Prijavi se z GoogleID

» »

Zakonsko bi obvezali fakultete, da javno objavijo % študentov, ki pridejo v višje letnike

Zakonsko bi obvezali fakultete, da javno objavijo % študentov, ki pridejo v višje letnike

Go-ahead ::

Zakonsko bi obvezali fakultete, da javno objavijo % študentov, ki napredujejo v v višje letnike po posameznih fakultetah - smereh.

Ideja mi deluje kot dobra, s tem bi preprečili ogromne izpade v prvih letnikih posameznih fakultet in posledično razmetavanje z denarjem, za šolanje fiktivno vpisanih študentov.

Aston_11 ::

Izpadi so zaradi drugih razlogov, ne zaradi javnih neobjav (čeprav dvomim, da teh podatkov ni, preverjal pa ne bom).

Smurf ::

Ja in kaj potem, a ce bo faks imel 100% uspesnost pomeni, da je slab ali dober faks?

Pomoje je slab.

Go-ahead ::

Če imaš dobre sprejemne izpite je lahko tudi dober, al kaj?

šernk ::

Treba je način dela na faxu spremenit...

fiktivni študentje ne bi bili problem, če bi si s faxom lahko kaj pomagal, tako pa ja končaš fax in greš iskat delo: vsi zahtevajo od min 1 do 5 let delovnih izkušenj in kje naj človek te izkušnje dobi?
In general, high velocity doesn't produce harmful injuries.
But what is dangerous is the high acceleration
or deceleration given at a certain time interval.

opeter ::

Tisti, ki so polega faksa delali, imajo brez problemov 1 do 5 let delovnih izkušenj, le vprašanje na kakšnem/katerem področju. Predvsem pa, kako to dokažeš. ;)
Hrabri mišek (od 2015 nova serija!) -> http://tinyurl.com/na7r54l
18. november 2011 - Umrl je Mark Hall, "oče" Hrabrega miška
RTVSLO: http://tinyurl.com/74r9n7j

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: opeter ()

marvin42 ::

Če bo to merilo za karkoli, bodo faxi še dodatno spustili zahtevnost in bodo vsi šli v višji letnik (marsikje je že zdaj tako).
Mostly Harmless

vostok_1 ::

opeter je izjavil:

Tisti, ki so polega faksa delali, imajo brez problemov 1 do 5 let delovnih izkušenj, le vprašanje na kakšnem/katerem področju. Predvsem pa, kako to dokažeš. ;)


Če si delal kakršenkoli bolj spodoben faks, nimaš 5 let delovnih izkušenj.

Aston_11 ::

80% populacije se vpiše na faks, kar je mnogo. Koliko pride do diplome, pojma nimam, koliko jih pride do diplome, s katero se lahko zaposlijo, tudi ne vem. vpis>diploma>zaposlitev>

šernk ::

Poleg resnega faxa ne moreš delat. Mi smo imeli fax vsak dan vsaj od 8 zjutraj pa do 2 popoldan s kakšno urco premora morda vmes. Vsaj 1 dan na teden je bil fax od 10 do 17 ure ali tudi dlje. No lahko delaš v kakšnem baru popoldan in kot kak skladiščnik v trgovini...ampak v kakšni resni firmi te bodo pa poslali nekam.
In general, high velocity doesn't produce harmful injuries.
But what is dangerous is the high acceleration
or deceleration given at a certain time interval.

Smurf ::

Ah ne pretiravati. Jaz sem delal vecino casa, ko sem bil na faksu (seveda ne polni delovnik, ampak recimo bolj 20h/tedensko), pa je slo cisto lepo, pa nisem bil niti priblizno edin.

V bistvu, bom pri studentu racunalnistva malce cudno gledal, ce do konca faksa nimajo nobenih izkusenj za pokazati.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Smurf ()

opeter ::

vostok_1 je izjavil:

Če si delal kakršenkoli bolj spodoben faks, nimaš 5 let delovnih izkušenj.


Okej, zdaj pa prosim razloži kaj pomeni "bolj spodoben faks"?
Hrabri mišek (od 2015 nova serija!) -> http://tinyurl.com/na7r54l
18. november 2011 - Umrl je Mark Hall, "oče" Hrabrega miška
RTVSLO: http://tinyurl.com/74r9n7j

M-XXXX ::

Ne FDV :D

šernk ::

No in kaj ti kot univerzitetnemu diplomiranemu ekonomistu, strojniku, računalničarju pomaga 5 let izkušenj dela za tekočim trakom? Ali v trgovini ko zlagaš pijačo na police?

fax bi te moral vsaj delno vključit v realen način dela v podjetjih.
In general, high velocity doesn't produce harmful injuries.
But what is dangerous is the high acceleration
or deceleration given at a certain time interval.

Smurf ::

šernk je izjavil:

No in kaj ti kot univerzitetnemu diplomiranemu ekonomistu, strojniku, računalničarju pomaga 5 let izkušenj dela za tekočim trakom? Ali v trgovini ko zlagaš pijačo na police?

fax bi te moral vsaj delno vključit v realen način dela v podjetjih.

Saj ti ni treba delati za tekocim trakom.

Phantomeye ::

Aston_11 je izjavil:

80% populacije se vpiše na faks, kar je mnogo. Koliko pride do diplome, pojma nimam, koliko jih pride do diplome, s katero se lahko zaposlijo, tudi ne vem. vpis>diploma>zaposlitev>


Precej manj jih pride do diplome. Sicer pa, če imaš možnost it, potem se splača it. Izgubit nimaš kaj, edino pridobiš lahko (tudi, če ne dokončaš - razen, če si popoln luftar).

Konec koncev tudi srednja šola ni obvezna.

šernk je izjavil:

No in kaj ti kot univerzitetnemu diplomiranemu ekonomistu, strojniku, računalničarju pomaga 5 let izkušenj dela za tekočim trakom? Ali v trgovini ko zlagaš pijačo na police?

fax bi te moral vsaj delno vključit v realen način dela v podjetjih.


Nič, razen tega, da veš kako začeti na dnu :P

Zgodovina sprememb…

Jerry000 ::

opeter je izjavil:

Tisti, ki so polega faksa delali, imajo brez problemov 1 do 5 let delovnih izkušenj, le vprašanje na kakšnem/katerem področju. Predvsem pa, kako to dokažeš. ;)

Ni šans...bil na FERI, vsak predmet je mel obvezne vaje in naloge, narediti si jih moral v 1 tednu. Naloge so bile zajebane (nekatere, vsaj zame) tako da si zelo veliko časa jim posvečal, poleg tega kolokviji, kvizi med tedni (vsak teden) itd. Kdaj naj pol vmes delam če hočem lepo faks končat? Neki časa zase pa tut morš met če ne nimaš ne frendu ne lajfa ne nič...pa še zmeša se ti u glau. Delat greš šele v absolventskem stažu ali vmes če si nadarjen in lahko u izi sfuraš...takih je blo zelo malo

rupsi31 ::

Men so zanimivi tisti, ki hodijo za ekonomiste in potem zraven brez problema delajo še mesečni šiht za 180 ur. Smeh.


Al pa ženske, ki "študirajo", zraven pa kelnarijo po 8 ur vsak dan. To za mene ni noben resen fax.

Stanje v državi se pa tako vidi na podlagi tega.

opeter ::

Jerry000 je izjavil:

Neki časa zase pa tut morš met če ne nimaš ne frendu ne lajfa ne nič...pa še zmeša se ti u glau. Delat greš šele v absolventskem stažu ali vmes če si nadarjen in lahko u izi sfuraš...takih je blo zelo malo


Priporočam ogled filma Temna snov/Dark matter (2007).

Hrabri mišek (od 2015 nova serija!) -> http://tinyurl.com/na7r54l
18. november 2011 - Umrl je Mark Hall, "oče" Hrabrega miška
RTVSLO: http://tinyurl.com/74r9n7j

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: opeter ()

zlobcek ::

Studij, Siht, Socializacija, Lajf?

Vse bi ti mel... To pa ne gre. Dve stvari izbereš, ostale pozabiš;D

Ne razumem pa, kakšna informacija in za koga bo % ljudi, ki napreduje na faksu. Nelogično.

Go-ahead ::

zlobcek je izjavil:

Studij, Siht, Socializacija, Lajf?

Vse bi ti mel... To pa ne gre. Dve stvari izbereš, ostale pozabiš;D

Ne razumem pa, kakšna informacija in za koga bo % ljudi, ki napreduje na faksu. Nelogično.


Informacija mogoče za državo, da na fakultete z velikim vpisom in osipom mogoče omeji število študijskih mest, pa magari s sprejemnimi izpiti. Zakaj bi metala denar za študij 250 študentov, če jih v drugi letnik pride samo 100?

Bodoči - bolj leni študentje, pa bi prekleto premislili ali je res smiselno se vpisovati na take fakse.

dope1337 ::

Zadnjič sm glih bral (RTV ali 24ur), da Nemci pritiskajo na slovensko vlado, naj uvede dualni sistem. Sicer v višješolskem programi, ampak vseeno.

Sram nas je lahka, da nas mora "tuje gospodarstvo" prisiliti v efektivno šolstvo.
"Everybody is a genius. But if you judge a fish by its ability to climb a tree
it will live its whole life believing that it is stupid."
-Albert Einstein

Glugy ::

men se zdi da bi blo prov da se objav. mislm da ni normalno da je pr nekaterih faksih 70% vsip. 70% vsip pomen da profesorji nimajo pojma kako razložit snov na predavanjih. Glej če obstaja faks kjer je stvar kvalitetno razložena tud za tiste k mogoče niso tko akademnsko brihtni potem je to + defenitivno ne - . Dokler so izpiti verodostojni je tud 100% uspešnost lahko veroodstojna. Jz zagovarjam tezo da bi vsak v primernih pogojih in dobrih profesorjih bil sposoben opravit skoraj katerikoli faks. Dobro razn tistih ki pač se niti ne trudjo. Izvzamemo tiste. Sam za take se tak ve kdo so ker ne hodjo na vaje ne opravljajo vaj ipd.

_commandos_ ::

zakaj bi nekaj zakonsko obvezovali fakultete,če je vse javno sedaj in tudi fakultete morajo o svoji uspešnosti poročat univerzi.

Če te rasno zanimajo podatki pa vneseš magično besedo poročilo v iskalnik na spletni strani željene fakultete.

letno poročilo uni-lj
http://www.uni-lj.si/o_univerzi_v_ljubl...

in treh naključnih fakultet uni-lj
http://www.fs.uni-lj.si/fakulteta_za_st...
http://www.fdv.uni-lj.si/iskanje/rezult...
http://www.fpp.uni-lj.si/fakulteta/posl...

Gladi ::

Smurf je izjavil:

Ja in kaj potem, a ce bo faks imel 100% uspesnost pomeni, da je slab ali dober faks?

Pomoje je slab.

Če ma faks 30% prepustno je dober? Seveda ne, to pomeni da je obupno slab. In kaj faksi naredijo da bi povečali prepustnost? Znižajo zahtevani nivo znanja, ker seveda ne koriti ne študentu in ne fakulteti. Začaran krog, ki bi se lahko povečal z kvaliteto samega študija in kvaliteto pedagoškega osebja na fakulteti.

nekikr ::

Seveda ne, to pomeni da je obupno slab.

Tule si zgrešil in potem baziral vse naprej na tej zmoti. Število fiktivno vpisanih študentov je pomembna lastnost te enačbe. 30% prepustnost je zelo super, lahko pa tudi zelo slabo. Juhej.

Gladi ::

nekikr je izjavil:

Seveda ne, to pomeni da je obupno slab.

Tule si zgrešil in potem baziral vse naprej na tej zmoti. Število fiktivno vpisanih študentov je pomembna lastnost te enačbe. 30% prepustnost je zelo super, lahko pa tudi zelo slabo. Juhej.

Kaj se zdej vsajaš v irelevantne zadeve, vzemi recimo top 3 programe na ULJ in se vprašaj, je 30% prepustnost dobra ali slaba. Zakaj imajo boljše univerze večjo prepustnost... postavlji si vprašanja, ki so bistvena za to tematiko.

Invictus ::

Glede na to da na boljših fakultetah na zahodu konča šolanje precej višji procent študentov, bi rekel da je pri nas nekaj problemov z izbornim procesom.

Ali bolje, s pomanjkanjem le tega ...
"Life is hard; it's even harder when you're stupid."

http://goo.gl/2YuS2x

Blinder ::

Težje študije imamo kot drugod po europi.
99.991% of over-25 population has tried kissing.
If you're one of the 0.009% who hasn't, copy & paste this in your Signature.
AMD 2200G Pismo smo stari v bozjo mater. Recesija generacija

nekikr ::

Kaj se zdej vsajaš v irelevantne zadeve, vzemi recimo top 3 programe na ULJ in se vprašaj, je 30% prepustnost dobra ali slaba.

Odlična glede na ves pofl, ki pride notri brez kakršnih koli omejitev (ali pa so to bolj simbolične). Dovolj jasno?

Gladi ::

nekikr je izjavil:

Kaj se zdej vsajaš v irelevantne zadeve, vzemi recimo top 3 programe na ULJ in se vprašaj, je 30% prepustnost dobra ali slaba.

Odlična glede na ves pofl, ki pride notri brez kakršnih koli omejitev (ali pa so to bolj simbolične). Dovolj jasno?

Nevem, si funkcionalno nepismen, ali samo nočeš dojet. Mamo študij fizioterapije in imamo neko random smer na FMFju. Razlika je pa kaj? Nekje je močna selekcija ob vpisu in nekje je povečini ne. Ko boš to dojel, pač začni razmišljati, kaj loči naše MOČNO SELEKCIONIRANE smeri z PODOBNO težavnostjo kot nekatere BOLJŠE TUJE FAKULTETE, ki imajo VEČJO prepustnost.

Invictus je izjavil:

Glede na to da na boljših fakultetah na zahodu konča šolanje precej višji procent študentov, bi rekel da je pri nas nekaj problemov z izbornim procesom.

Ali bolje, s pomanjkanjem le tega ...

Po drugi strani pa imamo smeri, kjer je precejšna selekcija ob vpisu in se še vedno pojavi podoben primer.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Gladi ()

opeter ::

Recimo na umetniške akademdije samo tako enostavno te ne bodo vzeli (seveda pa protekcija tudi tu ni izključena).
Hrabri mišek (od 2015 nova serija!) -> http://tinyurl.com/na7r54l
18. november 2011 - Umrl je Mark Hall, "oče" Hrabrega miška
RTVSLO: http://tinyurl.com/74r9n7j

Mohimm ::

Stvar je izredno preprosta: Uvedba "simbolične" šolnine.

Trenutno sem na izmenjavi na eni izmed top 50 univerz na svetu. Šolnina je nizka (~2k€/leto, relativno nizka glede na standard), in si jo ob različnih socialnih razmerah lahko tudi oproščen. S tem izredno lepo selekcioniraš folk, ki bi se rad zastonj vozil z javnim prevozom, in tistega, ki bi rad kaj naredil na faksu. Pristop je popolnoma drugačen, vzdušje boljše. Morda je malenkost več tekmovalnosti med študenti.

Nekje zgoraj sem prebral da imamo v SLO težak študijski program... Ne vem kaj ti kadiš(pardon). Sicer odvisno od predmeta, vendar je povprečje pomoje tam-tam(slo morda malenkost lažja), le da se tu študentje precej bolj potrudijo, in jih manj vodijo, primeri malenkost bolj praktični (princip 2 uri teorije-doma naredi in preuči do konca sam, če ne bo šlo pridi na govorilne -> precej manj/nič laboratorjiskih vaj kot jih poznamo v SLO).

Je boljše? Odvisno od tipa človeka. Meni osebno bi ta način bolj ugajal, saj bi se verjetno že na začetku študija manj polenil in bil bolj samostojen in boljše razporejal čas (v SLO poleg študija tudi delam, sem reden študent + absolvent drugo leto). In zato ko ljudje pravijo da je prehodnost FRI-ja nizka (~50%/letnik) naj se udeležijo predavanj in opazujejo folk. Sam sem izredno len, le hodil sem na vsa predavanja in vaje, in prišel mimo z manjšimi problemi(ocene niso bleščeče). Popadali so ljudje ki jih ni zanimalo ali pa so raje spali/igrali igre doma. Seveda so tudi ljudje ki so se trudili in niso prišli čez, vendar jih je po mojem opazovanju malo.

Glugy ::

Mal pozabljate da pač tud marsikateri programi k so predstavljeni na informativcih ne dajejo jasne slike kakšen študij to je. Naj se mal predstav najtežjo snov prvega letnika ane na informativcih pa bo tud manj sfaljenih vpisov. (Tle imam v mislih predvsem družboslovne vede kjer je bl abstraktna znanost).
Kot drugo pa kvaliteta študija velikrat izredno nizka glede na visoko stopnjo pričakovanj in težavnosti izpitov ter obveznih vaj ki jih imajo do študenta.
Pa sej se da čist lepo prevert če je bil en fiktivn študent al pa ne. Pač pogleda se če je redno hodu na predavanja/vaje /če je delal vaje in se pač ve koliko se jih dejansko trudi pa jim ne uspe pa kok je tistih fiktivcev. Predn se preveč orientira po vsipu je treba prevert kaj ta vsip pomen. A je v večini sestavljen iz fiktivcev al pa je teh fiktivcev sam nekaj % vseh k jim ni uspel.
Dalje. Predavatelji nimajo kej spuščat snov. Vem da eni to zavzeto delajo zato ker jim ne dajo dost ur. Oprosti ampak ne morš pričakovat da bo nekdo celo buklo naštudiral kjer je ogromno enih tujk pa strokovnih besed (čeprav bi v večini primerov lahko imele čist lepe slovenske besede za mnoge izmed njih). Naj se popredava vse pa bo velik večji učinek.
Dalje treba je uvest e-učilnice. Pač nekdo kej pomembnega presliš lahko na predavanjih al pa more ravno takrat na WC al pa kokrkol. Al pa sam rab večkrat slišat isto da razume. Lepo se predavanje posname in da na posebej za te študente dostopen video in da si lahk doma pol pogledajo tud po 100x če rabjo. Ker doskrat ponovitve pomagajo. In predavatelji še vedno najbolj razložijo snov, bolj kot kakršnakol knjiga ipd.
Treba je nardit po celi Sloveniji tko k imajo na FOV. Glede izpitov vsaj. Torej da imaš predavanja za en mogoče dva predmeta v enem mescu in imaš izpit na koncu mesca za tist en ali dva predavanja. Da se lahko fokusiraš ornk v specifičen predmet in nisi obremenjen z večimi predmeti.
Dalje predavatelje je treba kdaj tud ocent kako predavajo. In če ne predavajo dobr je treba raziskat kje je razlaga slaba in tam predlagat predavatelju izboljšave.
Dalje študente je treba vzpodbujat imet pozitiven odnos do njih, ne pa negativen, nespoštljiv in tak da ga vržeš ob zid. S tem izgubiš študente ki se na pritisk odzovejo negativno in jih vrže na tla namesto v zrak.
Vsak letnik naj ima nekoga ki naj sledi napredku študentov in da se pač ob prvih neuspehih na vajah pač takoj pogovori z študentom in jim ponudi pomoč al pa organizira skupino z tutorjem za tiste k pač niso tok talentiran za razne seminarske in pa nevem kakšne izračune.
Problem nekaterih študijev je v tem da preveč zahtevajo glede na to kakšno znanje ponujajo. Preveč pričakujejo da bojo študentje nastavljeni na pravo frekvenco direkt za njihov pristop učenja, premal pa se sami prilagajajo večini študentov, kako je večina študentov nastavljena za učenje. In tle je ta razlika.
Takoj k se ugotovi da je nastal prepad med potrebno frekvenco in pa njihovo frekvenco se je treba posvetit tistemu odseku snovi ki povzroča prepad in ga obravnavat na veliko, ne pa hitet naprej tko k dela večina.

Glej ne morš rečt da so sam študenti krivi. Vsak pač ni nastavljen za vse. In ogromno se da študijsko gledano nardit tud z institucionalne strani. Predvsem nobenga ne sme obsojat ampak mu priskočt na pomoč. Predavatelji morjo pa tud zamenjat miselnost: aha tok % jim bo uspel z ostalimi za katere pa se zdi da jim nav se je pa brezveze kej dost ukvarjat. z miselostjo: tok % jim ni uspel...kaj bi lahko pri predavanjih izboljšal? kako bi jim bolje predstavil ta ali oni izračun. Kako bi bil bol jasen, kako bi razložil tako da bi jih še več razumel kot prej? Kaj še lahko naredim?

Večina predavateljev je pa starejših in nimajo več stika z načinom razmišljanja mladih, umsko so ljudje drugačni k pred 20 leti. ne morš isto učit kot pred 20imi leti. Morš se prilagajat, morš naredit snov zanimivo za to generacijo ne za uno prej. Ne pa da suhoparno predavaš k da ti je to največja muka na svetu. Kaj si pol predavatelj če si tako zelo zadovoljen s sabo? Dobr predavatelj bo vedno strmel k izboljšavam ker roko na srce vedno se da predavanje in učni proces izboljšat. Ta vsip je pa za ene predavatelje sam izgovor zato da dajo oni pol vse štiri od sebe.

noraguta ::

Ukineš ugodnosti študentom pred 3im letnikom pa je.
Pust' ot pobyedy k pobyedye vyedyot!

Invictus ::

http://damijan.org/2015/04/20/vzgajanje...

Zanimive raziskave v UK in primerjava Slovenije z ostalo Evropo ...
"Life is hard; it's even harder when you're stupid."

http://goo.gl/2YuS2x

Smrekar1 ::

Mohimm je izjavil:

Nekje zgoraj sem prebral da imamo v SLO težak študijski program... Ne vem kaj ti kadiš(pardon). Sicer odvisno od predmeta, vendar je povprečje pomoje tam-tam(slo morda malenkost lažja), le da se tu študentje precej bolj potrudijo, in jih manj vodijo, primeri malenkost bolj praktični (princip 2 uri teorije-doma naredi in preuči do konca sam, če ne bo šlo pridi na govorilne -> precej manj/nič laboratorjiskih vaj kot jih poznamo v SLO).


Tole je sicer malo odvisno od smeri na faksu, ampak hvala lepa za tak faks. Sam si lahko stvari preberem iz knjig in jih potem naredim tudi brez šolnine, vpisovanja in podobnih stvari.

Namen šole pač ni to, da ti pove kaj moraš narediti in kje moraš stvari poiskati. To lahko naredi vsak sam. Ne isto hitro, vsekakor pa je cost/benefit odločno boljši če za to ne plačuješ xyz denarja.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Smrekar1 ()

Phantomeye ::

Mohimm je izjavil:

Stvar je izredno preprosta: Uvedba "simbolične" šolnine.

Trenutno sem na izmenjavi na eni izmed top 50 univerz na svetu. Šolnina je nizka (~2k€/leto, relativno nizka glede na standard), in si jo ob različnih socialnih razmerah lahko tudi oproščen. S tem izredno lepo selekcioniraš folk, ki bi se rad zastonj vozil z javnim prevozom, in tistega, ki bi rad kaj naredil na faksu. Pristop je popolnoma drugačen, vzdušje boljše. Morda je malenkost več tekmovalnosti med študenti.


Ah, šolnine.

1. Dober način, da fakulteto preprečiš tistim, ki si šolnine ne morejo privoščit. Tudi, če bi oprostil socialno ogrožene študente, bo treba delat selekcijo.

2. Jaz poznam ljudi, ki so plačevali IZREDNI študij, zato da so lahko delali. Torej imaš komot fiktivne študente, ki jim ni težko plačat izredne šolnine.

Spregledal si bistveno. Fiktivni študentje običajno niso študentje, ki bi radi imeli zastonj javni prevoz ali bone. Fiktivni študentje so študentje, ki fiktivno študirajo da lahko DELAJO.

SaXsIm ::

Glavni problem je drugje. Ko slišite fiktiven vpis, vsi takoj napadete študente in fakultete. Ampak, od enotne evidence vpisa naprej se lahko ti vpišeš največ 2x. En redni vpis + ponavljanje/prepis. In fiktivnih študentov na univerzah praktično ni. Večino fiktivcev, ki jih jaz poznam, študirajo na svojem faksu, vendar so jim zmanjkale kakšne obveznosti in niso mogli napredovati / ponavljati (bodisi premalo kreditnih točk ali pa že "pokurjen bonus"). Tako se fiktivno vpišejo v izobraževanja odraslih ali kaj podobnega. In glavna ugodnost, ki jo imajo, je zdravstveno zavarovanje in delo preko napotnice. Niso pa fiktivno vpisani na fakulteto na univerzi.

Sam študiram na FE UL, univerzitetni bolonjski program. Precej dlje, kot bi lahko, ampak v 1. letniku nikakor nisem uspel narediti Sinigoja. Tako sem opravil vse obveznosti, ki so mi jih dovolili (opravljanje predmetov za naprej). Vmes sem bil vzporedno vpisan še na srednjo glasbeno šolo (ki sem jo opravljal), tako da sem imel status, tudi ko po ponavljanem letniku še nisem uspel opraviti pogojev. Ampak potem pa sem jih. In nimam o profesorjih nobene žal besede. Morda tu in tam kakšen asistent ni najboljši, ampak profesorji na fakulteti so več ali manj top. In dejstvo je, da predavanja in snov lahko narediš zanimiva samo do neke mere. Še vedno je treba obdelati teorijo in matematiko za njo. Ker je to pač študij, ne srednja šola.

Skratka, sam ne vidim problema glede fiktivnega vpisa na naše tri javne univerze. Problem je v tem, ker se študij zelo spodbuja (oz se ga vsaj je) in ker je čezdalje več fakultet in višjih šol, predvsem zasebnih, kjer so nivoji bistveno nižji. Mi že imamo sito za vpis - omejitev vpisa. Ampak je problem, ker je razpisanih mest več, kot je potencialnih študentov, zato trenutno ne deluje. Tako da se da sistem enostavno rešiti. Manj razpisanih mest. Imamo demografske podatke, podatke o vpisu - če bi se razpisana mesta vsako leto dovolj prilagajala, bi bile na vseh fakultetah vedno rahle omejitve. In tako problema fiktivnega vpisa sploh ne bi bilo. Pa še ena stvar me moti - država ne bi smela sofinancirati tistih programov na zasebnih fakultetah, ki obstajajo na kateri javni fakulteti. Tako imaš zdaj npr. cel kup nekih poslovnih fakultet, na katerih potem pridobiš naziv diplomirani ekonomist.
SaXsIm

Mohimm ::

Smrekar1 je izjavil:

Namen šole pač ni to, da ti pove kaj moraš narediti in kje moraš stvari poiskati. To lahko naredi vsak sam. Ne isto hitro, vsekakor pa je cost/benefit odločno boljši če za to ne plačuješ xyz denarja.

Seveda lahko, ampak ti profesorji močno pomagajo z usmerjanjem, dajanjem nalog, odgovori na tvoja vprašanja. Univerza (sploh magistrski programi) niso osnovna šola, ampak naj bi bil praktično samostojen raziskovalec, kjer ti univerza omogoči, z opremo in deljenjem znanja, osebni napredek v znanju. Sam sem len, in sem bil nekaj časa istega mnenja kot ti. Ugotovil pa sem, da med tem ko jokam kako mi fakulteta ne nudi vsega in ne pridobivam praktičnega znanja, uspešnejši v generaciji iz univerze izvlečejo več z manj obiska predavanj in vaj...

@Phantomeye: Težko me boš prepričal, da recimo šolnina 500-1000€/leto predstavlja tak vložek. Magari uvedemo posojilo kot Američani (seveda cen šolnin ne napihnemo!). Če doštudiraš bi moral biti sposoben v parih letih to vrniti. Kot sem rekel, moja ideja so nizke šolnine, ne pa 20k€/semester. Kot drugo pa, če nekdo od študenta pričakuje delo 8+ur/dan 5dni v tednu (poznam tudi jaz take, ki so študentje, da imajo šiht) to ni več študentsko delo. Večina takih bi lahko delalo po pogodbi/izredna zaposlitev/drugače, ampak bi se morali odreči določenim bonusom (subjektivno, ko opazujem moje kolege).

nekikr ::

Enostavno bi morali vsem bodočim študentom zaračunati letnik po ceniku, po normalni obrestni meri, ampak ta dolg se ti odpiše konec leta, če izpolnjuješ pogoje za višji letnik. Če program zaključiš v treh letih (oz. toliko kot pač traja) nimaš niti centa dolga. Če ne, potem pa plačaš zadnji letnik, ki ga nisi izdelal in potem še vsako naslednje ponavljanje, s tem, da bi lahko kakšen popust uvedli, če zaključiš z nekim povprečjem. Za pridne ne bi bilo niti centa stroška, za malo manj pridne bi bilo smešno nizko (nekaj tisoč evrov kredita je pač mala investicija za karkoli, večina ima gadgetov za več denarja), ostalih pa ne bi bilo. Volk sit in koza cela. Zastonj študij za vse, razen za lenuhe in fiktivne vpise.

Yohan del Sud ::

Sam imam podoben predlog, za večino najbrž spet preoster in preveč osnoven. Država pač krije samo 3 leta študija in ne treh letnikov študija (in nato enako naprej na podiplomcih). Vse kar je več se plača polno ceno in je brez kakršnih koli ugodnosti. Tudi za prekinitve (pavze), ki so tolerirane, ampak nikakor ne subvencionirane. Kdor doštudira na rok časti država (družba, mi), kdor ne, naj krije sam, najde sponzorja ali pa odneha. Vem, preveč površno in osorno, ampak tu se gremo pač klasičen brainstorming.
www.strancar.com

Zgodovina sprememb…

Phantomeye ::

Mohimm je izjavil:

@Phantomeye: Težko me boš prepričal, da recimo šolnina 500-1000EUR/leto predstavlja tak vložek. Magari uvedemo posojilo kot Američani (seveda cen šolnin ne napihnemo!). Če doštudiraš bi moral biti sposoben v parih letih to vrniti. Kot sem rekel, moja ideja so nizke šolnine, ne pa 20kEUR/semester. Kot drugo pa, če nekdo od študenta pričakuje delo 8+ur/dan 5dni v tednu (poznam tudi jaz take, ki so študentje, da imajo šiht) to ni več študentsko delo. Večina takih bi lahko delalo po pogodbi/izredna zaposlitev/drugače, ampak bi se morali odreči določenim bonusom (subjektivno, ko opazujem moje kolege).


Je, če nimaš.
2500eur je tudi nizka šolnina napram npr. ZDA.

Osebno se mi zdi, da omejevanje študija z denarjem ni najbolj efektivna taktika, predvsem zaradi razloga, ki sem ga navedel v 2. točki, pa si ga ti (namerno?) spregledal. Tisti, ki fiktivno študirajo, zato, da lahko delajo, si lahko privoščijo izredni študij. Konec koncev imaš več tipov fiktivnih študentov. Eni si podaljšujejo mladost, drugi pa želijo preživeti.

Vsi vemo, da ne glede kako dobro službo imaš in ne glede kako dobro jo opravljaš, obstaja 80 odstotna verjetnost, da te bodo brcnili, ko ti poteče status.

Zgodovina sprememb…

nekikr ::

Vsi vemo

Jaz imam drugačne izkušnje. Kje lahko vidimo kakšen verodostojen vir za ta "vsi vemo"?

Tisti, ki fiktivno študirajo, zato, da lahko delajo, si lahko privoščijo izredni študij.

Super, potem na njih še nekaj zaslužimo. Zakaj pa ne.

Invictus ::

Kar rabi Slovenija, ni 86% generacije, od katerih jih 40% fiktivno študira, ostalih 30% pa nikoli ne dokonča študija, ampak rabimo 30% generacije, ki študira in tudi doštudira.

Ampak potem zmanjka mase za vse tiste brezzvezne družboslovne fakse, katerih znanje bi se lahko podalo v 6 mesecih, če bi nekdo naredil pametna predavanja ...
"Life is hard; it's even harder when you're stupid."

http://goo.gl/2YuS2x


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

Vpis na srednjo šolo za status (strani: 1 2 3 4 5 6 7 8 9 )

Oddelek: Šola
426171326 (10143) Filip8
»

Fax in neprimeren odziv profesorja? (strani: 1 2 3 )

Oddelek: Šola
13219651 (6848) Phantomeye
»

A še koga moti, da je študij za diplomirance plačljiv? (strani: 1 2 3 )

Oddelek: Šola
10813435 (798) AndrejO
»

lahki/najlažji faks ali vš (strani: 1 2 3 )

Oddelek: Loža
14926779 (13800) GGGGG
»

kako do potrdila o vpisu?

Oddelek: Loža
4011713 (6634) jalovec09

Več podobnih tem