Zakonsko bi obvezali fakultete, da javno objavijo % študentov, ki pridejo v višje letnike

Izpadi so zaradi drugih razlogov, ne zaradi javnih neobjav (čeprav dvomim, da teh podatkov ni, preverjal pa ne bom).

Če imaš dobre sprejemne izpite je lahko tudi dober, al kaj?

Tisti, ki so polega faksa delali, imajo brez problemov 1 do 5 let delovnih izkušenj, le vprašanje na kakšnem/katerem področju. Predvsem pa, kako to dokažeš.

opeter je 17. apr 2015 ob 12:43 izjavil:

Tisti, ki so polega faksa delali, imajo brez problemov 1 do 5 let delovnih izkušenj, le vprašanje na kakšnem/katerem področju. Predvsem pa, kako to dokažeš.

Če si delal kakršenkoli bolj spodoben faks, nimaš 5 let delovnih izkušenj.

Poleg resnega faxa ne moreš delat. Mi smo imeli fax vsak dan vsaj od 8 zjutraj pa do 2 popoldan s kakšno urco premora morda vmes. Vsaj 1 dan na teden je bil fax od 10 do 17 ure ali tudi dlje. No lahko delaš v kakšnem baru popoldan in kot kak skladiščnik v trgovini...ampak v kakšni resni firmi te bodo pa poslali nekam.

vostok_1 je 17. apr 2015 ob 13:02 izjavil:

Če si delal kakršenkoli bolj spodoben faks, nimaš 5 let delovnih izkušenj.

Okej, zdaj pa prosim razloži kaj pomeni "bolj spodoben faks"?

No in kaj ti kot univerzitetnemu diplomiranemu ekonomistu, strojniku, računalničarju pomaga 5 let izkušenj dela za tekočim trakom? Ali v trgovini ko zlagaš pijačo na police?

fax bi te moral vsaj delno vključit v realen način dela v podjetjih.

Aston_11 je 17. apr 2015 ob 13:02 izjavil:

80% populacije se vpiše na faks, kar je mnogo. Koliko pride do diplome, pojma nimam, koliko jih pride do diplome, s katero se lahko zaposlijo, tudi ne vem. vpis>diploma>zaposlitev>

Precej manj jih pride do diplome. Sicer pa, če imaš možnost it, potem se splača it. Izgubit nimaš kaj, edino pridobiš lahko (tudi, če ne dokončaš - razen, če si popoln luftar).

Konec koncev tudi srednja šola ni obvezna.

šernk je 17. apr 2015 ob 13:16 izjavil:

No in kaj ti kot univerzitetnemu diplomiranemu ekonomistu, strojniku, računalničarju pomaga 5 let izkušenj dela za tekočim trakom? Ali v trgovini ko zlagaš pijačo na police?

fax bi te moral vsaj delno vključit v realen način dela v podjetjih.

Nič, razen tega, da veš kako začeti na dnu :P

Men so zanimivi tisti, ki hodijo za ekonomiste in potem zraven brez problema delajo še mesečni šiht za 180 ur. Smeh.


Al pa ženske, ki "študirajo", zraven pa kelnarijo po 8 ur vsak dan. To za mene ni noben resen fax.

Stanje v državi se pa tako vidi na podlagi tega.

Studij, Siht, Socializacija, Lajf?

Vse bi ti mel... To pa ne gre. Dve stvari izbereš, ostale pozabiš;D

Ne razumem pa, kakšna informacija in za koga bo % ljudi, ki napreduje na faksu. Nelogično.

Zadnjič sm glih bral (RTV ali 24ur), da Nemci pritiskajo na slovensko vlado, naj uvede dualni sistem. Sicer v višješolskem programi, ampak vseeno.

Sram nas je lahka, da nas mora "tuje gospodarstvo" prisiliti v efektivno šolstvo.

zakaj bi nekaj zakonsko obvezovali fakultete,če je vse javno sedaj in tudi fakultete morajo o svoji uspešnosti poročat univerzi.

Če te rasno zanimajo podatki pa vneseš magično besedo poročilo v iskalnik na spletni strani željene fakultete.

letno poročilo uni-lj
http://www.uni-lj.si/o_univerzi_v_ljubl...

in treh naključnih fakultet uni-lj
http://www.fs.uni-lj.si/fakulteta_za_st...
http://www.fdv.uni-lj.si/iskanje/rezult...
http://www.fpp.uni-lj.si/fakulteta/posl...

Seveda ne, to pomeni da je obupno slab.

Tule si zgrešil in potem baziral vse naprej na tej zmoti. Število fiktivno vpisanih študentov je pomembna lastnost te enačbe. 30% prepustnost je zelo super, lahko pa tudi zelo slabo. Juhej.

Glede na to da na boljših fakultetah na zahodu konča šolanje precej višji procent študentov, bi rekel da je pri nas nekaj problemov z izbornim procesom.

Ali bolje, s pomanjkanjem le tega ...

Kaj se zdej vsajaš v irelevantne zadeve, vzemi recimo top 3 programe na ULJ in se vprašaj, je 30% prepustnost dobra ali slaba.

Odlična glede na ves pofl, ki pride notri brez kakršnih koli omejitev (ali pa so to bolj simbolične). Dovolj jasno?

Recimo na umetniške akademdije samo tako enostavno te ne bodo vzeli (seveda pa protekcija tudi tu ni izključena).

Mal pozabljate da pač tud marsikateri programi k so predstavljeni na informativcih ne dajejo jasne slike kakšen študij to je. Naj se mal predstav najtežjo snov prvega letnika ane na informativcih pa bo tud manj sfaljenih vpisov. (Tle imam v mislih predvsem družboslovne vede kjer je bl abstraktna znanost).
Kot drugo pa kvaliteta študija velikrat izredno nizka glede na visoko stopnjo pričakovanj in težavnosti izpitov ter obveznih vaj ki jih imajo do študenta.
Pa sej se da čist lepo prevert če je bil en fiktivn študent al pa ne. Pač pogleda se če je redno hodu na predavanja/vaje /če je delal vaje in se pač ve koliko se jih dejansko trudi pa jim ne uspe pa kok je tistih fiktivcev. Predn se preveč orientira po vsipu je treba prevert kaj ta vsip pomen. A je v večini sestavljen iz fiktivcev al pa je teh fiktivcev sam nekaj % vseh k jim ni uspel.
Dalje. Predavatelji nimajo kej spuščat snov. Vem da eni to zavzeto delajo zato ker jim ne dajo dost ur. Oprosti ampak ne morš pričakovat da bo nekdo celo buklo naštudiral kjer je ogromno enih tujk pa strokovnih besed (čeprav bi v večini primerov lahko imele čist lepe slovenske besede za mnoge izmed njih). Naj se popredava vse pa bo velik večji učinek.
Dalje treba je uvest e-učilnice. Pač nekdo kej pomembnega presliš lahko na predavanjih al pa more ravno takrat na WC al pa kokrkol. Al pa sam rab večkrat slišat isto da razume. Lepo se predavanje posname in da na posebej za te študente dostopen video in da si lahk doma pol pogledajo tud po 100x če rabjo. Ker doskrat ponovitve pomagajo. In predavatelji še vedno najbolj razložijo snov, bolj kot kakršnakol knjiga ipd.
Treba je nardit po celi Sloveniji tko k imajo na FOV. Glede izpitov vsaj. Torej da imaš predavanja za en mogoče dva predmeta v enem mescu in imaš izpit na koncu mesca za tist en ali dva predavanja. Da se lahko fokusiraš ornk v specifičen predmet in nisi obremenjen z večimi predmeti.
Dalje predavatelje je treba kdaj tud ocent kako predavajo. In če ne predavajo dobr je treba raziskat kje je razlaga slaba in tam predlagat predavatelju izboljšave.
Dalje študente je treba vzpodbujat imet pozitiven odnos do njih, ne pa negativen, nespoštljiv in tak da ga vržeš ob zid. S tem izgubiš študente ki se na pritisk odzovejo negativno in jih vrže na tla namesto v zrak.
Vsak letnik naj ima nekoga ki naj sledi napredku študentov in da se pač ob prvih neuspehih na vajah pač takoj pogovori z študentom in jim ponudi pomoč al pa organizira skupino z tutorjem za tiste k pač niso tok talentiran za razne seminarske in pa nevem kakšne izračune.
Problem nekaterih študijev je v tem da preveč zahtevajo glede na to kakšno znanje ponujajo. Preveč pričakujejo da bojo študentje nastavljeni na pravo frekvenco direkt za njihov pristop učenja, premal pa se sami prilagajajo večini študentov, kako je večina študentov nastavljena za učenje. In tle je ta razlika.
Takoj k se ugotovi da je nastal prepad med potrebno frekvenco in pa njihovo frekvenco se je treba posvetit tistemu odseku snovi ki povzroča prepad in ga obravnavat na veliko, ne pa hitet naprej tko k dela večina.

Glej ne morš rečt da so sam študenti krivi. Vsak pač ni nastavljen za vse. In ogromno se da študijsko gledano nardit tud z institucionalne strani. Predvsem nobenga ne sme obsojat ampak mu priskočt na pomoč. Predavatelji morjo pa tud zamenjat miselnost: aha tok % jim bo uspel z ostalimi za katere pa se zdi da jim nav se je pa brezveze kej dost ukvarjat. z miselostjo: tok % jim ni uspel...kaj bi lahko pri predavanjih izboljšal? kako bi jim bolje predstavil ta ali oni izračun. Kako bi bil bol jasen, kako bi razložil tako da bi jih še več razumel kot prej? Kaj še lahko naredim?

Večina predavateljev je pa starejših in nimajo več stika z načinom razmišljanja mladih, umsko so ljudje drugačni k pred 20 leti. ne morš isto učit kot pred 20imi leti. Morš se prilagajat, morš naredit snov zanimivo za to generacijo ne za uno prej. Ne pa da suhoparno predavaš k da ti je to največja muka na svetu. Kaj si pol predavatelj če si tako zelo zadovoljen s sabo? Dobr predavatelj bo vedno strmel k izboljšavam ker roko na srce vedno se da predavanje in učni proces izboljšat. Ta vsip je pa za ene predavatelje sam izgovor zato da dajo oni pol vse štiri od sebe.

http://damijan.org/2015/04/20/vzgajanje...

Zanimive raziskave v UK in primerjava Slovenije z ostalo Evropo ...

Mohimm je 17. apr 2015 ob 21:39 izjavil:

Stvar je izredno preprosta: Uvedba "simbolične" šolnine.

Trenutno sem na izmenjavi na eni izmed top 50 univerz na svetu. Šolnina je nizka (~2k€/leto, relativno nizka glede na standard), in si jo ob različnih socialnih razmerah lahko tudi oproščen. S tem izredno lepo selekcioniraš folk, ki bi se rad zastonj vozil z javnim prevozom, in tistega, ki bi rad kaj naredil na faksu. Pristop je popolnoma drugačen, vzdušje boljše. Morda je malenkost več tekmovalnosti med študenti.

Ah, šolnine.

1. Dober način, da fakulteto preprečiš tistim, ki si šolnine ne morejo privoščit. Tudi, če bi oprostil socialno ogrožene študente, bo treba delat selekcijo.

2. Jaz poznam ljudi, ki so plačevali IZREDNI študij, zato da so lahko delali. Torej imaš komot fiktivne študente, ki jim ni težko plačat izredne šolnine.

Spregledal si bistveno. Fiktivni študentje običajno niso študentje, ki bi radi imeli zastonj javni prevoz ali bone. Fiktivni študentje so študentje, ki fiktivno študirajo da lahko DELAJO.

Smrekar1 je 20. apr 2015 ob 14:24 izjavil:

Namen šole pač ni to, da ti pove kaj moraš narediti in kje moraš stvari poiskati. To lahko naredi vsak sam. Ne isto hitro, vsekakor pa je cost/benefit odločno boljši če za to ne plačuješ xyz denarja.

Seveda lahko, ampak ti profesorji močno pomagajo z usmerjanjem, dajanjem nalog, odgovori na tvoja vprašanja. Univerza (sploh magistrski programi) niso osnovna šola, ampak naj bi bil praktično samostojen raziskovalec, kjer ti univerza omogoči, z opremo in deljenjem znanja, osebni napredek v znanju. Sam sem len, in sem bil nekaj časa istega mnenja kot ti. Ugotovil pa sem, da med tem ko jokam kako mi fakulteta ne nudi vsega in ne pridobivam praktičnega znanja, uspešnejši v generaciji iz univerze izvlečejo več z manj obiska predavanj in vaj...

@Phantomeye: Težko me boš prepričal, da recimo šolnina 500-1000€/leto predstavlja tak vložek. Magari uvedemo posojilo kot Američani (seveda cen šolnin ne napihnemo!). Če doštudiraš bi moral biti sposoben v parih letih to vrniti. Kot sem rekel, moja ideja so nizke šolnine, ne pa 20k€/semester. Kot drugo pa, če nekdo od študenta pričakuje delo 8+ur/dan 5dni v tednu (poznam tudi jaz take, ki so študentje, da imajo šiht) to ni več študentsko delo. Večina takih bi lahko delalo po pogodbi/izredna zaposlitev/drugače, ampak bi se morali odreči določenim bonusom (subjektivno, ko opazujem moje kolege).

Sam imam podoben predlog, za večino najbrž spet preoster in preveč osnoven. Država pač krije samo 3 leta študija in ne treh letnikov študija (in nato enako naprej na podiplomcih). Vse kar je več se plača polno ceno in je brez kakršnih koli ugodnosti. Tudi za prekinitve (pavze), ki so tolerirane, ampak nikakor ne subvencionirane. Kdor doštudira na rok časti država (družba, mi), kdor ne, naj krije sam, najde sponzorja ali pa odneha. Vem, preveč površno in osorno, ampak tu se gremo pač klasičen brainstorming.

Vsi vemo

Jaz imam drugačne izkušnje. Kje lahko vidimo kakšen verodostojen vir za ta "vsi vemo"?

Tisti, ki fiktivno študirajo, zato, da lahko delajo, si lahko privoščijo izredni študij.

Super, potem na njih še nekaj zaslužimo. Zakaj pa ne.