoritem, bi tudi vsi videli enako. Pa ga nimamo.

krneki0001 je 17. sep 2017 ob 12:48 izjavil:

ačunalnik ne more "dojeti" ničesar. Lahko samo procesira.

Točno. A eno so mega-računalniki z ogromno računsko močjo, nekaj drugega pa umetna inteligenca, ki jo omogočajo umetna nevralna omrežja. Računalnik lahko obdela velike količine podatkov v kratkem času (kar človeški možgani ne morejo), a ne zna nekaterih najbolj preprostih stvari, denimo prepoznati obraza ali pa napisati recenzije izdelka. To znajo ljudje in umetne nevralne strukture. Računalniki so le stroji, ki znajo računati (in še nekaj malenkosti), ne znajo pa se učiti. Smisel umetne inteligence je prav v tem, da se uči sama.

Ne vem. V živih bitjih je še nekaj. Odločijo se lahko popolnoma iracionalno, pa vendar ne v nasprotju z vsemi pravili.
Recimo robotek se pri reševanje težave zazanka v njej. Lahko recimo uporabi random rešitev. Ampak to ni to. Maček pa to reši čisto..kako bi rekel..trenutno izbere popolnoma novo možnost ali rešitev ne glede na prejšnje izkušnje.
Kako pa procesira ta Globoki um? Na podlagi zbiranja in statistične obdelave podatkov? Ali preigrava vse končne možnosti?

Valentin je 17. sep 2017 ob 18:58 izjavil:

gus5 je 17. sep 2017 ob 18:35 izjavil:

... Računalniki so le stroji, ki znajo računati (in še nekaj malenkosti), ne znajo pa se učiti...

Ne bo držalo:

"Zdaj je človeške nadvlade očitno dokončno konec. Program AlphaGo, ki ga poganja Googlov sistem Globoki um (DeepMind) je namreč sofisticiran program umetne inteligence, ki temelji na kombinaciji globokih nevronskih mrež in iskalnih tehnik. Vse do končnega soočenja v Seulu je računalnik igral sam proti sebi in se pri tem učil ter izboljševal svojo igro. Njegova zmaga nakazuje, da ni daleč čas, ko bo računalnik v vsem boljši od človeka..."

Ja, Globoki um je mega-računalnik z umetnim nevronskim omrežjem. Zato se lahko uči, brez umetnih nevronskih struktur se ne bi.

krneki0001 je 17. sep 2017 ob 19:43 izjavil:

Valentin je 17. sep 2017 ob 18:58 izjavil:

gus5 je 17. sep 2017 ob 18:35 izjavil:

... Računalniki so le stroji, ki znajo računati (in še nekaj malenkosti), ne znajo pa se učiti...

Ne bo držalo:

"Zdaj je človeške nadvlade očitno dokončno konec. Program AlphaGo, ki ga poganja Googlov sistem Globoki um (DeepMind) je namreč sofisticiran program umetne inteligence, ki temelji na kombinaciji globokih nevronskih mrež in iskalnih tehnik. Vse do končnega soočenja v Seulu je računalnik igral sam proti sebi in se pri tem učil ter izboljševal svojo igro. Njegova zmaga nakazuje, da ni daleč čas, ko bo računalnik v vsem boljši od človeka..."

Seveda da drži. To je samo skupek algoritmov za igranje GO-ja in ker ima zadaj ogromno računsko moč, lahko preračuna vse možnosti. Ne zna pa zadeva čisto nič drugega.

Valentin je 17. sep 2017 ob 19:20 izjavil:

Ni šans, da bi preigral vse možnosti:

"Pri goju je namreč možnih ogromno potez in rezultatov; raziskovalci pravijo, daj je položajev celo več, kot je atomov v vesolju. Za primerjavo: pri šahu ima igralec lahko v danem trenutku na voljo dvajset potez, pri goju v povprečju dvesto..."

vir:
http://www.delo.si/znanje/znanost/racun...

Saj ni treba vseh potez preračunat, dovolj je 1.000.000 naslednjih. To bo pa en super računalnik že zmogel.

Je Gus5 kar prav povedal:
"Ja, Globoki um je mega-računalnik z umetnim nevronskim omrežjem. Zato se lahko uči, brez umetnih nevronskih struktur se ne bi."

https://deepmind.com/blog/differentiabl...

blay44 je 17. sep 2017 ob 20:13 izjavil:

Sem prebral tole.
To je čisto navadno zbiranje podatkov in preigravanje končnih možnosti. Določitev rezultata in od tega naprej. Možgani ne delujejo tko.
Zdej pa košarka

To je tvoje mnenje

https://www.blog.google/topics/machine-...