Toplotna črpalka katero izbrati

Saj ne rabite kalkulatorja. Dajmo po osnovnošolsko:
(((12,8/2)^2*pi)/1000)*10m=1,28L

Saj je fino, da je debata in vse, samo ko nekdo iz riti potegne, da so problemi z enimi enotami, češ da imajo nekvalitetne plate HX, ker Alfa Laval je pa ja bog i batina, me pa prime malo srat. Ker njihov rostfraj bo pa čudežno nukleacijo ustvarjal tam, kjer je nek tretji rostfraj ne more.

Kubik vode je 3 evre. 30x na dan si lahko z mrzlim štartom opereš roke od piščanca za 3 evre na mesec. Zelo dvomim, da ti cirkulacija ne porabi več od tega.

tiborrr je 14. okt 2024 ob 20:56 izjavil:

Saj ne rabite kalkulatorja. Dajmo po osnovnošolsko:
(((12,8/2)^2*pi)/1000)*10m=1,28L

Saj je fino, da je debata in vse, samo ko nekdo iz riti potegne, da so problemi z enimi enotami, češ da imajo nekvalitetne plate HX, ker Alfa Laval je pa ja bog i batina, me pa prime malo srat. Ker njihov rostfraj bo pa čudežno nukleacijo ustvarjal tam, kjer je nek tretji rostfraj ne more.

Tako je lažje:

volumen: premer * dolžina , pi *r^2 * dolžina
cev premer: 1/2 inča, 1/2 * 2,54 cm -> 2,54/2 cm

r = 2.54/2 * 1/2 cm = 2,54/4 cm

dam premer v dm in dobim litre za 1 meter 1/2 inč cevi
(2,54/4 * 1/10)^2 * 3,141592654 * 10 [dm^2 * dm] = 0,12667687 l


1 dm^3 = 1l
1m = 10 dm

tiborrr je 14. okt 2024 ob 20:56 izjavil:

Saj je fino, da je debata in vse, samo ko nekdo iz riti potegne, da so problemi z enimi enotami, češ da imajo nekvalitetne plate HX, ker Alfa Laval je pa ja bog i batina, me pa prime malo srat. Ker njihov rostfraj bo pa čudežno nukleacijo ustvarjal tam, kjer je nek tretji rostfraj ne more.

Po mojem je bolj problem v izdelavi kot materialu, ali izbiri debeline. Sicer, vprašaj tiste ki popravljajo, pa katere znamke izmenjevalcev so menjali, katerih pa ne. Jaz osebno ne vlečem iz riti, podal sem samo osebno izkušnjo. Imam dve toplotne LG, na obeh je spustil izmenjevalec. Koliko jih imaš ti, in kakšne so tvoje izkušnje?

bm1973 je 15. okt 2024 ob 07:27 izjavil:

NA svetu sta samo 2 tovarni, ki delata izmenjevalce. Tukaj proizvajalec toplotne sploh ni faktor.

Kateri pa sta to?

alekskac je 15. okt 2024 ob 07:27 izjavil:

bm1973 je 15. okt 2024 ob 07:27 izjavil:

NA svetu sta samo 2 tovarni, ki delata izmenjevalce. Tukaj proizvajalec toplotne sploh ni faktor.

Kateri pa sta to?

Neki tajvanski firmi...

KAr se lahko hitro ustavi, če ZDA zaostrijo politiko do Kitajske s kakimi glupimi sankcijami.

Čeprav je uradno Tajvan še vedno Kitajska.

alekskac je 15. okt 2024 ob 07:22 izjavil:

tiborrr je 14. okt 2024 ob 20:56 izjavil:

Saj je fino, da je debata in vse, samo ko nekdo iz riti potegne, da so problemi z enimi enotami, češ da imajo nekvalitetne plate HX, ker Alfa Laval je pa ja bog i batina, me pa prime malo srat. Ker njihov rostfraj bo pa čudežno nukleacijo ustvarjal tam, kjer je nek tretji rostfraj ne more.

Po mojem je bolj problem v izdelavi kot materialu, ali izbiri debeline. Sicer, vprašaj tiste ki popravljajo, pa katere znamke izmenjevalcev so menjali, katerih pa ne. Jaz osebno ne vlečem iz riti, podal sem samo osebno izkušnjo. Imam dve toplotne LG, na obeh je spustil izmenjevalec. Koliko jih imaš ti, in kakšne so tvoje izkušnje?

Jaz sem osebno izdelal ene tri kaskadne kompresorske sisteme (R-507/R-1150) za -100°C s plate-HXi in eno enostopenjsko avtokaskado za -80°C, ki je držala -65°C pri 250W toplotne obremenitve (COP 0.4) s kombinacijo R-600/R-290/R-570/R-744/R-1150, tako da nekaj vem o tem.

Drugače pa sem delal tudi v razvoju v podjetju, ki so izdelovali velike klimate. Vsi HXi so delani iz približno enako debele pločevine in so "varjeni" na enak način (ker glej ga glej, 304/314 nerjavno jeklo je težko trdo lotati na kateri koli drug način...). Najbolj pogost fault mode plate HXov v open-loop pretočnih sistemih, kot so toplotne črpalke je bodisi napačna montaža, ki rezultira v slabšem izkoristku (silno redko, rang loterije) ali pa FOD v vodi (svinjarija, kalcinacija, kemikalije), ki zamaši kanale ali celo povzroči korozijo. Ne glede na znamko.

tiborrr je 16. okt 2024 ob 09:02 izjavil:

Bwhahaha, domišljavost pa taka. Okej, ti si kar domišljaj svoje. Pa ko si že pri fantaziranju morda odpri kakšno knjigo z osnovami termodinamike, šele potem se loti kakšne bolj specifične teme, kot je hlajenje in (psevdo)azeotropni plini. Ko boš zaključil s tem pa morda vrževa kakšno debato o matematičnem modelu za 2-fazni tok in težavah numeričnega modeliranja. Ker trenutno je tvoj pridonos (in posledično moj) le in samo čista entropija.

Kot rečeno. Niti pleha nisi s kake consumer TČ snel, pa se čutiš poklicanega pametovati ob okvarah? Tvoje mnenje tukaj ne šteje, žal. Nič narobe če se mal pohvališ kaj vse bi morda znal zračunat, a se nismo pogovarjali o tem. Podal sem osebne izkušnje, ki jih ti nimaš. Iz ne vem kakega razloga ti niso bile všeč, ampak moja izkušnja se te ne tiče, bodi všeč ali ne. Na to objavo ti ni treba odgovoriti.

Jaz imam 28/34c.

edi123 je 23. nov 2024 ob 00:51 izjavil:

Mene pa zanima kakšno imate kaj minimalno ter maksimalno temperaturo vtoka pri talnem gretju?

Seveda odvisno od objekta, ampak jaz imam nastavljeno 30-32°C. Več nikoli ne rabimo, Tmin pa imam zanalašč omejen tako visoko, da TČ v prehodnih obdobjih ne taktira.
Notri 22° ves čas, 15cm fasade, 20cm volne pod streho.

energetik je 23. nov 2024 ob 15:46 izjavil:

Seveda odvisno od objekta, ampak jaz imam nastavljeno 30-32°C. Več nikoli ne rabimo, Tmin pa imam zanalašč omejen tako visoko, da TČ v prehodnih obdobjih ne taktira.
Notri 22° ves čas, 15cm fasade, 20cm volne pod streho.

Tule ti pa nekaj ne bo štimalo.
Pri takih temperaturah vode in kar nekaj odprtih oknih v hiši, imamo mi 24 stopinj v hiši, toplotna pa se prižge in ugasne 10x dnevno, torej kar precej taktira.
Razen če imaš zelo švohotno. 5 kW?

energetik: a dejansko, ko je zunaj 10° imaš v talnem 30 - ko pa je zunaj npr -10 pa 32?

aljaž95 je 23. nov 2024 ob 09:00 izjavil:

Jaz imam 28/34c.

Ni to malo prevelika razlika 6c?

DamijanD je 24. nov 2024 ob 05:29 izjavil:

energetik: a dejansko, ko je zunaj 10° imaš v talnem 30 - ko pa je zunaj npr -10 pa 32?

Da, ampak ne enako časovno obdobje. Pri -10 imam v talnem 32° 24/7, pri +10 pa 30° morda le 1x dnevno za nekje 4h. Preostale ure TČ stoji. Na ta način tudi jeseni/spomladi nimam več kot nekje 3-4 vklopov kompresorja na dan. Če sem pustil vremenski da je delala po svoje, se mi je kompresor zalaufal 24x dnevno po 15min, ogrel vodo na 21° in se ustavil, kar je bedarija.
Zdaj pa uporabljam celo maso bajte za zalogovnik. Temp. v prostorih vseeno niha za manj kot +-0,2K.

sbawe64 je 24. nov 2024 ob 09:47 izjavil:

feryz
energetik ima Vaillant zrak voda nekaj, 5-6 kW.
In za razliko od tebe, nima oken za 20k, niti toplovodnega kamina, kolektorjev in 800l zalogovnika.
Sanitarna voda zahteva svoje, ter megla v Močvirju.

Ja, Arotherm nazivna 8kW.
Točno tole, jaz imam že 2 meseca meglo do 13h ali pa kar cel dan. Nimam nobenega drugega vira, vse dela izključno TČ.

Primer, poraba TČ včeraj (špice so TSV):


Temp. zunaj:

feryz je 24. nov 2024 ob 11:26 izjavil:

sbawe64 je 24. nov 2024 ob 09:47 izjavil:

feryz
energetik ima Vaillant zrak voda nekaj, 5-6 kW.
In za razliko od tebe, nima oken za 20k, niti toplovodnega kamina, kolektorjev in 800l zalogovnika.
Sanitarna voda zahteva svoje, ter megla v Močvirju.
IVT Ax09 ti še dela ?

Ima pa dovolj izolacije. Takoj da vtok 32 stopinj v talno, 24 ur na dan, bi moral vseeno povzročiti višjo temperaturo v hiši. Če sklepam po sebi, vsaj 26 do 27 stopinj.

Saj bi imel, če bi imel 24/7 vtok 32° pri zunanjih recimo 10°. Ampak takrat mi morda 1x dnevno za kako uro ali dve tako greje.

Še moje opažanje. Če mam dvižni vod omejen na 39°C, je črpalka pravi mucek F~30Hz, lepo modulira in vleče iz omrežja med 700 in 900W. Kakor hitro pa se dvižna temperatura prestavi preko 40°C postane kar malo agresivna, F>40Hz in precej več taktizira (sumim na bug v FW ali pa je to pač tako programsko rešeno), moč (el.) pa gre na 1 do 1.5kW.

Ti misliš, da imaš fix nastavljeno, v resnici ti pa samodejno uravnava.