Profesor na izrednem faksu zahteva preveč?

A ni urnik prilagojen? Ker se program pogosto izvaja samo od petka popoldne do nedelje?

Ni tako, da se manj predela na predavanjih in pričakuje, da bo več študent predelal sam?

Ni bolj smiselno, da je nek predviden oz. vsaj priporočan potek - ne pa da vsak izbira kar po svoje vrstni red, kot mu najbolj paše?

Urnik je prilagojen, da lahko čim več ljudi obiskuje predavanja poleg službe. Nikakor pa to ne pomeni, da je prilagajanje v količini snovi. to bi bilo popolnoma nesmiselno. Potem se vpišimo vsi na izredni študij in za đabe diplomirajmo.

obseg snovi ne pomeni nujno enakega pristopa do posameznih delov. Prav tako ni zakona, ki bi predpisoval točen potek posameznega predavanja. Prav tako je verjetno precej velika razlika med izrednim in rednim študijem kar se tiče pripravljanja študenta na njegovo delo. Reden študent bo po vsej verjetnosti prej končal na faksu kot izreden, ki je pogosto že zaposlen in lahko precej pripomore k temu kako bodo na primer neke vaje zgledale s postavljanjem vprašanj, z izbiro tematike in izvedbo "seminarskih", pravtako pa dober izreden študent, ki že dela, lahko usmeri marsikoga na faksu. Tako ali tako ne bi bilo slabo, da se med počitnicami profesorji in asistenti preizkusijo na realnih tleh.

s tem se ne morem strinjat. Seveda je predpisan obseg snovi za vsako posamezno predavanje. Vsako spremembo mora potrdit senat univerze, na 7 let pa NAKVIS potrjuje ta program. Slednje pa je regulirano z zakonom. Profesorji in asistenti nimajo "počitnic" 3 mesece kot si morda zmotno predstavljaš. In seveda se tudi ti preizkušajo na realnih tleh. Veliko ljudi dela zraven na firmah konec koncev, ampak to je druga tema.

Seveda je smiselno prilagajanje. Sem napisal zakaj in kako. Tudi v ECTS je všteto samostojno delo, sigurno je tako, da je tega več na izrednem faksu.

Obseg je pa relativna stvar, ker za nekega predavatelja je dovolj da nekaj omeni, spet drugi po tem jaha. Torej sam obseg ne definira koliko povdarka gre na različna poglavja in malenkosti, kot tudi ne koliko znanja pričakuje predavatelj na izpitu.

V kolikor je to minimalno preizkušanje v gospodarstvu praksa ali predpisano je to verjtno precej nova stvar za Slovenijo (manj kot 5), če pa ti veš za par posameznikov, ki so uspešni tudi izven fakultete pa to ne velja kaj dosti.
Seveda nimajo počitnic ampak opravljajo raziskovalno delo, kot tudi čez leto. Vprašanje je koliko to koristi študentu, ko se profesor sploh ne zna več postavit na realna tla glede pričakovanj in misli, da je vsa ta znanost potrebna za delo. Potem se pa delodajalci pritožujejo, da izobrazba ni vredna... ampak znajo pa pogosto študenti ful komplicirat glede nekih detajlov, ki delodajalca bolj malo brigajo. In me res zanima koliko ljudi študira samo za sebe, ter če bi res študirali samo za sebe, kaj bi v tem primeru študirali.

To da je pa predisan program za vsako predavanje je pa: papir vse prenese. In predavanje se lahko na papirju zelo spremeni, v praksi pa bolj malo. Pravtako se v teh novih bolonjskih smereh morajo programi menjavat na X let, kar pomeni, da je VELIKO priznavanja neenakovradnih predmetov. V praksi. Na papirju pa kot rečeno.

Okapi je 20. nov 2012 ob 02:38 izjavil:

Pri nas se je plagiatorstvo precej razpaslo in se tudi tolerira, ampak to je resen prekršek.

Nikoli mi ni bilo jasno, zakaj ljudje ne citirajo virov? Saj pa menda nihče ne pričakuje, da bodo pri seminarski/diplomski/magisteriju kaj novega odkrili? V resnici profesorji radi vidijo čim več virov, da vidijo, da si preštudiral veliko literature. Jaz sem recimo 3/4 magisterija "prepisal" - na koncu je 17 strani literature, okoli 250 virov.

O.

treba ločit plagiatorstvo - torej kopiranje idej in njihovo predstavljanje kot lastno delo od citiranja virov. To nikakor ni isto.

Hja,

ce prepises clanke v diplomsko nalogo ni kul.
Ce povzames clanke in jih primerjas med sabo in recimo ugotovis katera metoda je najboljsa je kul.
Ce vzames metodo iz enega clanka za resitev nekega drugega problema je prav tako kul.

Neko dodano vrednost moras naresti.

Takle mamo:

brez VII. stopnje te noben delodajalec ne jemlje resno, razen tisti, ki natanko vedo kak kader rabijo in čisto slučajno si se s tem ukvarjal v času, ko nisi študiral in si si ustvaril nek renome :) Večinoma pa ne prideš skozi filter, sploh ne v malo večjih firmah.

Zaradi zgornjega rastejo šole pri nas kot gobe po dežju, nivo znanja je pa tko nekje na ravni slabe srednje šole.

Ampak po drugi strani malo "sočustvujem" z osebkom, na katerega se tema nanaša:
- dela
- študira, da bo lahko delal za več EUR, ampak dejansko se jebe z nečim, kar je najbrž v globalu nateg.

čutim res neko osebno travmo tukaj.

slaba intuicija za žensko. ni travme :)

če bi ti bral bi videl, da sem napisal točno to da ects zaobjemajo samostojno delo in po tem ni nič spornega, če je predmet na izrednem študiju drugače organiziran/izpeljan v smislu več samostojnega dela, dokler je izpit enakovreden.
Bi te pa prosil, da našteješ VSE fakse za katere lahko z zagotovostjo trdiš da:
1. so sami sebi namen (ker si se odgovoru lepo izognil)
2. kjer večina predavateljev dela tudi v realnem sektorju, se držijo programa do črke natančno, so njihovi študenti tako motivirani z njihovim raziskovalnim delom, da izven predavanj sodelujejo, se kakorkoli s tem ukvarjajo...


Se nikomur ne zdi sporno dejstvo da denar izrednih študentov ostane v celoti na faksu? Kdo omejuje število razpisanih mest?

faks=fakulteta ne ti privatni kolidži

alphasaphir je 20. nov 2012 ob 20:04 izjavil:

čutim res neko osebno travmo tukaj.

slaba intuicija za žensko. ni travme :)

če bi ti bral bi videl, da sem napisal točno to da ects zaobjemajo samostojno delo in po tem ni nič spornega, če je predmet na izrednem študiju drugače organiziran/izpeljan v smislu več samostojnega dela, dokler je izpit enakovreden.
Bi te pa prosil, da našteješ VSE fakse za katere lahko z zagotovostjo trdiš da:
1. so sami sebi namen (ker si se odgovoru lepo izognil)
2. kjer večina predavateljev dela tudi v realnem sektorju, se držijo programa do črke natančno, so njihovi študenti tako motivirani z njihovim raziskovalnim delom, da izven predavanj sodelujejo, se kakorkoli s tem ukvarjajo...


Se nikomur ne zdi sporno dejstvo da denar izrednih študentov ostane v celoti na faksu? Kdo omejuje število razpisanih mest?

ne vem zakaj poskušaš matrat žalit človeka z nekim posmehljivim tonom. Kot si v drugem stavku svojega prispevka ugotovil, verjetno nisem ženska. V kolikor nisi sposoben vodit debate na nivoju, naj jo na tem mestu zaključiva.

Za ECTS sem ti eksplicitno odgovoril, da učni načrt definira točno te malenkosti. Zakaj tega ne želiš sprejeti kot dejstvo? Nikakor porazdelitev dela zato kar po defaultu ne razlikuje na izrednem študiju.

Ne bom našteval VSEH faksov, ker nekako nimam časa reševat travm s spiski faksov. Nisem se izognil odgovoru ampak sem jasno napisal kako je pri nas, za VSE fakse pa definitivno ne morem vedeti. Ali se bova šla neke igrice v stilu "aa tam je pa drugače, haha 1/180 si falil"? Kaj ti obiskuješ sicer? Nekako imam občutek, da v tem grmu tiči zajec.

Za fri sem ti že potrdil, da se v najvišji meri držimo pravil, večina ljudi dela v realnem sektorju, naši študenti so motivirani z našim raziskovalnim delom (pri nas delajo 3 študentje na stvareh, ki so del našega dela in so bili zmotivirani, da so se javili za delo na teh projektih. tudi za druge labe lahko potrdim takšno situacijo).

Kam naj bi šel denar izrednih študentov? gre za plačilo računa, ki ga sicer krije država.

1. sem konkretiziral, nobenega repa med noge in sem ti tudi povedal, da ne bom pisal spiska vseh fakultet, ker nimam časa. Sprejmi to ali ne.
2. v okviru izmenjav se sprejemajo. Zakaj se tako obešaš na to, glede na to, da ne veš skoraj nič o tem? Sem ti točno napisal, kje so stvari definirane, preberi si kakšen sporazum o izmenjavah, postopke za sprejem slednjega, učni načrt itd. Boš ugotovil, kako se slednje kompenzira.
3. Kaj naj bi ti odgovoril? popolnoma direktno sem ti odgovoril, zakaj in kje ostane denar. Kaj še želiš? narisane bankovce? tudi nisi vprašal, kdo razpisuje število izrednih mest. V kolikor bi te zanimalo, bi si lahko prebral ustrezne dokumente. Jaz pač nisem univerzitetni PRovec, da bom zate iskal potrebne dokumente, ker to ni moje delo, kvečjemu dobra volja. Za ostalo pa je tu google. (in seveda, ko se boš v naslednjem prispevku skliceval na karkoli, ne pozabi pripeti linka, da se ne bomo še okoli tega vrteli dva dni ;) ).
4. Študentov je toliko, kot si sami želijo. Prostora/idej za delo je še precej. Na žalost je problem, da jih veliko dela na firmah, kjer so verjetno vsaj nekateri bolje finančno motivirani. Spet pa niso vsi primerni za takšno delo, ki zahteva veliko discipline (raziskovalno delo ni sajenje rožic ampak ure, noči in vikendi, prebiti na faksu). V kolikor kdo želi sodelovati, so vsi vabljeni. Zakaj se ti to zdi tak problem? Na vprašanje, kaj dela večina v realnem sektorju, lahko prideš sam in jih vprašaš. Težko ti bom za 100 ljudi odgovoril, kaj delajo. Kaj dela večina ljudi v tvojem sektorju? :D Same thing.
5. nekako imam občutek, da si ti tisti, ki se izogibaš vprašanjem. Kaj pa je tvoja formalna izobrazba?

Tako ali tako ne bi bilo slabo, da se med počitnicami profesorji in asistenti preizkusijo na realnih tleh.

hehehe
saj na strojnem faksu recimo vecina laboratorijev dela z industrijo. take raziskave, za katere povprecna firma pac nima denarja/ znanja/ nonstop potrebe zanje...
isto na elektro.
da bi pa sli v industrijo kot navadni diplomanti (tehnicni profil pac), je pa brezveze, sploh pa za dva meseca. 90% le-te itak ni nekaj hudo kompleksne, ampak samo rutinski development.
res bi bilo najbolje, da bi izgubljali cajt v kaksnih predpotopnih firmah, kjer bi se zaposleni tam poj bali za svoje stolcke ja. v neki povprecni programerski/ strojni/ elektro ne rabis kaj veliko vec od nadarjenih vsš/ uni diplomantov.

z razlogom veliko mag. in dr. (tehnicnih ved) pobegne v tujino. ne samo zaradi plač, ampak tut, ker jih slo industrija ni sposobna absorbirati oz. ni nobenega pravega izziva (researcha).

Sej to, da ne sodelujejo nic z industrijo je bolj urbani mit met studenti, ki iscejo razlog zakaj se jim necesa ne splaca uciti.

In potem vprašam po dejanskih primerih, pa nihče nič, ker niste PR, ker jih je ful preveč, ker je google...

Dejanski primeri kakšrnihkoli sodelovanj, dela. Načini, pogoji uporabe. Plačila. Magari samo od primerov, ki pozitivno izstopajo v vseh pogledih. In potem mogoče še približno za kako zahtevnega/kvalitetnega profesorja velja. Da vzpostavimo neko baba čula, baba rekla povezavo s temo "Profesor na (izrednem) faksu zahteva preveč".

Gladi je 21. nov 2012 ob 20:05 izjavil:

Poglej lepo ameriški sistem. Profesorji niso plačani za čas, ko so študentje na počitnicah in so profesorji enostavno prisiljeni z dodanim sodelovanjem s podjetji/ raziskavam, da si plačo za mankajoče mesece sami prislužijo.

Kakšna traparija!

Tebi se sploh ne sanja kakšne plače imajo profesorji v ZDA in koliko denarja zasebne ameriške univerze dobijo od države (ja, države)... z industrijo pa sodelujejo iz drugih motivov... med drugim imajo tudi sami cel kup spin-offov...

Gladi je 22. nov 2012 ob 08:00 izjavil:

Kaj se greš budalizem in zagovarjanje svojega bivšega ceha.

Primer ene najboljših svetovnih univerz- Stanford

1.1/3 denarja dobijo od države, ostalo pokrijejo donacije ter nekej malega šolninej
2.Po izjavah slovenskega prof. na tej univerzi so glih moje besede razlog za takšno ali drugčno ob univerzitetno udejstvovanje.
3. Pri njih je plača prof. je približno na ravni inžinerja na googlu, torej se plače naših profesorjev( če 5k bruto/mesec) čisto primerjajo glede na naše gospodarstvo.

Mesas hruske in jabolke.

1.) Najprej govoris o Ameriki (kjer je vecina denarja, kot pravi Matthai res pride s strani drzave), potem das primer Stanforda, ki je zdalec od povprecne univerze (spada med elitne in seveda dobi veliko privatnih donacij, ampak takih univerz je le nekaj na svetu).

2.) 100k$/leto je placa povprecnega rednega profesorja v Ameriki (sedaj si spet sel na splosno statistiko) in jo primerjas s placo TOP Ameriskih podjetij. Nato pa to posplosis na povprecno slovensko univerzo in podjetje.

Sedi, ena :).

Gladi je 22. nov 2012 ob 09:25 izjavil:

5k bruto je slovensko poprečje v gospodarstvu? cvetka :)
Poprečje v Googlu je pa cca 110k$, kar ni tako daleč od tvojih 100k$ ane?

Tudi ti ne blestiš ravno

Pomoje me nisi razumel.

Pri nas imajo profesorji od 2900-3500 bruto place (50-55 razred).

Zdej pa ugani se koliko imajo placo sposobni inzenirji v high tech podjetjih v Sloveniji. Precej visjo.

Smurf je 22. nov 2012 ob 10:03 izjavil:

Gladi je 22. nov 2012 ob 09:25 izjavil:

5k bruto je slovensko poprečje v gospodarstvu? cvetka :)
Poprečje v Googlu je pa cca 110k$, kar ni tako daleč od tvojih 100k$ ane?

Tudi ti ne blestiš ravno

Pomoje me nisi razumel.

Pri nas imajo profesorji od 2900-3500 bruto place (50-55 razred).

Zdej pa ugani se koliko imajo placo sposobni inzenirji v high tech podjetjih v Sloveniji. Precej visjo.

Koliko in kje ?


Primerjaj tudi kaj dela profesor in kaj sposoben inženir...