» »

Razpad evro območja

Razpad evro območja

strani: 1 ... 13 14 15 16

Karaya 52 ::

Ta ukrep je v resnici samo kupovanje casa. V bistvu bi naj slo takole, drzava v tezavah, prosnja za pomoc, prihod trojke, radikalne reforme, ECB odkupuje obveznice. Trgi bodo reforme pozdravili in obrestna mera bo padala, z ali brez pomoci ECB. Vprasanje, ce so ljudje v vodstvu ECB bolj pametni kot milijoni individumov, ki sestavljajo trg. Do sedaj se je pokazalo, da praviloma delajo vec napak kot trgi. Povsem logicno. 10 glav se prej zmoti kot 1.000.000 glav. Vsekakor pa to ne pomeni, da bodo ekonomski talibani tipa Senjur, Mencinger, Krizanic, prisli do poceni denarja za potrebe neskoncnega onaniranja. To je v vesolju tako ali tako prepovedano.

donfilipo ::

Omenjeni so bili že deležni kar lepega števila miljard. In ni bilo samo onaniranje, sem prepričan, da tudi kaj konkretne jebačine:) Samo namenskega plodovitega pa praktično nič.

Do novih miljard bodo prišli tokrat izgleda drugi. Nikjer ne piše da bodo sveti trije kralji, ker so iz uberdunaja imeli pravo gajžlo.

No če pa, potem pa vse štorije o sanjah o kranjskem samostojnem janezu lahko vtaknemo lepo v rit8-)

To je v vesolju tako ali tako prepovedano.


Je? Potem boš pa ti in tvoja prepoved saniral recimo Grčijo in še cel niz držav, ki jih nadzoruje mađična ruka8-)
In times of Universal Deceit, telling the truth
becomes revolutionary act. Orwell

Karaya 52 ::

Magicna roka jih je ze davno odpisala, obresti na grske obveznice se gibljejo pri 22%. Kar je hin je hin, trg je to ze davno sporocil. Meni je sicer povsem vseeno kaj se dogaja z malakas na jugu. Njihov mindset si ne zasluzi resevanja, zakaj bi jih torje resevali? Evolucija trgov, nimas kaj. Edino schengen bi jim ukinil in zasedel par otokov, dokler ne vrnejo zapitka.

Zgodovina sprememb…

donfilipo ::

Magicna roka jih je ze davno odpisala


Hudiča.

Ampak glede na to, da bodo tudi tvojim židom pobrali še kar nekaj ojrov iz skupnoskledarkse malhe, in da je večina izpuhtelih pa na švicarskih privat računih, je udarila nekako osušeno nevešča onaniranja?8-) Nekako nevesoljsko neuniverzalno in nepromptno?

No to da bi jim rad zaplenil otoke, jim pa kar sam povej. Rok trajanja se ti je potem naglo iztekel. Ne reši te niti židovska četrt:))
In times of Universal Deceit, telling the truth
becomes revolutionary act. Orwell

mat xxl ::

Obračate in obračate, pa ni dolgo nazaj, ko je nekdo trdil, da bo sredi avgusta usd : eur 1: 1 ........ pa je zelo daleč od tega ...,.,.

Karaya 52 ::

Ne bom jim pravil, kaj vse bi jim rad zaplenil, ceprav redni preleti NATO sil nad akropolo nebi bili slabi. Ce druga ne, bi jim metali letake, bone v vrednosti 1000€ s sliko Trojke na drugi strani in podpisom "next time, maybe". >:D

Tako da Trgi! DF, Trgi! Ko ti zelijo prodati denar po 7% obrestni meri, te ze imajo za nekoga s Fuzin. Denar po 22% obrestni meri je pa saom za norce. Taksne donose pa lahko pricakujejo samo hazarderji in mafija v Napoliju. Js si tega nebi sel, sploh pa ne brez NATO letalonosilk v blizini.

Tisti, ki so Grkom posodili, bodo pa dosti zgubili. Del igre Trga. EMU drzave igrajo tukaj svojo igro, gojijo custva do teh malakas. Js jih ne, mene bolj tole zanima. Da ne bo kdo mislil, da to ni mogoce! Fincem je uspelo in so se zavarovali, ceprav ne vem tocno kaj bodo dobili.

jype ::

Karaya 52> Ta ukrep je v resnici samo kupovanje casa.

Na nas je, da ta čas izkoristimo in v tem času ustvarimo dovolj visoko dodano vrednost, da reč ne bo zaman.

Karaya 52> Taksne donose pa lahko pricakujejo samo hazarderji in mafija v Napoliju.

Free market baby.

donfilipo ::

Fincem je uspelo in so se zavarovali, ceprav ne vem tocno kaj bodo dobili.


Zavarovali so kredite pri privatnih bankah in ne grški vladi. Zdaj če te spušijo, grčija pa čiha dalje nekako....so pa dobili nokio v dupe8-) Otočice lahko samo sanjajo.

Tako da Trgi! DF, Trgi!


Ja vem, samo tebi je treba sedemnajskrat pokazati, da mađična ruka in trgi niso univerzalen mehanizem v vesolju. Nasprotno. Rekli bi, da se ga vedno bolj pogosto vsi po vrsti v težavah izogibajo, kar po domače pomeni, da je nek keynsov, ali titov vnuk:) še kako živ in v centru odločanja mastrov of the universe:))
In times of Universal Deceit, telling the truth
becomes revolutionary act. Orwell

Karaya 52 ::

Dobar si, dobar. :) Izogibajo se ga (Trga) iz strahu, clovesko, to se jim oprosti. Nihce tocno ne ve, kam vse lahko zavije zgodovina ce malakase pustimo samo na olivah in feta siru. Zato vso to saflanje denarja. Keynes zivi samo se v Mencingerjevem krogu in kaksni nizkovejevni opici Krugman, ki bolane ideje prodaja obupanim Hrvatom, ker so ga povsod drugje nogirali.

Also, Krugman leta 2002, ob dot-com krizi.

To fight this recession the Fed needs more than a snapback; it needs soaring household spending to offset moribund business investment. And to do that, as Paul McCulley of Pimco put it, Alan Greenspan needs to create a housing bubble to replace the Nasdaq bubble.

Zgodovina sprememb…

donfilipo ::

Izogibajo se ga (Trga) iz strahu, clovesko, to se jim oprosti


Aja zdaj se pa oprosti. Kaj češ drugega, če gre za 300 miljard evričev. Izven mađične ruke. Ali pa 500 miljard in kaj takega. Se oprosti:))

Pa še nekaj je. Alan Greenspan je bil in je še Randovec, ampak brez Keynesa ni znal. Pa naslednik Bernanke tudi ne. In po novem tudi ECB veselo pritegne.
Zdaj kje tu igra vloge Mencinger pa veš samo ti in velenski butn:))
In times of Universal Deceit, telling the truth
becomes revolutionary act. Orwell

Zgodovina sprememb…

Karaya 52 ::

Vprasanje, koliko je bil Greenspan Randovca, bil je njen frend, ce bi ga svetopisemsko sodil po dejanjih, bi ga kam drugam fliknil. Dalec.

Mencinger je pa tipicni keynesovec. Stiri leta ze intenzivno trobi o spodbujanju zasebne potrosnje. Ko pride racun za devet milijard ojrov, pa zamahne z roko in rece, "to je bil vstran vrzen denar". Ja isuse mili boze! Ce bi zakonik poznal "sarlatanstvo" bi sam vlozil ovadbo.

Sicer obstaja mnogo poti, Trg je zgolj optimalna zato najboljsa. Ce zeli EMU trositi denar za grske prevarante tudi prav. Samo pravim, da to ni optimalna pot.

donfilipo ::

Vprasanje, koliko je bil Greenspan Randovca,


To zato ker v ideoloških frazah svet izgleda povsem drugače kot v realnosti:)

Svet Any Rand in še kakšen, je svet sicer poučnih, pa vendar, idealov.
Moralno pokončni samostojni posamezniki, ki producirajo in trgujejo, niso nasilni, če so lačni in ne dobijo za jesti, ....well tak svet je utopičen. Kot je utopičen svet, kjer vrhunski arhitekti začnejo stavkati in se svet začne podirati8-)

Sicer je pa Bernanke Randovec in pro free market in objectivism še danes.
In times of Universal Deceit, telling the truth
becomes revolutionary act. Orwell

Karaya 52 ::

A bejz no, to ti ze pravim lep cas, o razkoraku med teorijo in realnostjo, potem pa se spet zvijes v teoretsko bubo. Ni pa lepo, da vedno zarozljas z ulico, kaj vse se bo zgodilo, ce nekomu ne vzamemo njegovega in ga damo drugemu. Mislim, mene to ne prestrasi, mogoce kaksno mamko.

donfilipo ::

Kdo rožja z ulico bučman. Ayn Rand? Jap. V svojih romanih. Ampak z ulico elite:))!

In ne samo ona. Se je dalo opaziti že povsod in mnogokrat. Tebe pa jasno da nima kaj plašiti, saj si v najbolj socialistični in obenem hedonistični deželi sveta. Malo je sicer multi-kulti8-)...ampak glede na to, da si gastarbejter, ti je to samo v veliko prednost8-)

Sicer pa ves ta Keynes bi se moral zapreti direkt v krsto, če te ulice dejansko ne bi bilo! Keynesijanstvo je v jedru ukrep proti nezadovoljstvu ulice. Sicer izgubi vsak smisel in je v jedru celo skrajno nepošten!
Včasih pa seveda tudi to ne pomaga. Ulica je za nekatere naravni način reševanja kriz.
In times of Universal Deceit, telling the truth
becomes revolutionary act. Orwell

donfilipo ::

In imamo.

Delaš v najbolj socialistični deželi sveta, jamraš o nekem socializmu v Sloveniji, kjer dejansko nikoli ni realno obstajal, razen na papirju.

Trobiš, da je Keynes prepovedan po vesolju, medtem ko se napovedujejo mega porivi iz centralne banke. Evropske. Za ohranitev evra.

Pa kdo se tu dela norca?
In times of Universal Deceit, telling the truth
becomes revolutionary act. Orwell

jype ::

Karaya 52> A bejz no, to ti ze pravim lep cas, o razkoraku med teorijo in realnostjo,

Pol pa privlečeš ven "free market" in ne najdeš nikoli nobene države (no, razen Somalije izpred par let), kjer bi to imeli.

T-h-o-r ::

somalija kar še danes tudi


pa velika večina iraka
Why have a civilization anymore
if we no longer are interested in being civilized?

Karaya 52 ::

donfilipo je izjavil:

In imamo.

Delaš v najbolj socialistični deželi sveta, jamraš o nekem socializmu v Sloveniji, kjer dejansko nikoli ni realno obstajal, razen na papirju.

Trobiš, da je Keynes prepovedan po vesolju, medtem ko se napovedujejo mega porivi iz centralne banke. Evropske. Za ohranitev evra.

Pa kdo se tu dela norca?


Francija socializma nikoli ni poznala, ta se je v jedru na globalni ravni zrusil pred vec kot dvajsetimi leti. Sicer je meni avstijski neoliberalizem ljubsi, sploh trg dela. Odpuscanje izpeljejo v enem dnevu, brez posebne obrazlozitve imajo pa tudi cetrto ali peto najcenejse odpuscanje na svetu, takoj za ZDA.

donfilipo ::

Francija socializma nikoli ni poznala, ta se je v jedru


Pajade. Socializem v friedmanovskem pomenu besede, ki ga ti tako rad uporabljaš skozi tapkanja še ne tako davno nazaj, je Francija v zenitu socializma:))

Realsocializma pa seveda niso poznali...ampak to niti nima veze. Tisti, ki so ga, danes zlahka vidijo, da se vrača v malce drugačnih oblikah in verzijah, kot najbolj številčna oblika in celo najbolj prodorna oblika ekonomsko političnega sistema na svetu. To je kitajski socializem.
Nekateri radi poudarjajo, da je to zdaj kapitalizem...ampak po drugi strani se pa dobro ve, da nima NOBENE lastnosti liberalnega, demokratičnega kapitalizma danes. Kar ima, je neke lokalizirane poizkuse laise faira v bazični obliki, kar potem nekako izpade kitajsko suženjstvo8-)
In times of Universal Deceit, telling the truth
becomes revolutionary act. Orwell

Okapi ::

Francija socializma nikoli ni poznala,
Če smo čisto natančni, ga je prav Francija prva spoznala, tistega "pravega", marksističnega, čeprav ni trajal ravno dolgo.

O.

Karaya 52 ::

DF, spet si pomesal socialdemokracijo in socializem, ki je v osnovi totalitarni rezim, ker predpostavlja koncentracijo znanja, moci ... v eni sami centralni oblasti. Po Misesu. Se popravljam in strinjam z Okapijem, krajsa obdobja socializma so res poznali.

Lonsarg ::

Socializem ne pomeni nobenega načina vladanja. Socializem je ekonomski sistem, lahko ga vodijo komunisti, demokracija, totalitarni režim, vesolčki.

Karaya 52 ::

Ko so ljude imeli na izbiro kapitalizem ali socializem so izbrali prvo, zato demokracija vec kot ocitno ne deluje v prid socializmu.

Lonsarg ::

Ljudje so skozi zgodovino večkratk izbirali in vsakič drugače. in še bodo drugače.

Karaya 52 ::

Veckrat sploh niso izbrali, recimo jugoslovanskega socializma, ko je bila izbira mozna pa so izbrali kapitalizem.

Da grem naprej v sedanjost, razmisljam o konceptu konkurencnih valut, pogruntavscina avstrijske sole. Bi bilo dobro koncept vpeljati v EMU, ce se misli ECB prevec igrati z EUR. V ZDA je to ze dovoljeno v vecjem obsegu kot v Evropi in kar nekaj manjsih podjetij tam posluje v konkurencnih valutah.

Zgodovina sprememb…

donfilipo ::

Karaya 52 je izjavil:

DF, spet si pomesal socialdemokracijo in socializem, ki je v osnovi totalitarni rezim, ker predpostavlja koncentracijo znanja, moci ... v eni sami centralni oblasti. Po Misesu. Se popravljam in strinjam z Okapijem, krajsa obdobja socializma so res poznali.



No dobro pezdekec8-)

Nisem spet, ampak sem sledil tvojim postom in postom vseh desnjakarjev skozi 3 leta. Stalno ste to mešali. Socialdemokracijo in socializem, kot tudi Friedman. In Randova. In JAZ sem na to opozarjal. To počne tudi Mises na čase. S socializmom zmerjajo vse, kar je izven anarho kapitalizma:)) Ali kar je socialna država. In zdaj ko ste se po dolgih letih to naučili, bi pa radi očitali in metali drugim, pičke:D Ampak dobro, lepo je, da se je vsaj nekaj spremenilo:) Da je vsaj en rezultat, nazaj k pravim definicijam.

Socializem je totalitarni režim seveda, saj je tako tudi definiran. Kot diktatura proletariata, ki jo izvaja partija. In Kitajska je natanko to! Tako da tokrat nisem zamešal!!!!

Francija pa ima odlično socialno državo. In zaradi tega bo jo in Friedman in von Mises na čase klical za socializem. Ne anal-itik?8-)
In times of Universal Deceit, telling the truth
becomes revolutionary act. Orwell

Lonsarg ::

http://sl.m.wikipedia.org/wiki/Socializ...

Izobrazi se, socializem nima nobene veze z tem kdo vlada drzavi. Mi smo imeli socializem, ki ga je vodil enostrankarski totalitarni rezim. In sedaj neizobrazeni ljudje negativnosti rezima prenasajo na socializem.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Lonsarg ()

Timurlenk ::

Lonsarg je izjavil:

http://sl.m.wikipedia.org/wiki/Socializ...
i smo imeli socializem, ki ga je vodil enostrankarski totalitarni rezim.

haha, a da je slo-tech pogruntal nekaj



i cannot believe it
Demokracija je zdej v drugem planu, to je vendar jasno.

donfilipo ::

Lonsarg je izjavil:

http://sl.m.wikipedia.org/wiki/Socializ...

Izobrazi se, socializem nima nobene veze z tem kdo vlada drzavi. Mi smo imeli socializem, ki ga je vodil enostrankarski totalitarni rezim. In sedaj neizobrazeni ljudje negativnosti rezima prenasajo na socializem.



Ma ne mi zdaj še ti! O socializmu smo se svoje čase učili vsak dan!
Po Marxu je socializem edina pot v komunizem in je možna samo preko diktature proletariata.

Socialism @ Wikipedia

Tu je kolikor toliko zadovoljiva definicija in kdo je bil v socializmu.
Potem pa je definicija recimo Misesa, Friedmana , ki za socializem kliče vse, kar ima socialno državo! In to kar namenoma!

Po novejših teorijah (po Marxovih stranskih potnikih:) je možen tudi demokratičen socializem in tržni socializem, tu pa smo potem pri zmedi, ko so komunisti opuščali oblast, sestopali z diktature in kao prehajali v demokratičen socializem. Če bi bila sreča, bi seveda prešli v to kar imajo Nemci in Avtrijci. Kapitalizem z močno socialo. Nikoli pa neko mešanico demokracije in socializma se pravi nekakšne samoupravne ali skupne lastnine proizvodnih sredstev.

'Socialism /ˈsoʊʃəlɪzəm/ is an economic system characterised by social ownership, control of the means of production through cooperative management of the economy,[1] and a political philosophy advocating such a system. "Social ownership" may refer to cooperative enterprises, common ownership, direct public ownership or autonomous state enterprises.[2]'



Pomeni socializmi, ki so obstajali, so bili vsi lepo v režiji komunistične partije. Razen nekaterih latinskih bolivarskih verzij. Ostalo so socialdemoracije, kjer prosti trg in privatna lastnina produkcijskih sredstev deluje neovirano. Več ali manj povsod!
In times of Universal Deceit, telling the truth
becomes revolutionary act. Orwell

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: donfilipo ()

donfilipo ::

Laboristična stranka je včasih imela program demokratičnih socialistov. Vendar so z njim lahko rožljali le, dokler je bila tu močna sivina Rusije8-) Danes so medli socialdemokrati. Redki ko radler8-), kar se pravičnosti, enakosti in soupravljanja tiče. Kar so nekoč imeli v planu, so zafušali!!!!:))

Potem je tu bil Gorbačov s svojo perestrojko in naši mojstri, ki so z druge strani želeli nekaj podobnega. Demokracijo, pa kljub temu samoupravljanje in družbeno lastnino in kvazi pravičen sistem enakosti. Dosegli so, da se je vse skupaj sesulo in niti v pravi kapitalizem nismo še prišli.

In nazadnje. Ali je možen miren in demokratičen prehod v nek socializem, kjer je soupravljanje na pretežno družbeni lastnini produkcijskih sredstev, ostaja do danes hudičevo sporno.

Namreč tudi kak Chavez mora uporabljati predvidoma trde in na čase ostre poteze (in do oblasti z revolucijo!), da se tak sistem, ki bi znal tem idealom ustrezati vsaj deloma (Chavez je voljen!), lahko obdrži. Da bi ga lahko šimfal vsak pek, kot recimo našega Ivana (in druge:) po vseh gostilnah in forumih pa ne gre misliti!

Švedska, Danska, Nemčija, Francija, Avstrija imajo pa kapitalizem!

In močno socialno državo! Vendar, če njihov predvsem davčni in socialni sistem postaviš pred nos ameriškim (in nekaj našim) desničarjem, pa trdijo zelo radi, da je to socializem!
In times of Universal Deceit, telling the truth
becomes revolutionary act. Orwell

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: donfilipo ()

Lonsarg ::

Ja kombinacija socializma z naše trenutno "demokracijo", ima en velik problem - korupcija. Ta problem je veliko hujši kot v komunizmu, kjer kradejo samo tisti na vrhu, tle v naš demokraciji kradejo vsepoprek.

In za tako demokracijo, kot jo imamo zdele se je treba rešit prav vseh sledov socializma, ki jih še imamo, tak da prodajo 100% državnegapremoženja vključno z bankami. Ker čisto vse, kar je pod državo se izrablja za krajo.

Socializem je direktno(po sami definicije kakopak) odvisen od vodenja in kraje z strani vladajočih. Samo če kradejo zmerno lavfa, kot recimo Kitajci, kjer je količina ljudi ki krade dovolj majhna in vladajoči tudi dejansko delajo v korist države.

Tak da vpeljava socializma ne bo mogoča, doklerne bo kake direktne demokracije, ali dobrohotnega vladarja. Oziroma kakršnegakoli političnega sistema, kjer vladajoči kradejo malo. Do takrat je kapitalizem boljša izbire.
Seveda ne tak kapitalizem, da zdaj namesto vladajočih, kradajo kapitalisti, ampak tak, kjer jim država z regulacijo to preprečuje.


Socialna država je pa nekaj drugega in ni direktno odvisna od tega a se gremo kapitalizem al pa socializem, ampak je odvisna od tega, kako država skrbi za enakost družbe. Nasprotje socialni državi je strogi kastni sistem. Najvišja stopnja socialne države pa je zableditev mej med najbolj revnimi in najbolj bogatimi.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Lonsarg ()

donfilipo ::

Ne ne in ne!

Navadite se pravih in ne spačenih marjanskih definicij, ko ne vejo ne kaj je komunist (po njihovem je lahko precej desni in resni Obama komunist!) in ne kaj je komunizem in kaj je socializem.

Komunizem je utopičen sistem, ki ga ni nikoli nikjer bilo in je brazrazredna družba, kjer na koncu ni ne policije, ne tatvine ne denarja. Vsak vzame kolikor rabi!!!!!


Socializem označuje pretežna družbena lastnina produkcijskih sredstev in soupravljanje ali samoupravljanje delavcev, da se zagotovijo pravični cilji in ukine odtujevanje profita od delavca. Pomeni ne samo trg, tudi delavec bi soodločal koliko in kaj bo proizvajal, ker je na koncu tudi solatsnik produkcijskih sredstev. V praksi to ponavadi seveda izgleda tako da se uzda u vladara8-)

Torej socializem in demokracija gresta v konkurenci s kapitalizmom, precej slabo. Kolikor toliko trajen je kvečjemu tržni socializme pod diktaturo. Kitajski mešani sistem.

Socialna država in programi socialne demokracije pa so povsem kompatibilni s kapitalizmom in tržnim kapitalizmom. Zajemajo v glavnem zaščito delavskih, človekovih pravic in socialno državo. V kapitalizmu.

In kapitalizem najbolj označuje pretežno privatna laastnina produkcijskih sredstev!!!!

In ja na koncu korupcija načne celo diktaturo, za demokracijo je pa smrtonosna!
In times of Universal Deceit, telling the truth
becomes revolutionary act. Orwell

TESKAn ::

Samo če kradejo zmerno lavfa, kot recimo Kitajci, kjer je količina ljudi ki krade dovolj majhna in vladajoči tudi dejansko delajo v korist države.

Nedolgo nazaj so imeli kitajci cel škandal, ko je prišlo na dan, da se je pokradlo sto državnih milijard. Ne vem, če je majhna količina kradljivcev garant za to, da ne bodo veliko pokradli.
Uf! Uf! Je rekel Vinetou in se skril za skalo, ki jo je prav v ta namen nosil s seboj.

Invictus ::

Kitajska je ustrezno večja od Slovenije, zato so tudi vsote večje. Še vedno si Kitajska lažje privošči 100 milijard, kot pa Slovenija 10.
"Life is hard; it's even harder when you're stupid."

http://goo.gl/2YuS2x

Karaya 52 ::


Nisem spet, ampak sem sledil tvojim postom in postom vseh desnjakarjev skozi 3 leta. Stalno ste to mešali. Socialdemokracijo in socializem, kot tudi Friedman. In Randova. In JAZ sem na to opozarjal. To počne tudi Mises na čase. S socializmom zmerjajo vse, kar je izven anarho kapitalizma Ali kar je socialna država. In zdaj ko ste se po dolgih letih to naučili, bi pa radi očitali in metali drugim, pičke Ampak dobro, lepo je, da se je vsaj nekaj spremenilo Da je vsaj en rezultat, nazaj k pravim definicijam.


Dobar si, dobar. 3 leta si nam bil na sledi, kot Thaler tistim novinarjem. :)) Sicer sem vedno izhajal iz omenjene definicije socializma, edino ti si s tem postemplal vse kar ti je v svetu vsec, kot sosedov küs vsako drevo. :)) Je pa zanimiva anekdota iz neke "austrain school" cajanke, ko Hayek takrat se mlademu Friedmanu vliva pamet, dokler mu na neki tocki ni vtrgalo in ga ozmerjal s socialistom. Deda se je hitro pomiril in spet so cajankali. 8-)

donfilipo ::

Sicer sem vedno izhajal iz omenjene definicije socializma, edino ti si s tem postemplal vse kar ti je v svetu vsec, kot sosedov küs vsako drevo


Evo naslednji task, ki ga je doseči je da ne boste podlo lagali in podtikali in preobraćali.
Ti priznaš da rad uporabljaš Friefmanovo definicijo?

Po kateri je Francija socialistična? Ali ne priznaš? Ali samo kadar ti je pri roki:)) Omenjeni sta bili obe definicji socializma! Ampak to sofist ne opazi.

In nadalje, kaj je po tvoji pasji filozofiji meni všeč? Socializem Marxa?

In da te ne bo strah. Nikomur nisem na sledi. Poznam to sortno pezdekostvo v živo in osebno, v dovolj reprezentativnem vzorcu.
In times of Universal Deceit, telling the truth
becomes revolutionary act. Orwell

Karaya 52 ::

Hm, meni sta Mises in Hayek blizja, Friedman se je sel monetarne carovnije, kar mu gre zameriti. Rad pa uporabljam psovke, "neosoclizem" etc., kot je to pocel Friedman. :)) Ima tudi to svoj namen. 8-)

donfilipo ::

Von Mises in Hayek sta oba iz plemiških spodnjih avtroogrskih nekdaj premožnih družin, ki jim je vse kar diši na levo zoprno.

Da sta bila za sodobne malce urnaci Dunajčane zigota niti ni toliko pomembno8-)

Pomembno je, da postavljata v ekomiji prakso zelo tenke in nevmešujoče se države v ekonomijo. Prosti trg. In kontrapukt nekim nastavkom že v prastarem liberalizmu, da je tudi welfare nek interes nacije.

NI pa ničkaj viteško, ampak prekleto židovsko in čehovsko, da se pojme uporablja z zamikom sofizmom in nepošteno!

Ker se zgodi celo...ne samo tisto kar bi ti hotel....da se ukine sociala...ampak nasprotno...da se socializem obravnava kot neko možno in eventuelno dobro opcijo!
In times of Universal Deceit, telling the truth
becomes revolutionary act. Orwell

Karaya 52 ::

No, mogoce sta bila rojena v bogato okolje, nista pa nikoli zganjala hohstaplerstva. Cevljar je bil zazeljen element tako kot velekapitalist in to je bila ena glavnih razlik napram Marxu. Pa austerity, jasno, proti monetarnim carovnijam.

Furbo ::

Nabijate o tehnikalijah, medtem pa dobivamo krovno banko in EU ima čezdalje več kontrole nad nami.
Lp,f

Looooooka ::

Bojo vsaj levi, desni, rdeci in beli cez 5 let koncno lahko pizdili cez iste ljudi :)

Lonsarg ::

Nobena krovna vlada niti 10 posto tok slabo ne more delat za slovenijo, kot so prav vsi vladajoči zadnjih 20 let.

T-h-o-r ::

Furbo je izjavil:

EU ima čezdalje več kontrole nad nami.

thank god

sam dolgo ne bo moglo bit tako, da defacto vlada nek folk, ki ga ni nihče izvolil, ampak so bili nastavljeni
Why have a civilization anymore
if we no longer are interested in being civilized?

amigo_no1 ::

Nova Juga je na vidiku :)).Kako se je končala prejšnja vemo 8-).

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: amigo_no1 ()

Furbo ::

Fak folk prav verjame, da so tuji kuščarji boljši od naših kuščarjev. Svašta.
Lp,f

Mr.B ::

No verjetno nam tako na oči slabih 4 miljarde€ na leto, kot se je to zgodilo lansko leto
Slovenija se je lani v celoti zadolžila za 3,8 milijarde evrov.
ne bo ratalo.. No pa če potegnemo črto, da če JJ ne naredi nič, verjetno ne bo uspel zapufati države za dodatnih slabih 4 miljarde €, seveda letos :-)
Ignoranca JS, da poskrbi za lastno pokojnino,
je neodgovorna. Ampak sej veste jamrati po toči je...

redstrasse ::

Nevem zakaj predlagajo federacijo, če imajo dva propadla primera pred pragom, Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo, federacija uspeva dokler raste potem začne razpadati?
A bo potem spet vojna večjih razsežnosti... cc

Zgodovina sprememb…

T-h-o-r ::

http://www.finance.si/varcevati_ali_tro...


Uradna nemška ekonomska filozija, temelječa na ortodoksni logiki strogega posta, zagovarja, da se morajo države najprej razdolžiti. Torej morajo najprej varčevati, uravnotežiti javne finance in ustvariti bolj zdrave temelje za rast. Toda v času, ko so tako gospodinjstva kot podjetja prezadolžena in so se instinktivno zakrčila ter zmanjšala porabo, dodatno varčevanje države negativni povpraševalni šok samo še poglablja. Posledica je še globlja recesija.

Zadovoljni so samo nadzorniki

Nazoren primer tega so vse države EU, ki so močno zmanjšale javno porabo, bodisi samostojno bodisi ker so zaprosile za finančno pomoč. Vse po vrsti so po začetnem okrevanju spet padle v recesijo, ki se še poglablja, brezposelnost pa se zvišuje. Toda zadovoljni se zdijo vsaj mednarodni nadzorniki, ki preverjajo, kako države izpolnjujejo varčevalne zahteve. Tako lahko beremo tale zapis obiska trojke v Lizboni pred nekaj dnevi:

Predstavniki evropske komisije, Mednarodnega denarnega sklada (MDS) in Evropske centralne banke (ECB), ki so v Lizbono prispeli 28. avgusta, so ugotovili, da Portugalska večinoma po načrtih izpolnjuje zadane ukrepe. Gospodarska rast v tem letu je v skladu s pričakovanji, izvoz dosega boljše rezultate od pričakovanj, težavo pa med drugim pomeni visoka stopnja brezposelnosti. /.../Za letos napovedujejo triodstotni upad portugalskega bruto domačega proizvoda (BDP), prihodnje leto pa naj bi se zmanjšal še za odstotek.

Recept strogega posta ne more delovati

Ker je položaj v Španiji, Italiji, na Irskem, v Sloveniji podoben, v Grčiji pa še bolj težaven, je seveda upadlo ne samo domače agregatno povpraševanje, ampak tudi povpraševanje po uvoznih dobrinah. Posledica je, da je zaradi tega v prvi polovici tega leta celotno evrsko območje zašlo v recesijo. Ta pa je potrkala tudi na vrata nemškega gospodarstva, ki je odločilno odvisno od izvoza, torej od uvoznega povpraševanja preostalih članic EU, ki zaNemčijo pomenijo 70 odstotkov njenega izvoza.

Recept strogega posta in hitrega razdolževanja torej ne deluje in ne more delovati. Ta recept je nekako takšen, kot če bi denimo pred dobrim letom dni upniki zahtevali od Merkurja, ki je imel zdravo jedro in potencial za rast, bil pa je prezadolžen zaradi poskusa menedžerskega odkupa, naj se najprej razdolži, da bo lahko pozneje spet rasel. Ne gre, kajti Merkur bi brez dokapitalizacije, brez refinanciranja dolgov in brez finančne injekcije za financiranje nabave blaga v nekaj mesecih bankrotiral in upniki bi ostali brez možnosti, da se kdaj poplačajo.

Državni denar za javno trošenje

Državnikom po vsem svetu ter mednarodnim organizacijam, kot sta MDS in OECD, je seveda popolnoma jasno, da morajo države v času recesije povečati trošenje in delovati proti ciklu. Kajti strošek državne neintervencije v obliki izgubljenega outputa in števila zaposlenih je mnogo višji od stroška državnega stimulusa. Tako je MDS že na začetku svetovne krize leta 2008 priporočil, naj države okrepijo javno porabo za dva odstotka BDP. Večina največjih držav (skupina G-20) je seveda temu nagonsko sledila. Leta 2009 so države G-20 fiskalnemu stimulusu - bodisi v obliki povečanih vlaganj bodisi v obliki znižanja davkov - skupaj namenile 1,4 odstotka svojega BDP. Leta 2010 so te države namenile še več denarja za javno trošenje - ZDA za 2,9 odstotka BDP, Nemčija denimo za dva odstotka BDP. Zelo zanimiv je primer Nemčije, ki vsem drugim državam zapoveduje strogi post, sama pa je, zgolj glede na sprejete stimulativne ukrepe iz leta 2008, za fiskalni stimulus skupno namenila kar za 4,5 odstotka BDP. Od tega je dobri dve tretjini šlo v obliki znižanja davkov podjetjem in gospodinjstvom, preostanek pa v obliki povečanih javnih vlaganj. Tudi to je eden izmed razlogov, da je nemško gospodarstvo tako dobro prebrodilo krizo.

So izjeme, toda usmeritev je jasna

Če naredite hitro korelacijo med spremembo javnega trošenja držav EU ter njihovo poznejšo gospodarsko rastjo, boste dobili jasno pozitivno povezavo - države, ki so bolj okrepile javno porabo z dodatnim fiskalnim stimulusom, so pozneje hitreje okrevale in hitreje povečevale BDP, in obrnjeno. So nekatere izjeme, toda usmeritev je zelo jasna.

Jasno, tukaj je povsem upravičeno vprašanje učinkovitosti fiskalnega stimuliranja, o čemer bom govoril v nadaljevanju, hkrati pa lahko dodatno zadolževanje držav pripelje do povečane nestabilnosti.

Vprašanje fiskalnega stimuliranja je bilo dolga desetletja zavržena smer v ekonomski vedi. Delno zaradi tega, ker je keynesijanizem, ki je učinkovito odgovoril na gospodarsko depresijo iz tridesetih let prejšnjega stoletja, bil v številnih državah pozneje zlorabljen za povečano vlogo države v vseh porah družbe - vključno z nacionalizacijo podjetij ter nenormalno povečanih javnih izdatkov za številne neučinkovite ukrepe. V ZDA zato republikanci danes keynesijanizem enačijo s socializmom. Toda isto pravijo tudi za osnovno zdravstveno varstvo Medicare, da o Obamovi zdravstveni reformi ne govorimo. Republikanski think-tanki so zato v prejšnjih desetletjih poskrbeli za stimuliranje raziskav in razprav po vsem svetu, ki so podpirale ideje deregulacije, privatizacije inmajhne države

Prazne biografije glasnih slovenskih ekonomistov

Tudi v Sloveniji boste med samozvanimi ekonomisti, katerih bibliografije so večinoma prazne, so pa ne glede na to zelo glasni, našli prejemnike tovrstne finančne pomoči in ostre nasprotnike vsega, kar diši po državni intervenciji. Drugi razlog za izgon tovrstnih raziskav pa je, kot pravi Ramey (2011), da so bile centralne banke po svetu bolj agresivne pri promociji raziskav kot pa denimo nacionalna ministrstva za finance, zato se je monetarna politika na raziskovalnem področju izpostavila kot edina relevantna ekonomska politika.

Raziskave s področja učinkovitosti fiskalne politike, predvsem v smislu fiskalnega multiplikatorja so zato nekoliko oživele šele v zadnjem desetletju, zelo pogoste pa so postale v zadnjih petih letih. In kakšne so ugotovitve ekonomske vede o dilemi varčevati ali trošiti? Najkrajši odgovor je: neenotne.

Toda precej na ugotovitve vplivajo že vnaprejšnji predsodki ali, če hočete, ekonomska ideologija raziskovalcev. Ker ne sodim niti v skupino monetaristov ali ortodoksnih neoklasikov, čeprav so vse moje raziskave s tega področja, še manj pa v skupino staro- in novokeynesijancev, bom poskušal na kratko - objektivno, kolikor se da - strniti ugotovitve o učinkovitosti fiskalnega stimuliranja gospodarstev.

Preprosto samo na prvi pogled

Na prvi pogled se zdi, da bi moralo biti ekonomistom sorazmerno preprosto z različnimi modelskimi orodji preveriti dilemo varčevati ali trošiti, in sicer tako, da bi ocenili možne učinke napovedanih stimulativnih ukrepov ali ocenili njihovo učinkovitost za nazaj. Vendar ni tako preprosto.

Gre za fundamentalne razlike v pristopu k ocenjevanju ter pri uporabljenih predpostavkah v modelih. Razlike v tem, ali je model zgrajen na neoklasičnih, keynesijanskih ali neokeynesijanskih temeljih, vodijo do različnih ocen multiplikatorjev. Ti pa so lahko negativni (fiskalni stimulus je škodljiv), pozitivni, vendar manjši od ena (fiskalna politika je neučinkovita) ali večji od ena (fiskalna politika je učinkovita). Znotraj teh modelov pa so nato glavne predpostavke o pričakovanjih porabnikov (racionalna ali pa pričakovanja habit formation), o odzivnosti obrestne mere (fiskalni stimulus vpliva na dvig obrestne mere ali ne), o lepljivosti cen, o trenjih na finančnih trgih, o tem, kako odprto je gospodarstvo ...

Pomembno je tudi, kateri model se uporabi za oceno učinkov - ali ekonometrični (strukturni) model VAR (ocene multiplikatorjev se gibljejo od negativnih do močno pozitivnih), ali pa simulacijski navadni model splošnega ravnotežja, ali novejši dinamični stohastični model splošnega ravnotežja (DSGE), kjer so ocene multiplikatorjev praviloma pozitivne. O tej zadnji skupini modelov, kjer spet nastopata dve različni ekonomski šoli z različnimi predpostavkami, med ekonomisti potekajo žolčne debate o ustreznosti uporabljenih predpostavk ter o njihovi učinkovitosti.

Komu verjeti, če sploh komu?

Če povzamem, zaradi različnosti pristopov k modeliranju je tudi veliko kontroverznosti pri rezultatih ter seveda priporočilih ekonomski politiki. Naj samo kot primer navedem oceno fiskalnega stimulusa ZDA (American Recovery and Reinvestment Act) v začetku te finančne krize. Pred nastopom funkcije vodje ekonomskih svetovalcev Obamove administracije je ugledna ekonomistka Christina Romer objavila modelske simulacije napovedanega vladnega spodbujevalnega svežnja (glej Bernstein in Romer, 2009), kjer je ugotovila, da naj bi napovedana vladna znižanja davkov v letu in pol imela multiplikativni učinek v višini 1-, povečanja javnih izdatkov pa multiplikativni učinek v višini 1,6-kratnika. Le dva meseca zatem je skupina štirih ekonomistov pod vodstvom tudi uglednega Johna Taylorja, staroste monetaristične ekonomije, z uporabo neokeynesijanskega modela povsem ovrgla napovedi multiplikativnih učinkov Romerjeve. Kot pravijo, njihov model kaže, da naj bi imel vladni spodbujevalni sveženj zelo majhne učinke - v višini le ene šestine tistih, ki sta jih napovedala Bernstein in Romerjeva.

Torej komu verjeti, če sploh komu?

Recesija daje večje učinke kot konjunktura

Iz zelo dobrega pregleda empiričnih raziskav s področja fiskalnih multiplikatorjev, ki ga je lani v Journal of Economic Literature objavila Ramey (2011), sledi, da naj bi se fiskalni multiplikatorji v povprečju različnih empiričnih raziskav gibali med 0,8 in 1,5. Pomembno pa je upoštevati stopnjo cikla, na kateri je gospodarstvo. V času recesije naj bi imeli stimulativni učinki precej večje učinke kot v času konjunkture. Auerbach in Gorodnichenko (2010) sta denimo pokazala, da se kumulativni učinek fiskalnih multiplikatorjev v času kriznih obdobij giblje med ena in 1,5, v času konjunkture pa le med nič in 0,5. Pomembno je tudi ločiti med vrstami vladnih stimulativnih ukrepov - največji učinek naj bi imele javne naložbe, sledi znižanje davkov, povsem na koncu pa je vladna tekoča poraba.

O učinkovitosti fiskalnih spodbujevalnih svežnjev v Evropi v času zdajšnje krize so trije raziskovalci ECB (Coenen, Kilponen in Trabandt, When Does Fiscal Stimulus Work?, 2010) naredili primerjavo učinkov enakega fiskalnega šoka v štirih različnih modelih, ki jih uporabljajo mednarodne institucije (evropska komisija, ECB, MDS in OECD). Ugotovili so, da vsi štirje modeli dajejo podobne (robustne) ocene multiplikatorjev, vendar pa so ocene odločilno odvisne od predpostavke v zvezi z vplivom stimulusa na obrestne mere.

Ob predpostavki, da vladno trošenje vpliva na dvig nominalnih obrestnih mer, so multiplikatorji pozitivni, vendar nizki (med 0,7 in 0,8). Ob predpostavki, da ostanejo obrestne mere nespremenjeno nizke, kot jih imamo v zdajšnjih recesijskih razmerah, pa se multiplikatorji državnega trošenja občutno zvišajo - na raven med ena in 1,7 v obdobju dveh let.

Stroški neukrepanja ali napačnega ukrepanja

Iz tega pregleda sledi, da kljub vsem razlikam med različnimi pristopi k ocenjevanju večina modelskih ocen kaže večinoma pozitivne učinke fiskalnih stimulusov v kriznih obdobjih - pod pogojem, da fiskalno politiko podpira tudi monetarna z nizkimi obrestnimi merami. Seveda se je pri oblikovanju konkretne ekonomske politike treba zavedati te težave (ne)učinkovitosti fiskalnega stimuliranja ter stroškov financiranja, pa tudi tveganja poznejšega pretiranega razbohotenja države. Toda zgodovinske izkušnje kažejo, da države, ko so izčrpale že vsa orodja, vključno z monetarno politiko in ničelno obrestno mero, druge izbire, kot da se oprimejo fiskalne ekspanzije, sploh nimajo. Stroški neukrepanja ali napačnega ukrepanja - v obliki izgubljenega BDP in izgubljenih delovnih mest - so namreč vedno precej višji od stroškov dodatne zadolžitve. Razdolževanje držav poteka precej hitreje, če države hitreje okrevajo in se vrnejo na trendne stopnje rasti, kot pa če države zaradi fiskalnega posta zaidejo v dolgo gospodarsko recesijo. Tudi slovenska vlada se bo morala tega zavedati in spremeniti smer ekonomske politike.
Why have a civilization anymore
if we no longer are interested in being civilized?

Cervantes ::

Jože P. Damjan, si pozabil. Hvala vseeno.

Zgodovina sprememb…

Karaya 52 ::

Estonski primer je "njegovo" tezo ze pred casom zrusil. En velik zeh.
strani: 1 ... 13 14 15 16


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

okupirajmo davčne oaze (strani: 1 2 3 )

Oddelek: Problemi človeštva
1068071 (6042) monster-x
»

Jakab Andor: This is why I don't give you a job (strani: 1 2 3 4 )

Oddelek: Loža
16920738 (16626) BlueRunner
»

Kako slovenci ne dojamejo (strani: 1 2 3 4 5 6 7 )

Oddelek: Problemi človeštva
30725692 (18433) donfilipo
»

Delitev dela dobička odslej obvezna (strani: 1 2 3 49 10 11 12 )

Oddelek: Problemi človeštva
55338833 (30212) TESKAn

Trdim, da je socializem boljši kot kapitalizem (strani: 1 2 3 4 5 6 7 8 9 )

Oddelek: Problemi človeštva
41216006 (9574) Gandalfar

Več podobnih tem