V Jugoslaviji se je živelo bolje

Ja saj. Miti. V Jugi sicer nismo imeli Mythbusters, smo pa imeli Nadrealiste.

Mislim, da je legendarna epizoda Štrajk Vlade nastala ravno v časih, ko so se v samoupravnem raju začeli puntati celo rudarji in ostali "fizički radniki"...



"Imaju _voz_ a mi se gužvamo u taksiju!!"

Invictus je 1. jun 2015 ob 01:15 izjavil:

r3dkv1c4 je 31. maj 2015 ob 13:21 izjavil:

Včasih smo bajte postavljali v cashu, danes jih še s krediti ne moremo.

Toliko za materialiste, ki pravite, koliko vam je danes lepo.

Bajto se danes da postavit za letno plačo.

Po enem letu si lahko že v končani bajti. Brez pufa.

Res je, da se. Če že imaš parcelo, potem rabiš samo za papirje zmetat okoli 13.000 evrov. Sama postavitev s streho (brez notranjih ometov, brez oken, vrat in napeljave (elektrika, voda, centralna)) je nekje 25 do 30 jurčkov. Napeljava - elektrika, voda in centralna dodatnih 7 jurčkov.
Okna in vrata, notranji ometi in drobnarije so še nekje 10 jurčkov, če poceni vrata in okna vzameš.

Pa nimaš še nobene opreme, brez laminatov, parketa po tleh in brez štekerjev,....

In do sem rabiš vsaj 60.000 evrov, pa zelo veliko svojega dela zraven. Potem je pa vsaj še enkrat toliko za vso notranjo opremo, peč, radiatorje,....

Torej če imaš 120.000 evrov neto plače (10.000 neto na mesec), potem se da hišo postavit z eno letno plačo in brez kredita.

Midva sva obnavljala hišo. Podrta hiša do plate prvega nadstropja, podaljšana za 2 metra in potem vse na novo z ostrešjem, samo streho, na novo speljana elektrika, voda, kanali za odtok, nova centralna na drva, ter nova fasada. Vsa oprema nova. Z res ogromno lastnega dela naju je prišlo v petih letih nekje 83.000 evrov vse skupaj. Pa nisva zapravljala denarja za drage zadeve, najcenejših pa tudi nisva jemala.

Pozdrav

Lahko samo potrdim to, kar je napisal Nebivedu. Sva z ženo imela praktično identično zadevo (renoviranje obstoječe hiše z rušitvijo do plošče prvega nadstropja, bivlane površine 100m^2) s tem, da sva dala vse narediti (z računi!), sama sva samo vse sobe popleskala in laminate položila. Pa jaz sem naredil nekaj kosov pohištva (5 omar, en regal, pa še nekaj drobnarij). In naju je prišlo to 150.000€, brez fasade in urejenega okolja.

LP

Jože

lexios je 1. jun 2015 ob 13:51 izjavil:

Smrekar1 je 1. jun 2015 ob 09:34 izjavil:

http://www.umar.gov.si/fileadmin/user_u...

Smo malce selektivni?

Smo! Tko kot sheeshkar in avtor povzetka v OP smo lahko slektivni tudi pri prikazovanju bilokaterih podatkov, če se gremo primerjave kjer je agenda navijanje! Lahko ti najdem še en kup drugih statističnih podatkov in izpostavim natanko tisto kar želim prikazati, popolnoma kredibilna dejstva, ki jih lahko podajaš kot vir! Pa to v ničemer ne spremeni dejstva, da gre v osnovi za zgrešene primerjave, s katerimi se ubadajo 20-30-letniki! Mogoče bi bilo bolj smiselno govoriti o Sloveniji od leta 1991 dalje in delati primerjave s tem! Ali vsaj o območju Slovenije v SFRJ...

"Agenda" OPja je razbitje mitov o Jugoslaviji, ki jih nekateri vztrajno ponavljajo tudi v tej temi (in v drugih temah in v debatah na TVju, časopisih in v parlamentu...), kljub temu, da statistika in analize kažejo povsem drugačno sliko. Pri tem ni prav nič selektivnega - podan je mit (takšen, ki smo ga slišali že neštetokrat) in podana je analiza tega mita. Selektivno je samo nabijanje brez argumentov in posploševanje enega primera na celotno obdobje, kar počnejo ravno tisti, ki širijo naštete mite.

Ti bi pa očitno rad imel drugačno debato in nevem kaj točno te ustavlja pri odpiranju teme o analizi stanja Slovenije. Odpri temo in v njej bom tudi jaz z veseljem sodeloval (in pri svojih trditvah bom za razliko od mnogih navajal tudi vire). Edino mite boš težko razbijal, saj nihče ne trdi, da v Sloveniji ni brezposelnih, da lahko vsak dobi službo, da Slovenija nima dolga in podobne bajke, ki ji očitno hočeš podtakniti v tej temi in mlatiti slamnatega moža.

Še vedno pa me fascinira, da se ubadaš s stvarmi za katere že vseskozi ponavljaš, da so povsem zgrešene. To si že nekajkrat povedal, vsi smo te slišali, a ti še kar nabijaš. Če je tvoj namen trolanje, si uspešno opravil nalogo. Prosim, če nehaš.

krneki0001 je 1. jun 2015 ob 15:06 izjavil:

V tistih časih si, če si bil delaven, naredil lahko zelo veliko.

Tudi danes, če si delaven, lahko narediš zelo veliko.

A lahko zdej nehamo z brezzveznimi subjektivnimi kvaziprimeri in rajši pokažete cold, hard dato, kako smo menda v jugi imeli in naredili več?

čez 10 let so pa mamo prosili, če lahko tistih 15 dinarjev plača, da ne bodo delili še na nadaljnih 20 let,

Trdo delo je imelo res veliko vpliva na hiperinflacijo in razvrednotenje kreditov.

krneki0001 je 1. jun 2015 ob 15:06 izjavil:

V tistih časih si, če si bil delaven, naredil lahko zelo veliko. Moja starša sta recimo kupila trosobno stanovanje v ljubljani, zgradila dvostanovanjsko hišo na dolenjskem in kupila vikend ob morju, čez 10 let so pa mamo prosili, če lahko tistih 15 dinarjev plača, da ne bodo delili še na nadaljnih 20 let, kolikor je imela še kredita za odplačat.

Enostavno butasto je, da posplošuješ, ker to, kar sta si lahko privoščila tvoja starša, ni bilo omogočeno poprečnim delavskim razredom. Pač pripadala sta delu prebivalstva, ki je bil v boljšem položaju kot drugi, vrjetno visoko izobražena.

ohnowhy je 1. jun 2015 ob 15:26 izjavil:

Gladi je 1. jun 2015 ob 15:21 izjavil:

...vrjetno visoko izobražena.

Tole, domnevam, ni glavni razlog, poznam precej podobnih primerov, da se jim je smejalo, ko je tiskanje položnic stalo več kot je bila realna vrednost obroka kredita. Hiperinflacija je simptom, nekateri so na račun tega pridobili, tako rekoč zadetek na tomboli. Vzrok za hiperinflacijo, tjah, živelo se je boljše :)

Hiperinflacija je precej možen razlog, vendar tudi do kredita nisi mogel kar tako priti(precej odvisno od kje si delal).

Mit številka 1: V Jugoslaviji ni bilo brezposelnosti
Ni je bilo, če so državljani kupili enosmerno vozovnico za Nemčijo. Ko je sredi šestdesetih let prejšnjega stoletja začela naraščati brezposelnost (bila je 7,2-odstotna), je Tito "odprl meje". Komunisti so to prikazovali kot dokaz, da je Jugoslavija odprta država, od koder lahko vsakdo potuje, kamor hoče, v resnici pa je šlo za preračunljivo akcijo. V obdobju med 1968 in 1973 je delo v tujini (predvsem Nemčiji) poiskalo skoraj 700.000 ljudi, kasneje pa se jim je pridružilo še okoli milijon. Uradni statistični podatki nezaposlenosti v Jugoslaviji sredi osemdesetih let kažejo, da je bila okoli 15-odstotna, kar pomeni, da je bila višja kot v Sloveniji pred začetkom globalne finančne krize. V Sloveniji je bila do 5-odstotna, na Hrvaškem do 9-odstotna, v BiH nad 20-odstotna, na Kosovu pa je bila 57-odstotna. Marsikdo bo rekel, da je to dokaz, da je šlo Sloveniji v Jugoslaviji boljše, toda oglejmo si naslednji mit in videli bomo, da to ne drži.

Brezposelnost danes se preračunava podobno. Mogoče te moti, da število izseljenih iskalcev zaposlitve to stopnjo v določeni državi zniža, žal danes ni nič drugače!

Uradni statistični podatki nezaposlenosti v Jugoslaviji sredi osemdesetih let kažejo, da je v Sloveniji bila do 5-odstotna, danes okoli 13-odstotna. Kolikšna je stopnja brezposelnosti v BiH ali na Kosovu najbrž nikogar tule niti ne zanima! Prosim, da delaš primerjavo z vsaj delno primerljivimi podatki...
http://www.delo.si/gospodarstvo/trg-del...

Mit številka 2: V Jugoslaviji so bili vsi zaposleni
Da niso bili vsi zaposleni oziroma da je brezposelnost bila, je razvidno iz prvega mita, toda tudi med zaposlenimi je bilo med 20 in 30 odstotki "navidezno zaposlenih". Ekonomistka Susan Woodward, profesorica na univerzi Princeton, je v knjigi Socialistična brezposelnost: Politična ekonomija Jugoslavije, 1945-1990 Socialist Unemployment: The Political Economy of Yugoslavia, 1945-1990; http://press.princeton.edu/titles/5710.... povsem razgalila socialistično zaposlovanje, ki sem ga sicer v enem od prejšnjih blogov (kako so delali v tovarnah samoupravnega socializma) že opisal https://kavarnahayek.wordpress.com/2015.... Woodwardova je z raziskovanjem odkrila, da je bilo navidezno zaposlenih med 20 in 30 odstotkov delovne sile, ki je bila čisti tehnološki višek. Povedano drugače: ti ljudje so bili zaposleni samo zato, da so bili zaposleni, ustvarjali ali delali pa niso ničesar. Ali še drugače: zaposleni so bili samo statistično. Poleg tega je bila v kmetijstvu zelo velika latentna brezposelnost, ki je po izračunih profesorice iz Princetona znašala 1,4 milijona ljudi. Zakaj je prišlo do tega? Jugoslavija je vse družinske člane na kmetiji štela kot zaposlene!

Ali povedano še drugače, delal ti v Jugi nisi! Poleg tega navajaš statistične podatke celotne Juge (to je današnje republike Kosovo, Črne gore, Srbije, Hrvaške, Makedonije, BiH in Slovenije) preračunane na splošno, skupno! Da je obstajala razlika med zaposljenostjo in produktivnostjo v teh državah je jasno iz Mita št. 1! Kar se fiktivniga zaposlovanja tiče - obstaja še danes! Za primer,evo zgolj javni sektor:
Od decembra 2010 do vključno junija 2011 se je število zaposlenih v javnem sektorju po podatkih AJPES povečalo za 1012! Zaposlenost v javnem sektorju se je od leta 1991 do leta 2010 povečala za 41 odstotkov in sicer s 112 tisoč zaposlenih v letu 1991 na 158 tisoč v letu 2010! "Fiktivno" je še danes na območju slovenije zaposljenih vsaj približno enak delež ljudi kot v času Juge po tvojih virih...

Mit številka 3: V Jugoslaviji so vsi mladi dobili delo

Hm, brezposelnost med mladimi in visoko izobraženimi je bila v samem svetovnem vrhu. Leta 1985 je bila med mladimi do 25 let kar 56,9-odstotna. Mladi torej nikakor niso mogli najti zaposlitve, saj je bilo znano, da brez vez ali partijske izkaznice zaposlitve nisi mogel dobiti. Tudi po korupciji je bila nekdanja država med najbolj koruptivnimi.

Podatek za Slovenijo? Spet navajaš statistiko Jugoslavije, ampak kot rečeno koliko je brezposelnih v BiH nikogar tule ne zanima!

V Sloveniji je danes brez dela približno vsak četrti prebivalec Slovenije, star do 29 let (zajeto tudi študentsko delo)! Leta 2011 je bilo 54 % oseb v pozni mladosti delovno neaktivnih; 46% delovno aktivnih, največ med temi je bilo redno zaposlenih (42 %), nekoliko manj pa jih je opravljalo delo prek študentskega servisa (36 %). V starostni skupini 25-29 let je med brezposelnimi mladimi leta 2011 v Sloveniji 30 % takih, ki so iskali prvo zaposlitev, 43 % pa jih je delo iskalo že­ več kot eno leto. V letu 2013 je bilo v povprečju 163.000 mladih delovno neaktivnih; povprečna stopnja delovne aktivnosti med mladimi je znašala 43,5 %. Stopnja brezposelnosti med mladimi v letu 2013 je v povprečju znašala 19,1 %. Torej se uvrščamo nad povprečje držav članic Evropske unije. Kot je znano tudi danes brez vez in poznanstev marsikje težko dobiš službo, še posebno v JU!

Mit številka 4: Jugoslavija je bila manj zadolžena kot nove države

Leta 1983 je Jugoslavija bankrotirala. Seveda domači mediji o tem niso poročali, so pa svetovni. Država je mogla več odplačevati niti obresti, kaj šele glavnice. Za domačo javnost so bile krive imperialistične in kapitalistične države. Še posebej Ronald Reagan. Ko je Jugoslavija v sedemdesetih letih namreč jemala kredite, je bil tečaj dolarja okoli 1,7 nemške marke. Po Reaganovi reformi je tečaj skočil na tri, v nekem trenutku je bil celo štiri. Seveda so tudi obresti dramatično naraščale: te so leta 1975 znašale 5,8 odstotka, leta 1976 5,1 odstotka, leta 1977 5,5 odstotka, leta 1978 že 7,8 odstotka, leta 1981 pa 16,8 odstotka. Cena zadolževanja je torej hitro naraščala, tako da se je dolg, ki je leta 1977 znašal 9,54 milijarde dolarjev, leta 1981 povečal na 20,8 milijard dolarjev, ob razpadu Jugoslavije je znašal 21 milijard dolarjev.

Dolg Jugoslavije je v šestdesetih in sedemdesetih letih torej naraščal v povprečju za 17,6 odstotka na leto, dokler država ni bankrotirala in ji nihče ni hotel več posoditi denarja. Če bi republike ostale skupaj in bi dolg naraščal po enaki stopnji, bi jugoslovanski dolg danes znašal neverjetnih šest bilijonov dolarjev, tako pa je dolg vseh novih držav skupaj okoli 140 milijard dolarjev, skupen bruto domači proizvod pa okoli 200 milijard dolarjev. Sicer če preračunamo tedanji dolg (21 milijard dolarjev) v današnji čas, to pomeni okoli 100 milijard dolarjev. Razmere in makroekonomska razmerja so danes torej veliko boljše, kot so bile v Jugoslaviji, ki jo je čakal grški scenarij.

Eh, danes so razmere in makroekonomska razmerja super! Kaj pa jutri? Trend je takle:

GTX970 je 31. maj 2015 ob 20:11 izjavil:

Sam vprašam, da ne bomo potvarjali realnosti problemov današnje Slovenije, ki "še nikoli ni bankrotirala, svoje dolgove pa še vedno redno odplačuje in ima še mnogo rezerv!"

Tukaj manjka podatek, da se redno jemlje nove kredite, cca 2-3 milijarde letno.

Zato je šla zadolženost iz 20 na 80% bpdja.

sliki iz članka:
http://www.siol.net/novice/gospodarstvo...

Če upoštevamo še obresti, ki jih bomo do leta 2025 plačali poleg izposojene glavnice, je (zdaj pa zares) skupni dolg skoraj 32 milijard evrov ali kar 90 odstotkov BDP.

1 milijarda gre za obresti, to je ~10% letnega proračuna.


Kar pomeni, da gre slo po "dobri" poti za exjugo.



Juga
1961 to 1980, škoda ker manjka zadnjih 10 let hiperinflacije

https://mises.ca/posts/articles/the-eco...

Mit številka 5: Jugoslavija je hitro dohitevala razvite države

Razvitost neke države se običajno meri s primerjavami. Tako Eurostat izračuna vzame BDP na prebivalca po kupni moči, izračuna povprečje za EU na kazalnik 100 in potem primerja posamezne države. Če naredimo tako primerjavo med Jugoslavijo in tremi razvitimi zahodnimi državami, s katerimi se zelo radi primerjamo (Avstrija, Nemčija in Švica), dobimo zelo zanimive rezultate, ki porušijo socialistični mit o razviti Jugoslaviji. Predrag Rajšić je na svojem blogu o tem objavil odličen članek http://predragrajsic.blogspot.com/2014/..., podobno tudi Portal Plus http://www.portalplus.si/87/fascinantni.... In da se ne bomo ponavljali, samo povzemimo ugotovitve. Največ, kar je Jugoslavija dosegla, je bila 44,72-odstotna razvitost glede na Avstrijo (leta 1981), 43,73-odstotna razvitost glede na Nemčijo (leta 1982) in 33,18 odstotna razvitost glede na Švico (leta 1983), v letih pred razpadom pa je bil rezultat katastrofalen: 28,26 odstotna razvitost glede na Avstrijo, 29,34 odstotna razvitost glede na Nemčijo in 23,21 odstotna razvitost glede na Švico. Zdaj pa pozor: tako razvita je bila stara Jugoslavija leta 1939, saj je tedaj država dosegala 34,47 odstotno razvitost glede na Avstrijo, 26,11 odstotno razvitost glede na Nemčijo in 22,20 odstotno razvitost glede na Švico.

No, marsikdo bo rekel, da je bila Slovenija bolj razvita, kot je bilo povprečje Jugoslavije. To je sicer res, toda slika je še vedno precej bedna. Leta 1991 je Slovenija dosegala okoli 56 odstotkov razvitosti Avstrije, 60 odstotkov Nemčije in 46 odstotkov Švice. Nato je kot samostojna država v poldrugem desetletju naredila tisto, kar socializem ni mogel v pol stoletja. V letu pred krizo je namreč dosegala 72 odstotkov razvitosti Avstrije, 78 odstotkov Nemčije in 61 odstotkov Švice. Skratka, vse je daleč od tega, kar trdijo levičarji.

Ne da se mi več s tem zafrkavat, ampak najbrž še pomnite mit o Švici? http://www.casnik.si/index.php/2015/01/...

Mit številka 7: Jugoslavija je bila tehnološko napredna država

Jugoslavija skoraj ni imela blagovne znamke, ki bi kaj pomenila na zahodnem, kaj šele na globalnem tržišču. Tehnološka raven je bila skoraj nikakršna, kar se je delalo, se je delalo po licenci. Komunistična partija je tako recimo toliko opevani avtomobil Yugo predstavljala kot vrhunec avtomobilske industrije ter ga domači javnosti postavljala ob bok Fiatu, Mercedesu in Audiju. Toda malo znano je, da je Yugo pravzaprav ponesrečen poskus italijanskih oblikovalcev in inženirjev, da bi ustvarili naslednika Fiata 127, zato je italijanska vlada pri družini Agnelli izprosila, naj načrte podarijo "socialističnim bratom"" na vzhodu. Inženirji v Kragujevcu so Yugo dali na tržišče brez pravega razvoja, saj niso imeli ne denarja ne znanja, da bi načrte izpopolnili, zato je bil ta avto prava katastrofa. V ZDA, kamor so ga z velikim pompom izvažali, so ga razglasili za najslabši avtomobil, ki je kadarkoli vozil po ameriških tleh http://www.autoblog.com/2010/03/22/book.... In Italijani? Oblikovalci in inženirji so se vrnili za risalne mize in ustvarili prvi Fiat Uno.

Drugi mit, ki naj bi kazal na socializem kot tehnološko napredno družbo, je bil projekt z delovnim naslovom NL ("novo letalo" ali NA - novi avion). Projekt ni bil dokončan, njegov predhodnik Orel (Orao J-22) pa tudi ni bil plod domačega znanja: mil je predelan francoski Mirage, za katerega so dobili licenco Romuni. In ker je bil Tito zelo prijateljski z romunskim diktatorjem Ceau?escujem, so ga naredili skupaj z njimi. Posebnost letala je bila, da so piloti umirali eden za drugim, tako da je bil Orel pravzaprav leteči mrtvaški kovček.

O tem je že precej napisano, sicer se načeloma kar se ekonomije tiče strinjam, ampak dejte mi povedat! A dns pa imamo svetske firme in blagovne znamke?

Mit številka 8: Jugoslavija je gradila ceste, bolnice, šole in stanovanja

Jugoslavija je v 45 letih zgradila samo 45 kilometrov avtocest, železniških prog pa je bilo manj kot leta 1939. Tito je sicer gradil bolnice, ki pa so bile tehnološko zastarele.

Stanovanja, ki so jih za potrebe delavskega razreda ukazali graditi komunisti, so bila podobna tistim v ameriških črnskih četrtih. In tukaj naj bi živel srednji razred. Kako je živel? Podobno kot Del Boy in Rodney iz družine Trotter iz angleške nanizanke Samo bedaki in konji - preživetje s socialno podporo, dvigovanje standarda s preprodajo in "švercom" ter 50 kvadratnih metrov veliko socialno stanovanje v ogromnem bloku. Del Box in Rodney nista spadala v srednji razred, nista bila niti delavski razred. Bila sta socialni primer, kot večina državljanov Jugoslavije. Z izjemo komunistične elite, ki je svojim sorodnikom privoščila, kar si drugi niso mogli.

Tudi izobraževanje je bilo bolj vprašljive kakovosti. V Jugoslaviji je bilo (""brezplačnemu"" šolstvu navkljub) samo med 8 in 9 odstotkov visoko izobraženih (za srednje razvito državo je minimum 20 odstotkov), pa še ti so dobili diplome v sumljivih okoliščinah. To velja predvsem za člane komunistične partije, saj si niso mogli privoščiti, da bi imeli njihovi direktorji samo tri ali štiri razrede osnovne šole. In za take primere sta bili znani dve visokošolski ustanovi. Prva je bila Đuro Pucar Stari (po okorelem komunisti in partizanskem morilcu) v Banja Luki, druga pa Đemala Bijedića v Mostarju. Če ste bili le dovolj visoko v partijski hierarhiji ali sorodnik kakšnega od "uglednih" funkcionarjev, ste diplomo dobili po pošti, in sicer po sistemu - plačaj po povzetju.

Tudi že precej povedano... Izobraževanje je še vedno "sumljive kakovosti" po uvedbi B-reforme v šolstvu še bolj! Al imaš izkušnje tudi na tem področju in trdiš, da smo danes bolj izobraženi, ker nekje piše, da imamo več kot 20% "visoko izobraženih" diplomantov jebiveter smeri, ki na zavodu čakajo na prosto delovno mesto čistilke ali natakarja? Ali poslance s kupljeno diplomo?

Za vzdrževanje infrastrukture še vedno ni denarja! O kakovosti gradnje in preplačanih projektih bi tudi lahko kakšno rekli, UKC, Teš6... Marsikateri blok iz 60-ih pa še danes stoji in je bivanje v njem z malce renovacije in preureditve prostorov bolj kakovostno kot v kakšni novi gradnji!

Kot rečeno se pozablja predvsem na časovni kontekst in če je gradnja avtocest vse s čimer se lahko Slovenija pohvali v zadnjih 20-ih letih, le vsaka čast! Kar se kreditov in tombol tiče pa, še kdo pomni Jazbinsškov zakon? Me zanima kakšna tombola čaka vas tule!

"Privatizacija stanovanj po Jazbinškovem zakonu je trajala dve leti, in sicer od oktobra 1991 do oktobra 1993."

Spajky je 31. maj 2015 ob 10:33 izjavil:

Problem je IMHO v tem, da si današnja mladina (večina) "boji" umazat roke ... najraje bi za kompom sedeli ... obrtniški poklici pa niso zanimivi, pa so jih zasedli "prišleki" . Pol pa kvalitetnega obrtnika (če se sam ne znajdeš) za nenavito ceno iščeš ko blesav z lupo in čakaš, da se te uspe usmilit ...

Samo tudi ti si lepo izpostavil dejstvo, da bi želel kvalitetnega obrtnika, a čimbolj poceni. In to je bistvo. Kvaliteta in poceni nista vedno v paru.

lexios je 1. jun 2015 ob 15:47 izjavil:

Mit številka 1: V Jugoslaviji ni bilo brezposelnosti
Ni je bilo, če so državljani kupili enosmerno vozovnico za Nemčijo. Ko je sredi šestdesetih let prejšnjega stoletja začela naraščati brezposelnost (bila je 7,2-odstotna), je Tito "odprl meje". Komunisti so to prikazovali kot dokaz, da je Jugoslavija odprta država, od koder lahko vsakdo potuje, kamor hoče, v resnici pa je šlo za preračunljivo akcijo. V obdobju med 1968 in 1973 je delo v tujini (predvsem Nemčiji) poiskalo skoraj 700.000 ljudi, kasneje pa se jim je pridružilo še okoli milijon. Uradni statistični podatki nezaposlenosti v Jugoslaviji sredi osemdesetih let kažejo, da je bila okoli 15-odstotna, kar pomeni, da je bila višja kot v Sloveniji pred začetkom globalne finančne krize. V Sloveniji je bila do 5-odstotna, na Hrvaškem do 9-odstotna, v BiH nad 20-odstotna, na Kosovu pa je bila 57-odstotna. Marsikdo bo rekel, da je to dokaz, da je šlo Sloveniji v Jugoslaviji boljše, toda oglejmo si naslednji mit in videli bomo, da to ne drži.

Brezposelnost danes se preračunava podobno. Mogoče te moti, da število izseljenih iskalcev zaposlitve to stopnjo v določeni državi zniža, žal danes ni nič drugače!

Uradni statistični podatki nezaposlenosti v Jugoslaviji sredi osemdesetih let kažejo, da je v Sloveniji bila do 5-odstotna, danes okoli 13-odstotna. Kolikšna je stopnja brezposelnosti v BiH ali na Kosovu najbrž nikogar tule niti ne zanima! Prosim, da delaš primerjavo z vsaj delno primerljivimi podatki...
http://www.delo.si/gospodarstvo/trg-del...

Mit številka 2: V Jugoslaviji so bili vsi zaposleni
Da niso bili vsi zaposleni oziroma da je brezposelnost bila, je razvidno iz prvega mita, toda tudi med zaposlenimi je bilo med 20 in 30 odstotki "navidezno zaposlenih". Ekonomistka Susan Woodward, profesorica na univerzi Princeton, je v knjigi Socialistična brezposelnost: Politična ekonomija Jugoslavije, 1945-1990 Socialist Unemployment: The Political Economy of Yugoslavia, 1945-1990; http://press.princeton.edu/titles/5710.... povsem razgalila socialistično zaposlovanje, ki sem ga sicer v enem od prejšnjih blogov (kako so delali v tovarnah samoupravnega socializma) že opisal https://kavarnahayek.wordpress.com/2015.... Woodwardova je z raziskovanjem odkrila, da je bilo navidezno zaposlenih med 20 in 30 odstotkov delovne sile, ki je bila čisti tehnološki višek. Povedano drugače: ti ljudje so bili zaposleni samo zato, da so bili zaposleni, ustvarjali ali delali pa niso ničesar. Ali še drugače: zaposleni so bili samo statistično. Poleg tega je bila v kmetijstvu zelo velika latentna brezposelnost, ki je po izračunih profesorice iz Princetona znašala 1,4 milijona ljudi. Zakaj je prišlo do tega? Jugoslavija je vse družinske člane na kmetiji štela kot zaposlene!

Ali povedano še drugače, delal ti v Jugi nisi! Poleg tega navajaš statistične podatke celotne Juge (to je današnje republike Kosovo, Črne gore, Srbije, Hrvaške, Makedonije, BiH in Slovenije) preračunane na splošno, skupno! Da je obstajala razlika med zaposljenostjo in produktivnostjo v teh državah je jasno iz Mita št. 1! Kar se fiktivniga zaposlovanja tiče - obstaja še danes! Za primer,evo zgolj javni sektor:
Od decembra 2010 do vključno junija 2011 se je število zaposlenih v javnem sektorju po podatkih AJPES povečalo za 1012! Zaposlenost v javnem sektorju se je od leta 1991 do leta 2010 povečala za 41 odstotkov in sicer s 112 tisoč zaposlenih v letu 1991 na 158 tisoč v letu 2010! "Fiktivno" je še danes na območju slovenije zaposljenih vsaj približno enak delež ljudi kot v času Juge po tvojih virih...

Mit številka 3: V Jugoslaviji so vsi mladi dobili delo

Hm, brezposelnost med mladimi in visoko izobraženimi je bila v samem svetovnem vrhu. Leta 1985 je bila med mladimi do 25 let kar 56,9-odstotna. Mladi torej nikakor niso mogli najti zaposlitve, saj je bilo znano, da brez vez ali partijske izkaznice zaposlitve nisi mogel dobiti. Tudi po korupciji je bila nekdanja država med najbolj koruptivnimi.

Podatek za Slovenijo? Spet navajaš statistiko Jugoslavije, ampak kot rečeno koliko je brezposelnih v BiH nikogar tule ne zanima!

V Sloveniji je danes brez dela približno vsak četrti prebivalec Slovenije, star do 29 let (zajeto tudi študentsko delo)! Leta 2011 je bilo 54 % oseb v pozni mladosti delovno neaktivnih; 46% delovno aktivnih, največ med temi je bilo redno zaposlenih (42 %), nekoliko manj pa jih je opravljalo delo prek študentskega servisa (36 %). V starostni skupini 25-29 let je med brezposelnimi mladimi leta 2011 v Sloveniji 30 % takih, ki so iskali prvo zaposlitev, 43 % pa jih je delo iskalo že­ več kot eno leto. V letu 2013 je bilo v povprečju 163.000 mladih delovno neaktivnih; povprečna stopnja delovne aktivnosti med mladimi je znašala 43,5 %. Stopnja brezposelnosti med mladimi v letu 2013 je v povprečju znašala 19,1 %. Torej se uvrščamo nad povprečje držav članic Evropske unije. Kot je znano tudi danes brez vez in poznanstev marsikje težko dobiš službo, še posebno v JU!

Mit številka 4: Jugoslavija je bila manj zadolžena kot nove države

Leta 1983 je Jugoslavija bankrotirala. Seveda domači mediji o tem niso poročali, so pa svetovni. Država je mogla več odplačevati niti obresti, kaj šele glavnice. Za domačo javnost so bile krive imperialistične in kapitalistične države. Še posebej Ronald Reagan. Ko je Jugoslavija v sedemdesetih letih namreč jemala kredite, je bil tečaj dolarja okoli 1,7 nemške marke. Po Reaganovi reformi je tečaj skočil na tri, v nekem trenutku je bil celo štiri. Seveda so tudi obresti dramatično naraščale: te so leta 1975 znašale 5,8 odstotka, leta 1976 5,1 odstotka, leta 1977 5,5 odstotka, leta 1978 že 7,8 odstotka, leta 1981 pa 16,8 odstotka. Cena zadolževanja je torej hitro naraščala, tako da se je dolg, ki je leta 1977 znašal 9,54 milijarde dolarjev, leta 1981 povečal na 20,8 milijard dolarjev, ob razpadu Jugoslavije je znašal 21 milijard dolarjev.

Dolg Jugoslavije je v šestdesetih in sedemdesetih letih torej naraščal v povprečju za 17,6 odstotka na leto, dokler država ni bankrotirala in ji nihče ni hotel več posoditi denarja. Če bi republike ostale skupaj in bi dolg naraščal po enaki stopnji, bi jugoslovanski dolg danes znašal neverjetnih šest bilijonov dolarjev, tako pa je dolg vseh novih držav skupaj okoli 140 milijard dolarjev, skupen bruto domači proizvod pa okoli 200 milijard dolarjev. Sicer če preračunamo tedanji dolg (21 milijard dolarjev) v današnji čas, to pomeni okoli 100 milijard dolarjev. Razmere in makroekonomska razmerja so danes torej veliko boljše, kot so bile v Jugoslaviji, ki jo je čakal grški scenarij.

Eh, danes so razmere in makroekonomska razmerja super! Kaj pa jutri? Trend je takle:

GTX970 je 31. maj 2015 ob 20:11 izjavil:

Sam vprašam, da ne bomo potvarjali realnosti problemov današnje Slovenije, ki "še nikoli ni bankrotirala, svoje dolgove pa še vedno redno odplačuje in ima še mnogo rezerv!"

Tukaj manjka podatek, da se redno jemlje nove kredite, cca 2-3 milijarde letno.

Zato je šla zadolženost iz 20 na 80% bpdja.

sliki iz članka:
http://www.siol.net/novice/gospodarstvo...

Če upoštevamo še obresti, ki jih bomo do leta 2025 plačali poleg izposojene glavnice, je (zdaj pa zares) skupni dolg skoraj 32 milijard evrov ali kar 90 odstotkov BDP.

1 milijarda gre za obresti, to je ~10% letnega proračuna.


Kar pomeni, da gre slo po "dobri" poti za exjugo.



Juga
1961 to 1980, škoda ker manjka zadnjih 10 let hiperinflacije

https://mises.ca/posts/articles/the-eco...

Mit številka 5: Jugoslavija je hitro dohitevala razvite države

Razvitost neke države se običajno meri s primerjavami. Tako Eurostat izračuna vzame BDP na prebivalca po kupni moči, izračuna povprečje za EU na kazalnik 100 in potem primerja posamezne države. Če naredimo tako primerjavo med Jugoslavijo in tremi razvitimi zahodnimi državami, s katerimi se zelo radi primerjamo (Avstrija, Nemčija in Švica), dobimo zelo zanimive rezultate, ki porušijo socialistični mit o razviti Jugoslaviji. Predrag Rajšić je na svojem blogu o tem objavil odličen članek http://predragrajsic.blogspot.com/2014/..., podobno tudi Portal Plus http://www.portalplus.si/87/fascinantni.... In da se ne bomo ponavljali, samo povzemimo ugotovitve. Največ, kar je Jugoslavija dosegla, je bila 44,72-odstotna razvitost glede na Avstrijo (leta 1981), 43,73-odstotna razvitost glede na Nemčijo (leta 1982) in 33,18 odstotna razvitost glede na Švico (leta 1983), v letih pred razpadom pa je bil rezultat katastrofalen: 28,26 odstotna razvitost glede na Avstrijo, 29,34 odstotna razvitost glede na Nemčijo in 23,21 odstotna razvitost glede na Švico. Zdaj pa pozor: tako razvita je bila stara Jugoslavija leta 1939, saj je tedaj država dosegala 34,47 odstotno razvitost glede na Avstrijo, 26,11 odstotno razvitost glede na Nemčijo in 22,20 odstotno razvitost glede na Švico.

No, marsikdo bo rekel, da je bila Slovenija bolj razvita, kot je bilo povprečje Jugoslavije. To je sicer res, toda slika je še vedno precej bedna. Leta 1991 je Slovenija dosegala okoli 56 odstotkov razvitosti Avstrije, 60 odstotkov Nemčije in 46 odstotkov Švice. Nato je kot samostojna država v poldrugem desetletju naredila tisto, kar socializem ni mogel v pol stoletja. V letu pred krizo je namreč dosegala 72 odstotkov razvitosti Avstrije, 78 odstotkov Nemčije in 61 odstotkov Švice. Skratka, vse je daleč od tega, kar trdijo levičarji.

Ne da se mi več s tem zafrkavat, ampak najbrž še pomnite mit o Švici? http://www.casnik.si/index.php/2015/01/...

Mit številka 7: Jugoslavija je bila tehnološko napredna država

Jugoslavija skoraj ni imela blagovne znamke, ki bi kaj pomenila na zahodnem, kaj šele na globalnem tržišču. Tehnološka raven je bila skoraj nikakršna, kar se je delalo, se je delalo po licenci. Komunistična partija je tako recimo toliko opevani avtomobil Yugo predstavljala kot vrhunec avtomobilske industrije ter ga domači javnosti postavljala ob bok Fiatu, Mercedesu in Audiju. Toda malo znano je, da je Yugo pravzaprav ponesrečen poskus italijanskih oblikovalcev in inženirjev, da bi ustvarili naslednika Fiata 127, zato je italijanska vlada pri družini Agnelli izprosila, naj načrte podarijo "socialističnim bratom"" na vzhodu. Inženirji v Kragujevcu so Yugo dali na tržišče brez pravega razvoja, saj niso imeli ne denarja ne znanja, da bi načrte izpopolnili, zato je bil ta avto prava katastrofa. V ZDA, kamor so ga z velikim pompom izvažali, so ga razglasili za najslabši avtomobil, ki je kadarkoli vozil po ameriških tleh http://www.autoblog.com/2010/03/22/book.... In Italijani? Oblikovalci in inženirji so se vrnili za risalne mize in ustvarili prvi Fiat Uno.

Drugi mit, ki naj bi kazal na socializem kot tehnološko napredno družbo, je bil projekt z delovnim naslovom NL ("novo letalo" ali NA - novi avion). Projekt ni bil dokončan, njegov predhodnik Orel (Orao J-22) pa tudi ni bil plod domačega znanja: mil je predelan francoski Mirage, za katerega so dobili licenco Romuni. In ker je bil Tito zelo prijateljski z romunskim diktatorjem Ceau?escujem, so ga naredili skupaj z njimi. Posebnost letala je bila, da so piloti umirali eden za drugim, tako da je bil Orel pravzaprav leteči mrtvaški kovček.

O tem je že precej napisano, sicer se načeloma kar se ekonomije tiče strinjam, ampak dejte mi povedat! A dns pa imamo svetske firme in blagovne znamke?

Mit številka 8: Jugoslavija je gradila ceste, bolnice, šole in stanovanja

Jugoslavija je v 45 letih zgradila samo 45 kilometrov avtocest, železniških prog pa je bilo manj kot leta 1939. Tito je sicer gradil bolnice, ki pa so bile tehnološko zastarele.

Stanovanja, ki so jih za potrebe delavskega razreda ukazali graditi komunisti, so bila podobna tistim v ameriških črnskih četrtih. In tukaj naj bi živel srednji razred. Kako je živel? Podobno kot Del Boy in Rodney iz družine Trotter iz angleške nanizanke Samo bedaki in konji - preživetje s socialno podporo, dvigovanje standarda s preprodajo in "švercom" ter 50 kvadratnih metrov veliko socialno stanovanje v ogromnem bloku. Del Box in Rodney nista spadala v srednji razred, nista bila niti delavski razred. Bila sta socialni primer, kot večina državljanov Jugoslavije. Z izjemo komunistične elite, ki je svojim sorodnikom privoščila, kar si drugi niso mogli.

Tudi izobraževanje je bilo bolj vprašljive kakovosti. V Jugoslaviji je bilo (""brezplačnemu"" šolstvu navkljub) samo med 8 in 9 odstotkov visoko izobraženih (za srednje razvito državo je minimum 20 odstotkov), pa še ti so dobili diplome v sumljivih okoliščinah. To velja predvsem za člane komunistične partije, saj si niso mogli privoščiti, da bi imeli njihovi direktorji samo tri ali štiri razrede osnovne šole. In za take primere sta bili znani dve visokošolski ustanovi. Prva je bila Đuro Pucar Stari (po okorelem komunisti in partizanskem morilcu) v Banja Luki, druga pa Đemala Bijedića v Mostarju. Če ste bili le dovolj visoko v partijski hierarhiji ali sorodnik kakšnega od "uglednih" funkcionarjev, ste diplomo dobili po pošti, in sicer po sistemu - plačaj po povzetju.

Tudi že precej povedano... Izobraževanje je še vedno "sumljive kakovosti" po uvedbi B-reforme v šolstvu še bolj! Al imaš izkušnje tudi na tem področju in trdiš, da smo danes bolj izobraženi, ker nekje piše, da imamo več kot 20% "visoko izobraženih" diplomantov jebiveter smeri, ki na zavodu čakajo na prosto delovno mesto čistilke ali natakarja? Ali poslance s kupljeno diplomo?

Za vzdrževanje infrastrukture še vedno ni denarja! O kakovosti gradnje in preplačanih projektih bi tudi lahko kakšno rekli, UKC, Teš6... Marsikateri blok iz 60-ih pa še danes stoji in je bivanje v njem z malce renovacije in preureditve prostorov bolj kakovostno kot v kakšni novi gradnji!

Kot rečeno se pozablja predvsem na časovni kontekst in če je gradnja avtocest vse s čimer se lahko Slovenija pohvali v zadnjih 20-ih letih, le vsaka čast! Kar se kreditov in tombol tiče pa, še kdo pomni Jazbinsškov zakon? Me zanima kakšna tombola čaka vas tule!

"Privatizacija stanovanj po Jazbinškovem zakonu je trajala dve leti, in sicer od oktobra 1991 do oktobra 1993."

Ali naslednje trditve držijo?

1. "V Jugoslaviji ni bilo brezposelnosti". - drži ali ne drži?
2. "V Jugoslaviji so bili vsi zaposleni". - drži ali ne drži?
3. "V Jugoslaviji so vsi mladi dobili delo". - drži ali ne drži?
4. "Jugoslavija je bila manj zadolžena kot nove države". - drži ali ne drži?
5. "Jugoslavija je hitro dohitevala razvite države". - drži ali ne drži?
6. "Jugoslavija je imela močno industrijo in je veliko izvažala". - drži ali ne drži?
7. "Jugoslavija je bila tehnološko napredna država". - drži ali ne drži?
8. "Jugoslavija je gradila ceste, bolnice, šole in stanovanja". - tale zadnja trditev seveda drži, vendar jo je avtor bloga v bistvu nerodno izrazil, bolj pravilno bi bilo: "Jugoslavija je gradila boljše ceste, bolnice, šole in stanovanja kot ostale države". - drži ali ne drži?

Teh 8 trditev se že dolgo časa širi po Sloveniji in ljudje, ki jih širijo, to uporabljajo kot dejstva za dokazovanje glavne trditve - "V Jugoslaviji se je živelo bolje". Bistvo te teme je razbijanje teh mitov in če teh 8 mitov ni resničnih, potem bo za dokazovanje hipoteze "V Jugoslaviji se je živelo bolje" potrebno najti nove trditve, ki pa upam, da bodo podprte z viri.

Kdor želi dokaze, da nekateri res širijo te trditve, naj samo prebere tole temo in prispevke članov kot sta Solatko in PrihajaNodi (seveda nista edina, samo najbolj sta mi ostala v spominu). Kdor meni, da katerakoli od teh 8ih trditev drži, naj prosim to podpre s kakšnim virom in pojasni zakaj ta trditev drži.

Kdor pa meni, da teh 8 trditev ne drži, pa se v bistvu strinja z avtorjem bloga. Lahko se s kakšnim virom ne strinjamo popolnoma, ampak potem je na vas, da najdete bolj natančne podatke. Glede na zgornji prispevek lexiosa je razbrati, da se v praktično vseh točkah strinja z avtorjem, ki pravi, da so trditve o uspešnosti Jugoslavije miti, torej točno tisto, kar v svojem prispevku pove lexios.

Nihče pa ne širi mitov, da je življenje v Sloveniji odlično in da nimamo nobenih problemov. Kazanje s prstom na težave Slovenije (ki jih nihče ne zanika) v ničemer ne potrjuje zgornjih 8 trditev, je samo preobračanje pozornosti iz bistva te teme.

solatko je 1. jun 2015 ob 17:21 izjavil:

...

Torej... Preprosto vprašanje... Kateri sistem je boljši?

Ima moj glas solatko. Večina mladih živi v hiši staršev katera je mit.

Vprašajte povprečnega srba, hrvata, črnogorca, bosanca in makedonca, ali se je živelo prej bolje, ali je bolje sedaj. En malo dvomim, da drugje po ex. jugi kaj bistveno odstopajo.

Mi smo pač imeli to srečo, da smo imeli že izdelano veliko več, kot države bolj vzhodno od nas, ker smo še v avstroogrski monarhiji bili deležni modernizacije, ki nas je vlekla nad ostale. Tako to je. Mora nam iti pa res slabo, da so take debate sploh lahko aktualne. Marsikdo se boji, da bi mogoče pa rekli ne neomejenim višinam plač, oziroma astronomskimi razlikam med plemstvom in tlačani in vpeljali nek bolj socialen (morda celo socialističen) sistem razporeditve ustvarjanega premoženja.

Ali naslednje trditve držijo?

1. "V Jugoslaviji ni bilo brezposelnosti". - drži ali ne drži?
2. "V Jugoslaviji so bili vsi zaposleni". - drži ali ne drži?
3. "V Jugoslaviji so vsi mladi dobili delo". - drži ali ne drži?
4. "Jugoslavija je bila manj zadolžena kot nove države". - drži ali ne drži?
5. "Jugoslavija je hitro dohitevala razvite države". - drži ali ne drži?
6. "Jugoslavija je imela močno industrijo in je veliko izvažala". - drži ali ne drži?
7. "Jugoslavija je bila tehnološko napredna država". - drži ali ne drži?
8. "Jugoslavija je gradila ceste, bolnice, šole in stanovanja". - tale zadnja trditev seveda drži, vendar jo je avtor bloga v bistvu nerodno izrazil, bolj pravilno bi bilo: "Jugoslavija je gradila boljše ceste, bolnice, šole in stanovanja kot ostale države". - drži ali ne drži?

Mogoče je treba "trditve" razumet manj dobesedno.

Ali naslednje trditve držijo?

1. "V Sloveniji ni brezposelnosti". - drži ali ne drži?
2. "V Sloveniji so vsi zaposleni". - drži ali ne drži?
- "V Sloveniji nihče ni zgubil službe" - drži ali ne drži?
3. "V Sloveniji vsi mladi dobijo delo". - drži ali ne drži?
- "V Sloveniji vsi mladi dobijo prakso" - drži ali ne drži?
- "V Sloveniji vsi mladi dobijo izkušnje" - drži ali ne drži?
4. "Slovenija je manj zadolžena kot druge države". - drži ali ne drži?
5. "Slovenija hitro dohiteva razvite države". - drži ali ne drži?
6. "Slovenija ima močno industrijo in veliko izvaža". - drži ali ne drži?
7. "Slovenija je tehnološko napredna država". - drži ali ne drži?
8. "Slovenija gradi ceste, bolnice, šole in stanovanja". - tale zadnja trditev seveda drži, vendar jo je avtor bloga v bistvu nerodno izrazil, bolj pravilno bi bilo:
"Slovenija gradi boljše ceste, bolnice, šole in stanovanja kot ostale države". - drži ali ne drži?
9. "So Slovenske družine bolj srečne?" - drži ali ne drži?

- "Imajo Slovenske družine več časa za družino?" - drži ali ne drži?

krneki0001 je 1. jun 2015 ob 16:24 izjavil:

Si dobil plačo, si šel na banko, vzel 20 čekov in se odpeljal v sarajevo na čevape, dvignil celo plačo in prišel nazaj v ljubljano pa še zapravil celo plačo. Čez 3 mesece so pa čeki iz sarajeva prišli v ljubljano in so bili vredni samo še 10% plače, kar si z veseljem pokril ob plači.
In to je oče delavec delal vsak mesec.

Torej je kupoval z denarjem, ki ga ni imel? Kot tajkuni?

Torej je kupoval z denarjem, ki ga ni imel? Kot tajkuni?

Ne, samo znašel se je. :>

Zato, ker je res. Statistika ni neka merodajna stvar, saj nikoli ne pokaže realnega stanja - vsi vem za zelje in meso. Povprečno so ljudje imeli manj težav s preživetjem, položnice niso bile nek bav, bav, ki ti izpuli še tist denar iz žepa, katerega ne uspe pobrati državi. Družine z več otroci so čisto lepo shajale z eno ali dvema plačama. Otroci so se osamosvajali kmalu po končanem šolanju, ni jim bilo treba viset pri starših do 30+ leta.

Dejte si enkrat vbit v glavo, da za dobro življenje ni potrebe po najnovejši tehnologiji, ljudje so se veliko več družili, zabavali, če pa je bilo potrebno pa tudi prijeli za delo.

Direktorji podjetij so ob povečanih naročilih tudi sami znali prijeti za delo, poskrbeli so, da so bili delavci, navkljub povečanemu obsegu dela zadovoljni, potem pa je kmalu sledil še dodatek v obliki dobička. Nekatere boljše firme so imele dodatno plačo skoraj vsake tri mesece, malo slabše pa poleg regresa vsaj še eno plačo dobička.
Take stvari so danes lahko samo še mokre sanje našega delavstva.

Pa se dotaknimo še ene stvari - domovi za upokojence - večina pokojnin je zadoščala za polno oskrbo v domu, tam zaposelnih pa je bilo toliko, da so lahko lepo skrbeli za oskrbovance. Kako pa je s tem danes?
Tudi osebja v klinikah je bilo dovolj, da ne govorimo o številu miličnikov.

Veste, za dobro počutje ljudi ni potrebno veliko, dovolj je, da imajo kaj dati v lonec in, da zaradi prenizkih dohodkov niso dolžni na vseh koncih in krajih, vse ostalo je lahko plus, ni vse v kopičenju materialnih dobrin, saj bi bili potem tisti, ki imajo več, bolj srečni, pa se ravno na forumu vidi največ jamranja o predragi delovni sili, previsoki davčni obremenitvi, rizičnemu vlaganju viškov denarja, skratka samo jamranje tako revnih, kot bogatih, le zadovoljnih je izredno malo v tej državi.

ZaphodBB je 1. jun 2015 ob 21:59 izjavil:

Torej je kupoval z denarjem, ki ga ni imel? Kot tajkuni?

Ne, samo znašel se je. :>

Ja , saj so se tajkuni tudi samo znašli , seveda oboji na škodo ostalih sodržavljanov!
Takrat smo gradli "novega socialističnega" človeka , ampak tako ravnanje nikakor ni sodilo v ta okvir. Lahko bi ga z tedanjega vidika celo obravnavali kot kontrarevolucijo , vendar na žalost zaradi tega ni nihče pristal na Golem otoku. Pa bi jih mnogo moralo.

Ali se je živelo bolje ali ne, je stvar popolnoma subjektivne presoje posameznika, ki je živel v SFRJ oz. SRS in o tem ne more soditi nobena statistika, še manj pa neki mlečnozobi smrkavec, ki se ga še mleko drži okoli ust!

ŽIVETI pomeni vse drugo, kot suhoparne statistike. Danes živimo za en drek, ker se takšni osebki spravljajo spreti ljudi med seboj na leve, desne, rdeče, črne, zelene in še na nevem kakšne. Trobijo nam o demokraciji, a nam vsiljujejo neko svojo statistiko.

To so ljudjem ki ne bodo nikdar razumeli, da lahko siromak živi bolj srečno življenje od bogatunclja, ki ne ve več kam s svojim denarjem. Ljudje, ki ne razumejo, da je lahko siromak bolj pošten od tajkuna. Ljudje, ki menijo, da so drugi bili kvazi zavedeni, če ne trobijo iste zveličavne resnice kot oni.

Komu sploh koristi debata o tem, če se je mogoče v SFRJ bolje živelo kot danes? Koga je strah, da bi kateri mladenič ali mladenka prisluhnila očetom ali dedkom, ki pripovedujejo o 'starih časih', pa da bi se iz tega spletel 'mit'?

Kaj bomo jutri imeli tu debato o tem, da je tudi to zgolj mit, da so partizani zmagali nad fašizmom? Pa da je zgolj mit, da nam Hitler ni hotel nič dobrega? Da je zgolj mit, da so slovence vozili v koncentracijska taborišča?

Kaj je narobe z ljudmi, ki ne zmorejo pustiti zgodovino biti zgodovina, da jo morajo stalno pogrevati in poskušat uprizarjati v svojo korist, za neke bedne politične fore? Pa dajte pustiti ljudi na miru, naj vsak verjame v tisto, kar hoče, pa tudi če je kvazi mit!

Tudi vera je zasnovana na mitu. Zakaj pa se ne spravljate še ta mit rušiti? 'Mit' o SFRJ na današnje življenje nima vpliva, medtem ko mit o bogu drži pokonci RKC in še nekaj političnih strank, ki pod svoje okrilje zbirajo prestrašene ovčke, ki v te mite verjamejo.

Torej, komu koristi vsa ta diskusija?
Kaj je namen te diskusije?

Če imajo verniki pravico verovati v boga, zakaj naj tisti, ki SO ŽIVELI v SFRJ nebi smeli imeti pravice verjeti v svoje lastno videnje in občutenje takratnih časov? Če so bili takrat srečni, zakaj bi morali danes poslušati enega naduteža, ki jim hoče v glavo vtepsti, da sploh niso bili srečni? Zakaj svojim potomcem nebi smeli pripovedovati o tem, da je bilo njihovo življenje takrat bolj srečno?

Pa ne gre se zgolj za SFRJ. Pojdi v Italijo, Nemčijo, Anglijo - POVSOD ti bodo starejše generacije pripovedovale, da je bilo njihovo življenje nekoč bolj življenja vredno! Kaj so pred 50 leti vedeli o stresu, izgorelosti, za depresije še slišali niso! Statistično gledano so bili 'stari časi' grozni, ampak to nima nobene veze s tem, kar živi v 'ljudskem izročilu'.

Kdor tega ni sposoben dojeti, tudi nikdar nebi smel začeti takšne diskusije.

Mit številka 1 - Govorimo o Sloveniji in tu je bilo kronično pomanjkanje usposobljenih delavcev. Brezposelnost bi lahko bila 0%-na, pa še bi primanjkovalo kovinarjev, zidarjev, smetarjev, mehanikov, električarjev, vodovodarjev, skratka ljudi s poklicno izobrazbo, kjer je bilo potrebno kar nekaj let dela, da si postal mojster svojega poklica in si lahko delal čisto samostojno, usmerjeno izobraževanje pa je še poslabšalo zadeve, saj so iz šol prihajali kadri, ki jih nisi imel za kaj ponucat, ker so bili napram klasični vajeniški učni dobi, popolnoma brez prakse.

Na zavodu za zaposlovanje je bilo stalno odprtih veliko dejanskih delovnih mest, tako družbenih podjetij, kot obrtnikov.
Lahko z mirno vestjo trdim, da je v letih 1960-1985 kronično primanjkovalo delavcev.
Miti 2 in 3 za slovenijo držijo kot pribiti, kar se tiče pa mita 4 - zadolženost, pa je imela yuga ob Titovi smrti leta 1980, samo 2 miljardi $ dolga, hkrati pa ji je bila SSSR dolžna preko 7 miljard $.

Slovenija je bila takrat v krepkem suficitu, kar se tiče zunanje trgovinske bilance in kreditov. Morda se še kje dobijo podatki po republikah, pa se mi ne da iskati, saj nima smisla prepričevati prepričanih.

Z zaposlovanjem v tujini je bilo pa tako, ker je bila propaganda gastajbarterjev ob obiskih doma taka, da se v tujini cedita med in mleko, se je veliko Slovenskih fantov, po končanem poklicnem izobraževanju odločilo, da gre po beli kruh v tujino, veliko jih je tam tudi uspelo dobit dobre službe in so si s tam pridelanim denarjem, tukaj ustvarili nov dom, nabavili stroje in v nekaj letih zagnali uspešno obrtno dejavnost ali opremili kmetije s stroji in pričeli kmetovat na veliko.
Nikomur iz takratne Slovenije ni bilo potrebno iz s trebuhom za kruhom v tujino, zaradi preživetja.
Ko te je ustavil kakšen od redkih poklicnih klošarjev in te fehtal za drobiž, si mu mirno dejal - delat se spravi, danes bi ga vprašal, če je še kakšno prosto mesto za žicanje, da bi si izboljšal materialni položaj.

V yugi je bila revščina sramota za državo in sila redki so bili tako revni, da niso mogli preživet, tudi v najbolj odročnih krajih južnega dela yuge. Je že država poskrbela, da so dobili tisto najnujnejše za preživetje.

In ja, večina navedenih mitov za Slovenijo velja, kar vemo predvsem tisti, ki smo takrat živeli od poštenega dela in razmišljamo s svojo glavo. Bilo je eno lepših obdobij v zgodovini Balkana, ki se ne bo tako hitro ponovilo ali vsaj približalo tem časom.

sheeshkar je 1. jun 2015 ob 17:00 izjavil:

Ali naslednje trditve držijo?

1. "V Jugoslaviji ni bilo brezposelnosti". - drži ali ne drži?

Kot že pokazano za Slovenijo v Jugoslaviji trditev drži, saj brezposelnost ni presegla 5%. V letu 1988 je bila recimo samo 2,5%.

Vir (stran 101): http://www.researchgate.net/publication...

2. "V Jugoslaviji so bili vsi zaposleni". - drži ali ne drži?

Za Slovenijo v Jugoslaviji trditev drži... logično izhaja že iz trditve 1.

3. "V Jugoslaviji so vsi mladi dobili delo". - drži ali ne drži?

Za Slovenijo v Jugoslaviji trditev drži... logično izhaja že iz trditve 1. Poleg tega je navedba OP-a, ki naj bi dokazovala trditev, očitno napačna. OP pravi namreč (za mit št. 3):
Hm, brezposelnost med mladimi in visoko izobraženimi je bila v samem svetovnem vrhu. Leta 1985 je bila med mladimi do 25 let kar 56,9-odstotna. Mladi torej nikakor niso mogli najti zaposlitve, saj je bilo znano, da brez vez ali partijske izkaznice zaposlitve nisi mogel dobiti. Tudi po korupciji je bila nekdanja država med najbolj koruptivnimi.
To ni res... navedeni odstotek se nanaša na delež mladih v populaciji brezposelnih in ne na absolutni delež mladih brez dela.

Vir (stran 100): http://www.researchgate.net/publication...

4. "Jugoslavija je bila manj zadolžena kot nove države". - drži ali ne drži?

Drži. Jugoslavija je bila v odstotku od bruto domačega proizvoda zadolžena pol manj kot Slovenija. Vse ostale primerjave nekih absolutnih zneskov so glede na časovno razdaljo primerjanih količin nesmiselne.

Vir (Tabela 3): http://www.google.si/url?sa=t&rct=j&q=&...

5. "Jugoslavija je hitro dohitevala razvite države". - drži ali ne drži?

Drži, vsaj do sredine 80-ih. To sledi že iz virov, na katere se sklicuje OP.

6. "Jugoslavija je imela močno industrijo in je veliko izvažala". - drži ali ne drži?

To je zelo težko ocenjevati. Jugoslavija je imela močno industrijo, izvažala pa je pač toliko, kot je lahko. Ker ni bila članica prostotrgovinskih skupnosti (EGS,...), je izvoz YU v tistih časih nemogoče primerjati z današnjim izvozom Slovenije v EU. Vsekakor je treba priznati, da gre Sloveniji tukaj bolje v vseh pogledih.

7. "Jugoslavija je bila tehnološko napredna država". - drži ali ne drži?

Tudi to je težko ocenjevati. Juga je bila le precej izolirana država in težko v takih pogojih tehnološko ne vem kako napreduješ. Vsekakor pa ima Slovenija tukaj tudi težave.

8. "Jugoslavija je gradila ceste, bolnice, šole in stanovanja". - tale zadnja trditev seveda drži, vendar jo je avtor bloga v bistvu nerodno izrazil, bolj pravilno bi bilo: "Jugoslavija je gradila boljše ceste, bolnice, šole in stanovanja kot ostale države". - drži ali ne drži?

To smo že obdelali... Če pod "ostale države" štejemo Slovenijo, potem pač v precejšnji meri drži.

Unilseptij je 1. jun 2015 ob 23:42 izjavil:

sheeshkar je 1. jun 2015 ob 17:00 izjavil:

Ali naslednje trditve držijo?

1. "V Jugoslaviji ni bilo brezposelnosti". - drži ali ne drži?

Kot že pokazano za Slovenijo v Jugoslaviji trditev drži, saj brezposelnost ni presegla 5%. V letu 1988 je bila recimo samo 2,5%.

Vir (stran 101): http://www.researchgate.net/publication...

2. "V Jugoslaviji so bili vsi zaposleni". - drži ali ne drži?

Za Slovenijo v Jugoslaviji trditev drži... logično izhaja že iz trditve 1.

3. "V Jugoslaviji so vsi mladi dobili delo". - drži ali ne drži?

Za Slovenijo v Jugoslaviji trditev drži... logično izhaja že iz trditve 1. Poleg tega je navedba OP-a, ki naj bi dokazovala trditev, očitno napačna. OP pravi namreč (za mit št. 3):
Hm, brezposelnost med mladimi in visoko izobraženimi je bila v samem svetovnem vrhu. Leta 1985 je bila med mladimi do 25 let kar 56,9-odstotna. Mladi torej nikakor niso mogli najti zaposlitve, saj je bilo znano, da brez vez ali partijske izkaznice zaposlitve nisi mogel dobiti. Tudi po korupciji je bila nekdanja država med najbolj koruptivnimi.
To ni res... navedeni odstotek se nanaša na delež mladih v populaciji brezposelnih in ne na absolutni delež mladih brez dela.

Vir (stran 100): http://www.researchgate.net/publication...

4. "Jugoslavija je bila manj zadolžena kot nove države". - drži ali ne drži?

Drži. Jugoslavija je bila v odstotku od bruto domačega proizvoda zadolžena pol manj kot Slovenija. Vse ostale primerjave nekih absolutnih zneskov so glede na časovno razdaljo primerjanih količin nesmiselne.

Vir (Tabela 3): http://www.google.si/url?sa=t&rct=j&q=&...

5. "Jugoslavija je hitro dohitevala razvite države". - drži ali ne drži?

Drži, vsaj do sredine 80-ih. To sledi že iz virov, na katere se sklicuje OP.

6. "Jugoslavija je imela močno industrijo in je veliko izvažala". - drži ali ne drži?

To je zelo težko ocenjevati. Jugoslavija je imela močno industrijo, izvažala pa je pač toliko, kot je lahko. Ker ni bila članica prostotrgovinskih skupnosti (EGS,...), je izvoz YU v tistih časih nemogoče primerjati z današnjim izvozom Slovenije v EU. Vsekakor je treba priznati, da gre Sloveniji tukaj bolje v vseh pogledih.

7. "Jugoslavija je bila tehnološko napredna država". - drži ali ne drži?

Tudi to je težko ocenjevati. Juga je bila le precej izolirana država in težko v takih pogojih tehnološko ne vem kako napreduješ. Vsekakor pa ima Slovenija tukaj tudi težave.

8. "Jugoslavija je gradila ceste, bolnice, šole in stanovanja". - tale zadnja trditev seveda drži, vendar jo je avtor bloga v bistvu nerodno izrazil, bolj pravilno bi bilo: "Jugoslavija je gradila boljše ceste, bolnice, šole in stanovanja kot ostale države". - drži ali ne drži?

To smo že obdelali... Če pod "ostale države" štejemo Slovenijo, potem pač v precejšnji meri drži.

Kdo je sedaj selektiven? Samovoljno se omejuješ na Slovenijo znotraj Jugoslavije (dajmo se še na omejiti na posamezna mesta, vsi nismo živeli v istem kraju), nato pri brezposelnosti in zaposlovanju preprosto ignoriraš masovno gastarbajterstvo in fiktivno zaposlovanje, pri gospodarskem napredku se zopet selektivno omejiš na leto 1980, za nekatere trditve praviš, da je težko ocenjevati, pri zadolževanju pa tisto, kar ti ne odgovarja označiš za nesmiselno. Hvala, ker ste igrali, več sreče prihodnjič!

Kolikor lahko povzamem debato do sedaj po mojem razumevanju: V Jugi se je živelo bolje v smislu brezskrbnosti in ne v smislu razvitosti države. Vendar kot omenja marsikdo razvitost pri "sreči" ne igra tako velike vloge.

Težava, ki pa jo imam s smiselnostjo te primerjave pa je ta, da smo v Jugi živeli na tuj denar. Seveda si lahko privoščiš brezskrbnost, če te plačuje nekdo drug (s krediti). Taka brezskrbnost je torej nujno časovno omejena, torej do bankrota.

Fuks je 2. jun 2015 ob 01:59 izjavil:

Kolikor lahko povzamem debato do sedaj po mojem razumevanju: V Jugi se je živelo bolje v smislu brezskrbnosti in ne v smislu razvitosti države. Vendar kot omenja marsikdo razvitost pri "sreči" ne igra tako velike vloge.

Težava, ki pa jo imam s smiselnostjo te primerjave pa je ta, da smo v Jugi živeli na tuj denar. Seveda si lahko privoščiš brezskrbnost, če te plačuje nekdo drug (s krediti). Taka brezskrbnost je torej nujno časovno omejena, torej do bankrota.

Težko je primerjat.
Vendar so bili včasih ljudje bolj srečni in manj zagrenjeni, predvsem pa neobremenjeni in zelo malokrat pod pritiskom. Prepotentnežev je bilo mnogo manj, raznih extremov je bilo manj, večina nas je bila "enakih", revežev je bila peščica, bogatih res za vzorec. Lažje se je živelo in na splošno je veljalo "Lako čemo" za večino zadev, pa četudi so potem trajale, da so se naredile, ampak smo vsi vedeli, da narejeno bo, kdaj pa bo, je bilo pa drugo vprašanje.

Danes je odvisnost od časa zelo velika, vse je tempirano na čas. Ljudje so zagrenejeni, stalno pod pritiskom, vedno več je extremov (bogatih je kar nekaj, extremno bogatih peščica, vedno več pa je ljudi na robu preživetja in v bedi in revščini. Tega v jugi ni bilo in če samo ta del primerjaš, lahko rečem, da so ljudje veliko bolj srečno živeli in bolje živeli.

Če pa gledaš s tehnološkega vidika, pa smo danes v povsem drugem, boljšem, svetu.

Po kreditih pa raje ne primerjat teh dveh držav. Ker juga ni bila nikoli toliko zapufana, kot je sedaj slovenija.