Forum » Zvok in slika » Audiofili
Audiofili
Temo vidijo: vsi
gumby ::
gumby> Vsak TV oddaja tudi v IR spektru
Ja, ampak ne istih podatkov.
Če ne vidiš IR spektra je čisto vseeno, ane? Isto, kot ultrazvok, ki ga audiofuli "slišijo"...
my brain hurts
floyd1 ::
Zame so audiofili ljudje, ki znajo cenit dober zvok in niso tipa, da pridejo v štacuno, zagrabijo prve zvočnike za 20 evrov in grejo. Če nekdo vloži samo kanček truda v izbiro opreme pa ga vsaj osebno dam v ta predalček. Vsi pač nimajo 10k evrov za avdio opremo, ampak če vložijo nekaj truda pri izbiri opreme za 200 eur je že to odraz, da jim ni vseeno. Folk, ki orgazmira ob ojačevalcu iz lamp, 500 gigawatnih zvočnikih, ki zmorejo od 0,5Hz do 48kHz pa so tolk freaki kot nekateri od nas ko dobimo v roke top end grafično kartico z 950MHz procesorjem, 512 shaderji in 2 giga spomina s quad clock frekevenco 5000MHz. Isto sranje sam drug segment elektronike. Nek zunanji opazovalec pa bo samo zmajal z glavo češ where's the point. Naj imajo svoj veselje, če imajo denar, zakaj pa ne.
Se strinjam do zadnje pike. Sploh s prvim stavkom. In audiofil ni nekdo, ki ima 10.000 EUR vreden sistem in kup testnih CD/plat/DVD ampak nekdo, ki posluša - GLASBO.
zvery1 ::
Finta v reprodukciji frekvenc nad slišnim območjem je v tem, da npr.kombinacija (seštevek/odštevek) obeh da rezultanto v slišnem območju! Zato ni glih neumnost, če amp predvaja dobro tudi UZv. frekvence in jih ne poreže ...
Bravo Spajky izredno dobro napisano.
Harmoniki dajo pravi zvok inštrumentu, saj na neki našin "deformirajo" osnovno frekvenco. Sprememba osnovne frekvence je pa slišna.
AMD X6 1090T, 16GB DDR3, GF 750Ti, Gigabyte 890XA-UD3,
1 x SSD, 4 x HDD, running Ubuntu 14.04 x64
1 x SSD, 4 x HDD, running Ubuntu 14.04 x64
jype ::
gumby> Če ne vidiš IR spektra je čisto vseeno, ane? Isto, kot ultrazvok, ki ga audiofuli "slišijo"...
Nisem prepričan, da je isto - posledice ultrazvoka so brez večjih težav slišne vsakomur - nikakor pa to ne pomeni, da so te frekvence nujno kar posnetek inštrumentov.
Nisem prepričan, da je isto - posledice ultrazvoka so brez večjih težav slišne vsakomur - nikakor pa to ne pomeni, da so te frekvence nujno kar posnetek inštrumentov.
lobo_feroz ::
Spajky> Finta v reprodukciji frekvenc nad slišnim območjem je v tem, da npr.kombinacija (seštevek/odštevek) obeh da rezultanto v slišnem območju! Zato ni glih neumnost, če amp predvaja dobro tudi UZv. frekvence in jih ne poreže ...
Pri čemer pa razlike težko izmeriš tudi z zelo občutljivimi mikrofoni, kaj šele, da bi jih kdorkoli slišal.
Lahko kdo tole razloži? Ker ne vem, kako lahko dobiš iz višjih frekvenc nižje, razen seveda pri vzorčenju.
Opkow ::
Pyr0Beast ::
Ce prav razumem zadevo.
Za lazjo predstavo, vse vrednosti frekvenc mnozite s faktorjem 40.
Ce bi poslusali samo prve tri harmonike, bi bil zvok bistveno drugacen, kot ce bi poslusali vseh 5 harmonikov.
Seveda, pa morajo biti vsi elementi v zvocnem sistemu sposobni predvajati visoke frekvence.
S tem da niso vsi harmoniki enako 'močni' UZ harmonike pri violini verjetno ne boš slišal.
Some nanoparticles are more equal than others
Good work: Any notion of sanity and critical thought is off-topic in this place
Good work: Any notion of sanity and critical thought is off-topic in this place
dronyx ::
@Killer: Kot rečeno je tvoje uho samo po sebi low pass filter. Harmoniki, ki so nad slišnim območjem, ne prispevajo čisto nič k tvojemu dojemanju zvoka. To se da kadarkoli potrditi s testiranji, kjer sestaviš zvok iz večih čistih sinusnih signalov, tako kot je prikazano na tvoji sliki. Vse kar je izven slišnega območja je vseeno, ali je signal prisoten, ali ga pa sploh ni in ti razlike ne boš zaznal. Tak test sem pripravljen kadarkoli financirat.
Je pa situacija seveda malo drugačna, če ima recimo kateri člen v verigi predvajanja zvoka nelinearno karakteristiko. Takrat pa zadeve niso več tako enostavne, ampak audiofili strmijo za linearnimi prenosnimi karakteristikami.
Je pa situacija seveda malo drugačna, če ima recimo kateri člen v verigi predvajanja zvoka nelinearno karakteristiko. Takrat pa zadeve niso več tako enostavne, ampak audiofili strmijo za linearnimi prenosnimi karakteristikami.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: dronyx ()
lobo_feroz ::
Tak test se da naredit doma, če maš zvočno z dovolj visoko frekvenco vzorčenja.
Je pa nujen ABX test, drugače lahko "slišiš" marsikaj.
Ja, npr A/D in D/A pretvorba je tak primer, zato pa imaš anti aliasing filtre
Je pa nujen ABX test, drugače lahko "slišiš" marsikaj.
Je pa situacija seveda malo drugačna, če ima recimo kateri člen v verigi predvajanja zvoka nelinearno karakteristiko.
Ja, npr A/D in D/A pretvorba je tak primer, zato pa imaš anti aliasing filtre
amigo_no1 ::
crush ::
lobo_feroz je izjavil:
Tisti harmoniki, ki so izven slišnega območja ne vplivajo na zaznano barvo zvoka.
Razumes da se amplitude sestevajo?
Poglej frekvenco prvega grafa in primerjaj amplitudo s zadnjim grafom. Opazis da je osnonvna frekvenca 4x glasnejsa?
Ni pa vse v tem.. dober zvocnik bo "neslisne" frekvenco uspel proizvajat z minimalnimo distorzijo, slab zvocnik pa bo racel distorzirat in to distorzijo bos ti se kako slisal. Ekstem se pokaze pri predvajanju glasbe na mobilnem telefonu.. tisti zvocnik, noter ima najbrz dovolj velik frekvencni razpon, da lahko predvaja vse instrumente.. kljub temu ne zveni "avdiofilsko".
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: crush ()
D-PaX ::
jao jao jao kaj nekateri pišete.
Tako kot je nekaterim avtomobil čisto vse, kar je meni popolnoma butasto saj ne preživim večino časa v avtomobilu ampak v stanovanju.
Rajši imam slabši avtomobil pa zelo dobro opremljeno hišo v hiši pa more bit vsaj ena soba mancave. :)
Jaz lahko za sebe povem, da vedno bolj postajam audiofil.
Jaz osebno sem začel ločit zvok od različnih zvočnikov, to kar prodaja bigbang in druge trgovine po Sloveniji to je vse za mene plastični zvok.
Pred leti je imel bigbang prav sobico za poslušanje glasbe v tej sobi pa so bili zvočniki B&W. Te firme niso niti imeli v trgovini 1leto, ker so kršili pravila glede zahtev te firme.
Ta firma si ne pusti, da bi njihovi zvočniki bili zraven drugih slabših firm to je naredil bigbang in od takrat dalje več nimajo te firme.
To je enako kot, da bi primerjal microsoft in apple.
Če imaš že dober sistem npr.
Najvišji razred:
B&W 802 Diamond
BeoLab 5
Classe DELTA SERIES
McIntosh MC501
Veliko vlogo imajo tudi zvočniški kabli res pa je, da najdražji kabli vedno niso najboljši, najdejo se že zelo kvalitetni kabli za neko srednjo ceno.
Napajalni kabel The Reference PowerKord
http://www.russandrews.com/product.asp?...
Logično, da na takem sistemu ne boš poslušam mp3 glasbe.
Ampak kaki dober FLAC rip. Audio CD najboljše pa je itak gramofon.
Pri gramofonu že rabiš zelo dober gramofon in seveda dobro glavo. (za mene škoda denarja).
Komot pa se pri takem sistemu lahko posluša FLAC, wav itd...
Res je, da vsako uho sliši drugačen zvok, jaz ga primerjam z barvami oz. barvnimi odtenki.
Enim je všeč trdi zvok enim pa mehkejši.
Pri meni zelo glavno vlogo igra čisti mehkejši zvok.
Ko 1x slišiš na dobrem sistemu glasbo oz. jo moreš poslušat vsaj nekaj dni, da boš lahko ločil različne odtenke zvoka.
Najlažje si je to predstavljat pri domačem kinu.
Vsak že na sistemu, ki je vreden nad 1000€ loči DTS, dolby in THX.
Od teh sistemov mi je najboljši DTS saj vsebuje zelo polni zvok sploh pa ta nova zadeva DTS MA.
Lahko pa svoje zvočnike testirate in predvajate kaki demo oz. testni audio cd. Takoj se bo slišal popačen zvok. Na dobrih zvočnikih se ne bo slišal popačen zvok.
Tako kot je nekaterim avtomobil čisto vse, kar je meni popolnoma butasto saj ne preživim večino časa v avtomobilu ampak v stanovanju.
Rajši imam slabši avtomobil pa zelo dobro opremljeno hišo v hiši pa more bit vsaj ena soba mancave. :)
Jaz lahko za sebe povem, da vedno bolj postajam audiofil.
Jaz osebno sem začel ločit zvok od različnih zvočnikov, to kar prodaja bigbang in druge trgovine po Sloveniji to je vse za mene plastični zvok.
Pred leti je imel bigbang prav sobico za poslušanje glasbe v tej sobi pa so bili zvočniki B&W. Te firme niso niti imeli v trgovini 1leto, ker so kršili pravila glede zahtev te firme.
Ta firma si ne pusti, da bi njihovi zvočniki bili zraven drugih slabših firm to je naredil bigbang in od takrat dalje več nimajo te firme.
To je enako kot, da bi primerjal microsoft in apple.
Če imaš že dober sistem npr.
Najvišji razred:
B&W 802 Diamond
BeoLab 5
Classe DELTA SERIES
McIntosh MC501
Veliko vlogo imajo tudi zvočniški kabli res pa je, da najdražji kabli vedno niso najboljši, najdejo se že zelo kvalitetni kabli za neko srednjo ceno.
Napajalni kabel The Reference PowerKord
http://www.russandrews.com/product.asp?...
Logično, da na takem sistemu ne boš poslušam mp3 glasbe.
Ampak kaki dober FLAC rip. Audio CD najboljše pa je itak gramofon.
Pri gramofonu že rabiš zelo dober gramofon in seveda dobro glavo. (za mene škoda denarja).
Komot pa se pri takem sistemu lahko posluša FLAC, wav itd...
Res je, da vsako uho sliši drugačen zvok, jaz ga primerjam z barvami oz. barvnimi odtenki.
Enim je všeč trdi zvok enim pa mehkejši.
Pri meni zelo glavno vlogo igra čisti mehkejši zvok.
Ko 1x slišiš na dobrem sistemu glasbo oz. jo moreš poslušat vsaj nekaj dni, da boš lahko ločil različne odtenke zvoka.
Najlažje si je to predstavljat pri domačem kinu.
Vsak že na sistemu, ki je vreden nad 1000€ loči DTS, dolby in THX.
Od teh sistemov mi je najboljši DTS saj vsebuje zelo polni zvok sploh pa ta nova zadeva DTS MA.
Lahko pa svoje zvočnike testirate in predvajate kaki demo oz. testni audio cd. Takoj se bo slišal popačen zvok. Na dobrih zvočnikih se ne bo slišal popačen zvok.
Paxy
Zgodovina sprememb…
- spremenil: D-PaX ()
Pyr0Beast ::
>
Razumes da se amplitude sestevajo?
>
Ali pa odštevajo.
Na kvaliteto zvoka pa zagotovo ne vplivajo, ker jih tako ali tako ne slišiš.
Sicer je pa zadeva popolnoma irelevantna, ker so višje frekvence praktično zanemarljive glasnosti in jih bi 'slišal', ali pa da bi se poznale, le s selektivnim filtrom.
Kvaliteto lahko izboljšaš tudi tako, da npr. v EQ-u porežeš frekvence pod 25Hz ali pa celo med 100-200Hz, kjer se pojavlja največ motenj in donenja, potem pa še zmeriš resonance sobe in temu prilagodiš meje na EQ-ju
>
Homeopatije jaz ne bi vlačil v isti koš.Ima tudi "rahlo" več uporabnikov kot pri ostalih 2 kategorijah.
>
Ti nebi, jaz pa bi.
>
Pred leti je imel bigbang prav sobico za poslušanje glasbe v tej sobi pa so bili zvočniki B&W. Te firme niso niti imeli v trgovini 1leto, ker so kršili pravila glede zahtev te firme.
Ta firma si ne pusti, da bi njihovi zvočniki bili zraven drugih slabših firm to je naredil bigbang in od takrat dalje več nimajo te firme.
>
So fucking what.
Kaj tisti zvočniki magično vplivajo na kvaliteto reprodukcije ? Ne se zezat. Vraževerje in čisto nič več.
>
Enim je všeč trdi zvok enim pa mehkejši.
>
Daj malo definiraj, kaj to sploh je 'mehak' zvok ? Tak ki gre čez povšter ?
Razumes da se amplitude sestevajo?
>
Ali pa odštevajo.
Na kvaliteto zvoka pa zagotovo ne vplivajo, ker jih tako ali tako ne slišiš.
Sicer je pa zadeva popolnoma irelevantna, ker so višje frekvence praktično zanemarljive glasnosti in jih bi 'slišal', ali pa da bi se poznale, le s selektivnim filtrom.
Kvaliteto lahko izboljšaš tudi tako, da npr. v EQ-u porežeš frekvence pod 25Hz ali pa celo med 100-200Hz, kjer se pojavlja največ motenj in donenja, potem pa še zmeriš resonance sobe in temu prilagodiš meje na EQ-ju
>
Homeopatije jaz ne bi vlačil v isti koš.Ima tudi "rahlo" več uporabnikov kot pri ostalih 2 kategorijah.
>
Ti nebi, jaz pa bi.
>
Pred leti je imel bigbang prav sobico za poslušanje glasbe v tej sobi pa so bili zvočniki B&W. Te firme niso niti imeli v trgovini 1leto, ker so kršili pravila glede zahtev te firme.
Ta firma si ne pusti, da bi njihovi zvočniki bili zraven drugih slabših firm to je naredil bigbang in od takrat dalje več nimajo te firme.
>
So fucking what.
Kaj tisti zvočniki magično vplivajo na kvaliteto reprodukcije ? Ne se zezat. Vraževerje in čisto nič več.
>
Enim je všeč trdi zvok enim pa mehkejši.
>
Daj malo definiraj, kaj to sploh je 'mehak' zvok ? Tak ki gre čez povšter ?
Some nanoparticles are more equal than others
Good work: Any notion of sanity and critical thought is off-topic in this place
Good work: Any notion of sanity and critical thought is off-topic in this place
Spajky ::
lobo_feroz je izjavil:
Frekvenca npr. 40Khz + npr.30kHz (obe izven slišnega območja!) data ven rezultante: gornja 70kHz (ne čuješ!) in spodnja 10kHz, ki pa jo seveda čuješ Dodaja barvo glasbi!Lahko kdo tole razloži?
Spajky> Finta v reprodukciji frekvenc nad slišnim območjem je v tem, da npr.kombinacija (seštevek/odštevek) obeh da rezultanto v slišnem območju!
"Bluzim na forumu, torej sem !" (še živ ) ...
gumby ::
Aha... zato slišim pogovor dveh netopirjev. Moram priznat, da je res barvast...
my brain hurts
Zgodovina sprememb…
- spremenil: gumby ()
Pyr0Beast ::
lobo_feroz je izjavil:
Frekvenca npr. 40Khz + npr.30kHz (obe izven slišnega območja!) data ven rezultante: gornja 70kHz (ne čuješ!) in spodnja 10kHz, ki pa jo seveda čuješ Dodaja barvo glasbi!Lahko kdo tole razloži?
Spajky> Finta v reprodukciji frekvenc nad slišnim območjem je v tem, da npr.kombinacija (seštevek/odštevek) obeh da rezultanto v slišnem območju!
Tisto barvo, ki jo dodaja, jo je dodala že pri snemanju. Ali pač ?
Some nanoparticles are more equal than others
Good work: Any notion of sanity and critical thought is off-topic in this place
Good work: Any notion of sanity and critical thought is off-topic in this place
lobo_feroz ::
Razumes da se amplitude sestevajo?
Poglej frekvenco prvega grafa in primerjaj amplitudo s zadnjim grafom. Opazis da je osnonvna frekvenca 4x glasnejsa?
Ne, osnovna frekvenca ima isto amplitudo.
Frekvenca npr. 40Khz + npr.30kHz (obe izven slišnega območja!) data ven rezultante: gornja 70kHz (ne čuješ!) in spodnja 10kHz, ki pa jo seveda čuješ Dodaja barvo glasbi!
A ni fourierjev transform vsote dveh signalov enak vsoti fourierjevih transformov teh dveh signalov? Od kje potem dodatne frekvence?
lobo_feroz ::
Napajalni kabel The Reference PowerKord
http://www.russandrews.com/product.asp?...
A to je napajalni kabel? A kaj izboljša zvok?
dronyx ::
Pred leti je imel bigbang prav sobico za poslušanje glasbe v tej sobi pa so bili zvočniki B&W. Te firme niso niti imeli v trgovini 1leto, ker so kršili pravila glede zahtev te firme. Ta firma si ne pusti, da bi njihovi zvočniki bili zraven drugih slabših firm to je naredil bigbang in od takrat dalje več nimajo te firme.
Torej B&W ne pusti, da bi lahko njihove zvočnike kupec primerjal z ostalo konkurenco? Potem pa mi prosim razloži, kako si B&W dovoli, da njihove (pre)cenjene zvočnike prodaja neka mala spletna štacuna, ki nima nobene akustične sobe s fotelji za par tisočakov in ojačevalcem v rangu 5000 EUR? Meni so vsi zahtevnejši kupci audio opreme povedali, da ne bi nikdar kupili opreme, ki jo ne bi najprej slišali.
Jaz sem sicer poslušal tudi B&W zvočnike, kjer par stane čez 500 €, kupil sem pa za 100 € par JBL control one, ker je zame to sprejemljiv zvok, za razumno ceno.
Frekvenca npr. 40Khz + npr.30kHz (obe izven slišnega območja!) data ven rezultante: gornja 70kHz (ne čuješ!) in spodnja 10kHz, ki pa jo seveda čuješ Dodaja barvo glasbi!
To pa preprosto v linearnih sistemih ne drži, kar ti lahko potrdi vsak študent FER, ki ima na predmetniku teorijo signalov. Kaj takega lahko dobiš samo pri nelinearnih sistemih (tu se štejejo tudi razna popačenja, kot je nasičenje ojačevalca itd).
Zgodovina sprememb…
- spremenil: dronyx ()
zvery1 ::
Da citiram ponovno samega sebe:
"Harmoniki dajo pravi zvok inštrumentu, saj na neki našin "deformirajo" osnovno frekvenco. Sprememba osnovne frekvence je pa slišna."
Kaj je tu tako težko razumet?
Višja frekvenca ki jo ti ne slišiš, niti jaz ne, je naložena na osnovni ton. Ker je pa naložena na osnovni ton, na nekaterih delih dvigne ali spusti njegovo amplitudo. Ni torej fora v tem da bi ti moral slišati naložene frekvence, temveč v tem, da se je osnovna frekvenca spremenila (frekvenca je še kar ista, signal pa ni več pravilen sinus). To spremembo nizke frekvence pa uho zazna.
Da grem naprej, sedaj pa kaj sploh vzorčimo?
Vzorčimo osnovne frekvnce in naložene frekvence, vendar višje ko gremo po frekvenčnem območju, večja je napaka odčitavanja, zato tudi 44khz zadostuje za 22khz sinus, trikotnik, kvadrat... in nič drugega.Vsi harmoniki, ki so naloženi npr na 15khz signal, so že zdavnej izven območja, ki ga lahko kvantizacija pokrije.
Malo odprite svoje glave in začnite razmišlati na bolj tehničen način. Jest bom svoje tupil, dokler mi ne bo kdo dokazal drugače. In ko mi bo, se mu bom z veseljem zahvalil. Tako se učimo.
"Harmoniki dajo pravi zvok inštrumentu, saj na neki našin "deformirajo" osnovno frekvenco. Sprememba osnovne frekvence je pa slišna."
Kaj je tu tako težko razumet?
Višja frekvenca ki jo ti ne slišiš, niti jaz ne, je naložena na osnovni ton. Ker je pa naložena na osnovni ton, na nekaterih delih dvigne ali spusti njegovo amplitudo. Ni torej fora v tem da bi ti moral slišati naložene frekvence, temveč v tem, da se je osnovna frekvenca spremenila (frekvenca je še kar ista, signal pa ni več pravilen sinus). To spremembo nizke frekvence pa uho zazna.
Da grem naprej, sedaj pa kaj sploh vzorčimo?
Vzorčimo osnovne frekvnce in naložene frekvence, vendar višje ko gremo po frekvenčnem območju, večja je napaka odčitavanja, zato tudi 44khz zadostuje za 22khz sinus, trikotnik, kvadrat... in nič drugega.Vsi harmoniki, ki so naloženi npr na 15khz signal, so že zdavnej izven območja, ki ga lahko kvantizacija pokrije.
Malo odprite svoje glave in začnite razmišlati na bolj tehničen način. Jest bom svoje tupil, dokler mi ne bo kdo dokazal drugače. In ko mi bo, se mu bom z veseljem zahvalil. Tako se učimo.
AMD X6 1090T, 16GB DDR3, GF 750Ti, Gigabyte 890XA-UD3,
1 x SSD, 4 x HDD, running Ubuntu 14.04 x64
1 x SSD, 4 x HDD, running Ubuntu 14.04 x64
lobo_feroz ::
Jest bom svoje tupil, dokler mi ne bo kdo dokazal drugače. In ko mi bo, se mu bom z veseljem zahvalil. Tako se učimo.
No pa dejmo probat :
Ton, v glasbenem smislu, lahko matematično zapišeš kot vsoto sinusnih nihanj. Imaš naprimer noto a, z osnovno frekvenco 440 Hz. Lahko jo zapišeš kot vsoto osnovne frekvence 440 Hz in harmonikov: 880 Hz, 1320 Hz, 1760 Hz...
Tvoji možgani to razumejo kot en ton, z barvo, ki jo dolčajo višji harmoniki. Tistih harmonikov, ki so nad slišnim območjem, ne zaznaš, zato ne vplivajo na barvo tona, ki jo slišiš.
frekvenca je še kar ista, signal pa ni več pravilen sinus
To pomeni, da lahko signal zapišemo kot vsoto iste osnovne frekvence z isto amplitudo in višjih frekvenc. Če so višje frekvence nad slišnim območjem, ne zaznamo spremembe.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: lobo_feroz ()
dronyx ::
Malo odprite svoje glave in začnite razmišlati na bolj tehničen način.
V bistvu potrebuješ za malo bolj poglobljeno razumevanje predvsem znanje matematike.
Sinusni signal 40kHz in sinusni signal 30 kHz ne pride do tvojih ušes nikdar kot "harmonik" pri 70 kHz in 10 kHz. Tako zanič ojačevalci verjetno niso niti v tranzistorjih za 10€. To počnejo frekvenčni množilniki, kar so pa vedno nelinearna vezja in ob čem takem audiofilom gredo kocine pokonci, ker gre za popačenje signala.
Theory:
A pure sinewave at frequency f has no harmonics. If it goes through a linear amplifier, the result continues to be pure (but may acquire a phase shift).
If the sinewave is run through a stateless nonlinear circuit (transcribing function), the resulting distortion creates harmonics. The distorted signal can be described by a Fourier series in f....(bla bla bla)
So pa seveda vsi audio ojačevalci neka elektronska vezja, ki nimajo povsem linearne karakteristike, zato če vzameš ojačevalec za 100 € ali 10.000 € od parasounda in nanj priklopiš vir sinusnega signala ter na izhodu priklopiš spektralni analizator ugotoviš, da pridela nezaželjene "višje harmonike" in zato je ena od karakteristik ojačevalca tudi THD (total harmonic distortion - harmonična popačenja).
Zgodovina sprememb…
- spremenil: dronyx ()
D-PaX ::
[st.citat p3216796]
Se strinjam preden kupiš zadevo jo moreš slišat, to pa je v slo. zelo težko se pa da slišat v Zagrebu in Avstriji :)
enkratna trgovina za poslušanje :) http://www.sonusart.hr/o-nama
Jaz sem najprej slišal zadevo potem pa sem jo naročil.
Avta tudi ne kupuješ na pamet, prvo ga greš pogledat. a je tako? :P
Narobe razumeš :o)
B&W je odprt za konkurenco.
Jaz ti pravim za poslušanje glasbe si pa ne dovoli, da bi te njihove zvočnike poganjal nek onkyo ojačevalec ali pa še drugi prvo razredni ojačevalci itd..
Ker slabe komponente lahko dajo zelo kvalitetnemu zvočniku slabi zvok.
Pyr0Beast če nisi slišal glasbe od kvalitetnih zvočnikov itd.. ne boš nikoli ločil, to je enako kot npr. navadna dig. slika in dig. full HD slika.
Če ne vidiš full hd ne moreš razlikovat tak je to.
Torej B&W ne pusti, da bi lahko njihove zvočnike kupec primerjal z ostalo konkurenco? Potem pa mi prosim razloži, kako si B&W dovoli, da njihove (pre)cenjene zvočnike prodaja neka mala spletna štacuna, ki nima nobene akustične sobe s fotelji za par tisočakov in ojačevalcem v rangu 5000 EUR? Meni so vsi zahtevnejši kupci audio opreme povedali, da ne bi nikdar kupili opreme, ki jo ne bi najprej slišali.
Se strinjam preden kupiš zadevo jo moreš slišat, to pa je v slo. zelo težko se pa da slišat v Zagrebu in Avstriji :)
enkratna trgovina za poslušanje :) http://www.sonusart.hr/o-nama
Jaz sem najprej slišal zadevo potem pa sem jo naročil.
Avta tudi ne kupuješ na pamet, prvo ga greš pogledat. a je tako? :P
Narobe razumeš :o)
B&W je odprt za konkurenco.
Jaz ti pravim za poslušanje glasbe si pa ne dovoli, da bi te njihove zvočnike poganjal nek onkyo ojačevalec ali pa še drugi prvo razredni ojačevalci itd..
Ker slabe komponente lahko dajo zelo kvalitetnemu zvočniku slabi zvok.
Pyr0Beast če nisi slišal glasbe od kvalitetnih zvočnikov itd.. ne boš nikoli ločil, to je enako kot npr. navadna dig. slika in dig. full HD slika.
Če ne vidiš full hd ne moreš razlikovat tak je to.
Paxy
Zgodovina sprememb…
- spremenil: D-PaX ()
dronyx ::
@D-PaX: Ja potem naj pa napišejo, za katere vire zvoka in ojačevalce so posamezni zvočniki primerni. Zakaj konec koncev ne bi smel jaz priklopiti B&W zvočnikov na Onkyo ojačevalec za 250 €, če hočem? Nenazadnje, bolj zahtevni ljubitelji glasbe včasih prinesejo v trgovino tudi svojo opremo od doma, da vidijo, kako zveni zvočnik z opremo, ki jo imajo doma. Kaj meni pomaga poslušanje v trgovini na high end opremi, če jaz tega nimam doma?
Drugače pa v Ljubljani lahko poslušaš določene zvočnike vsaj v Big Bangu (BTC), Digitaliji in Intek ima tudi vsaj eno tako sobo.
Drugače pa v Ljubljani lahko poslušaš določene zvočnike vsaj v Big Bangu (BTC), Digitaliji in Intek ima tudi vsaj eno tako sobo.
D-PaX ::
@D-PaX: Ja potem naj pa napišejo, za katere vire zvoka in ojačevalce so posamezni zvočniki primerni. Zakaj konec koncev ne bi smel jaz priklopiti B&W zvočnikov na Onkyo ojačevalec za 250 €, če hočem? Nenazadnje, bolj zahtevni ljubitelji glasbe včasih prinesejo v trgovino tudi svojo opremo od doma, da vidijo, kako zveni zvočnik z opremo, ki jo imajo doma. Kaj meni pomaga poslušanje v trgovini na high end opremi, če jaz tega nimam doma?
Drugače pa v Ljubljani lahko poslušaš določene zvočnike vsaj v Big Bangu (BTC), Digitaliji in Intek ima tudi vsaj eno tako sobo.
onyx
Nič ne pomaga če napišejo, to moreš sam slišat. :)
To si prodajalec ne sme privoščit.
Če pa ti daš doma takšne zvočnike na slabi ojačevalec, to pa je isto koda bi imel ferrarija in bi mu dal mašino od cliota. :)
Sej avto bi lepo z gledal samo nebi bilo takšnega zvoka in pospeška. :)
Paxy
Zgodovina sprememb…
- spremenil: D-PaX ()
dronyx ::
Tule je narejen test predojačevalca firme Parasound, ki sodi med boljše primerke svoje vrste (cena je nekaj 1000 USD za kos). Na slikah 4, 5 in 6 se lepo vidijo harmonična popačenja. Dvomim pa, da je kdo to zares sposoben slišati, čeprav zelo natančni merilni inštrumenti vse to lepo izmerijo.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: dronyx ()
zvery1 ::
Še en hiter primer na sliki:
Tukaj je harmonična frekvenca 3x višja od osnovne.
Recimo da poslušamo 8 khz signal. Harmonična je potem 24khz in je ne slišimo več. A mislite da je ta 8khz signal, ki se ga lepo sliši enak sinusnemu 8khz. Po frekvenci ja, po barvi oz posluhu pa ne. Zato pravim, da je to, ali harmonično frekvenco slišite ali ne relavantnega pomena. Da pa bistvo glasbi oz inštrumentu.
Tukaj je harmonična frekvenca 3x višja od osnovne.
Recimo da poslušamo 8 khz signal. Harmonična je potem 24khz in je ne slišimo več. A mislite da je ta 8khz signal, ki se ga lepo sliši enak sinusnemu 8khz. Po frekvenci ja, po barvi oz posluhu pa ne. Zato pravim, da je to, ali harmonično frekvenco slišite ali ne relavantnega pomena. Da pa bistvo glasbi oz inštrumentu.
AMD X6 1090T, 16GB DDR3, GF 750Ti, Gigabyte 890XA-UD3,
1 x SSD, 4 x HDD, running Ubuntu 14.04 x64
1 x SSD, 4 x HDD, running Ubuntu 14.04 x64
dronyx ::
@zvery1: Signal zgoraj v rdeči barvi lahko dobiš kot vsoto čistega sinusnega signala frekvence 8kHz in sinusnega signala frekvence 24 kHz. Za tvoje uho je žal 24 kHz neslišno. Verjetno pa tako na pogled izgleda neverjetno, da tvoje uho enako sliši dva očitno precej različna signala.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: dronyx ()
lobo_feroz ::
A mislite da je ta 8khz signal, ki se ga lepo sliši enak sinusnemu 8khz.
Če pa ta signal pelješ čez nizkopasovni filter, dobiš samo osnovno frekvenco. Predstavljaj si tvoj sluh kot tak filter.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: lobo_feroz ()
zvery1 ::
Brez zamere onyx ampak se ne strinjam s teboj.
Enostavno zato, ker se drugačen signal ne more enako slišat. :)
lobo_feroz: recimo da imaš prav. Ampak nizkopasovni filter ti ne bo ojačal amplitude rdečega signala na konici, ki ti zaradi harmonike manjka.
Enostavno zato, ker se drugačen signal ne more enako slišat. :)
lobo_feroz: recimo da imaš prav. Ampak nizkopasovni filter ti ne bo ojačal amplitude rdečega signala na konici, ki ti zaradi harmonike manjka.
AMD X6 1090T, 16GB DDR3, GF 750Ti, Gigabyte 890XA-UD3,
1 x SSD, 4 x HDD, running Ubuntu 14.04 x64
1 x SSD, 4 x HDD, running Ubuntu 14.04 x64
Zgodovina sprememb…
- spremenil: zvery1 ()
zvery1 ::
Ne verjamem dokler ne dokažeš :P
Sploh pa LPF filtri ne ojačujejo ampak samo režejo.
Sploh pa LPF filtri ne ojačujejo ampak samo režejo.
AMD X6 1090T, 16GB DDR3, GF 750Ti, Gigabyte 890XA-UD3,
1 x SSD, 4 x HDD, running Ubuntu 14.04 x64
1 x SSD, 4 x HDD, running Ubuntu 14.04 x64
dronyx ::
@zvery1: Matematično gledano je rdeč signal povsem enak vsoti modrega in oranžnega. Tvoje uho oranžnega še sliši, modrega pa čisto nič. Če ne verjameš matematiki pa lahko narediš poskus. Mogoče celo na spletu najdeš kakšen program, ki je sposoben generirati dve sinusoidi poljubne audio frekvence (recimo kaj takega). Samo te moram opozoriti, da je že 8 kHz piskanje precej odvratno za ušesa in tudi računalniški zvočniki niso ravno najboljši za taka testiranja.
Je pa sicer zanimiva kar se tiče ušes tudi tale krivulja, ki prikazuje, kako uho dojema enako glasnost pri različnih frekvencah.
Je pa sicer zanimiva kar se tiče ušes tudi tale krivulja, ki prikazuje, kako uho dojema enako glasnost pri različnih frekvencah.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: dronyx ()
lobo_feroz ::
zvery1 ::
Se strinjam da se modrega ne sliši, kar sem že zgoraj napisal. Ne bom pa sprejel mnenja, da je zato nepomemben.
Konkreten minus namreč odbije rumenemu signalu, kar je posledica rdeč signal. In ti dejansko slišiš rdeč signal, ki je napram rumenemu popačen. Manjka mu amplituda, pa tudi oblika ni več pravilna. Glede na sliko, manjka po naloženi frekvenci nekje 20% amplitude, kar se pa že pozna.
Tudi oblika ni več enakomeren sinus in ima zaradi tega že nek prizvok.
Povezava ki si jo prilimal, ni direktno povezana s tem o čemer govorimo. Zakaj?
Povezava kaže odvisnost frekvence in občutljivosti človeškega ušesa. Ne govori pa o tem, kako slišimo sestavljene signale.
Konkreten minus namreč odbije rumenemu signalu, kar je posledica rdeč signal. In ti dejansko slišiš rdeč signal, ki je napram rumenemu popačen. Manjka mu amplituda, pa tudi oblika ni več pravilna. Glede na sliko, manjka po naloženi frekvenci nekje 20% amplitude, kar se pa že pozna.
Tudi oblika ni več enakomeren sinus in ima zaradi tega že nek prizvok.
Povezava ki si jo prilimal, ni direktno povezana s tem o čemer govorimo. Zakaj?
Povezava kaže odvisnost frekvence in občutljivosti človeškega ušesa. Ne govori pa o tem, kako slišimo sestavljene signale.
AMD X6 1090T, 16GB DDR3, GF 750Ti, Gigabyte 890XA-UD3,
1 x SSD, 4 x HDD, running Ubuntu 14.04 x64
1 x SSD, 4 x HDD, running Ubuntu 14.04 x64
jype ::
zvery1> Enostavno zato, ker se drugačen signal ne more enako slišat. :)
Pri snemanju se ne snema harmoničnih valovanj vsake frekvence posebej.
Pri snemanju se ne snema harmoničnih valovanj vsake frekvence posebej.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: jype ()
zvery1 ::
zvery1> Enostavno zato, ker se drugačen signal ne more enako slišat. :)
Pri snemanju se ne snema harmoničnih valovanj vsake frekvence posebej.
Po tvoje potem vsi inštrumenti igrajo čisti sinus?
AMD X6 1090T, 16GB DDR3, GF 750Ti, Gigabyte 890XA-UD3,
1 x SSD, 4 x HDD, running Ubuntu 14.04 x64
1 x SSD, 4 x HDD, running Ubuntu 14.04 x64
lobo_feroz ::
Zvery, jst sem obupal. Grem zdej rajš pisat diplomsko.
Btw, diplomska se tud ukvarja z audio signali.
Btw, diplomska se tud ukvarja z audio signali.
zvery1 ::
lobo_feroz je izjavil:
Ne verjamem dokler ne dokažeš :P
Narediš fourierjev transform signala, ga pomnožiš s prenosno funkcijo idealnega nizkopasovnega filtra z mejno frekvenco 20kHz, nato pa narediš še inverzni fourierjev transform. Dobiš sinusni signal 8kHz.
Te lahko prosim, da to teorijo malce razčleniš, brez zafrkancije, samo zanimanje sem pokazal. Tudi vsebina končane diplomske me zanima, če je kakšna možnost?
V svoji diplomski sem se ukvarjal z radiodifuzno tehniko, kar po svoje niti ni tako daleč od zvočnega valovanja:)
Resnično ne zafrkavam nikogar, ampak jemlem to dopisovanje kot izmenjavo znanja in izkušenj.
AMD X6 1090T, 16GB DDR3, GF 750Ti, Gigabyte 890XA-UD3,
1 x SSD, 4 x HDD, running Ubuntu 14.04 x64
1 x SSD, 4 x HDD, running Ubuntu 14.04 x64
Zgodovina sprememb…
- spremenil: zvery1 ()
dronyx ::
Povezava ki si jo prilimal, ni direktno povezana s tem o čemer govorimo. Zakaj?
Povezava kaže odvisnost frekvence in občutljivosti človeškega ušesa. Ne govori pa o tem, kako slišimo sestavljene signale.
To vem. Problem audiofilije jaz vidim tudi v tem, da je ogromen poudarek na ojačevalcih, zvočnikih, gramofonih in ostalih tehniki, pozablja pa se na bistvo, to je uho kot senzor in možgani kot procesor, ki ti pričara dojemanje zvoka. Na tem področju je pa tudi razvita cela znanost.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: dronyx ()
Spy ::
pozablja pa se na bistvo, to je uho kot senzor in možgani kot procesor, ki ti pričara dojemanje zvoka. Na tem področju je pa tudi razvita cela znanost.
Ja, predvidevam, da je res tako. Na odličnem hi-fi sistemu, ki je bil strokovno umeščen v prostor, se sliši marsikaj. Moje izkušnje vsekakor kažejo na to, da ko enkrat "odkriješ" detajle, ki jih prej nisi mogel slišati (okrnjena glasbena reprodukcija sistema), ti kasneje možgani pomagajo slišati te detajle. In mislim, da je v tem velik problem vseh teh blind testov pri kablih in ostalih malenkosti. Ne slišiš - slišiš, si zapomniš, slišiš manj tistih detajlov, ki jih prej nisi slišal, a se ti zdi, da so sedaj enako prisotni. In tako si zmeden.
Jasno, razlike v zvoku zvočnikov so po navadi izjemno jasne, tudi ko gre za relativno podobne sisteme ob predpostavki, da imaš resnično zmogljive končne stopnje.
Če nekdo nima izurjenega posluha in kvalitetnega sistema je na splošno bolje, da o audiofilstvu ne spregovori niti besedice. Razlike med originalnimi cdji in remastered (You and your friend - Dire Straits), 100% FLACi in MP3 (tudi višje kakovosti) ter vse razlike, ki so posledica menjav komponent (tudi kablov - zakaj pa ne prisluhniti kompletni menjavi vseh kablov (napajalni+interkonekti+zvočniški)?) nebi smele biti predmet debate na nivoju "ali se sploh sliši kakšna razlika". Če nekdo teh stvari ne sliši ali je malo gluh ali nima pogojev (sistema), ki mu omogoči videti :) razlike. Nikoli ne bom pozabil večera, ko sem dal poslušati kolegu audiofilu moje (takrat) zadnje apgrejde sistema (modded by Darko Stanišić) - takrat sva bila nora na MMW: Tonic - in smo poslušali standardni Rise Up na kavču moje bivše audio sobe, ki jo tako zelo pogrešam. No, tisti večer enostavno nismo mogli verjeti, kaj vse slišimo, koliko je bilo še zapisanega na tistem cdju in predvsem, da je možno doživeti Tonic club kar tisoče kilometrov daleč na kavču prijetne sobe.
Drugače Spy sem bil glasbenik dobrih 10 let, audiofil pa najmanj 20 let :) Imam pa zjebana ušesa, zlasti desno, ki možganom predvaja bistveno slabše od leve.
LP, Spy.
dronyx ::
Tole gospo pa moram pohvaliti kot tipičnega audiofila, ki celo CD-je prijema z rokavičkami. Pri nas si pa takoj audiofil, čim kupiš B&W zvočinke in Nad ali Rotel ojačevalec.
@Spy: Ga ni detajla v glasbi, da bi zanj dal 50.000 USD.
@Spy: Ga ni detajla v glasbi, da bi zanj dal 50.000 USD.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: dronyx ()
Pyr0Beast ::
>
Pyr0Beast če nisi slišal glasbe od kvalitetnih zvočnikov itd.. ne boš nikoli ločil, to je enako kot npr. navadna dig. slika in dig. full HD slika.
Če ne vidiš full hd ne moreš razlikovat tak je to.
>
Sem, pa ni efekta.
>
No, tisti večer enostavno nismo mogli verjeti, kaj vse slišimo, koliko je bilo še zapisanega na tistem cdju in predvsem, da je možno doživeti Tonic club kar tisoče kilometrov daleč na kavču prijetne sobe.
>
Tule ti je moč samoprepričevanja.
>
Če nekdo nima izurjenega posluha in kvalitetnega sistema je na splošno bolje, da o audiofilstvu ne spregovori niti besedice.
>
Ja bravo. Torej, kdor ni audiofool nima pravice vas kritizirati ?
>
ki so posledica menjav komponent (tudi kablov - zakaj pa ne prisluhniti kompletni menjavi vseh kablov (napajalni+interkonekti+zvočniški)?
>
Vraževerje at its best.
Če je kontakt dober, je dober in konec. Ne vem kako se lahko sploh tresete za napajalni kabel, ko je vmes še 1km kabla do najbližjega traflca in malo morje porabnikov.
Ob enem pa zanemarjate da so vsi loti narejeni s svincem oz. kositrom, elementi kot sami pa celo varjeni.
Bohnedaj da bi notri imel navadni potenciometer, ko je kovina v stiku z grafitom !
In potem naj takemu folku verjamem na besedo ?
Pyr0Beast če nisi slišal glasbe od kvalitetnih zvočnikov itd.. ne boš nikoli ločil, to je enako kot npr. navadna dig. slika in dig. full HD slika.
Če ne vidiš full hd ne moreš razlikovat tak je to.
>
Sem, pa ni efekta.
>
No, tisti večer enostavno nismo mogli verjeti, kaj vse slišimo, koliko je bilo še zapisanega na tistem cdju in predvsem, da je možno doživeti Tonic club kar tisoče kilometrov daleč na kavču prijetne sobe.
>
Tule ti je moč samoprepričevanja.
>
Če nekdo nima izurjenega posluha in kvalitetnega sistema je na splošno bolje, da o audiofilstvu ne spregovori niti besedice.
>
Ja bravo. Torej, kdor ni audiofool nima pravice vas kritizirati ?
>
ki so posledica menjav komponent (tudi kablov - zakaj pa ne prisluhniti kompletni menjavi vseh kablov (napajalni+interkonekti+zvočniški)?
>
Vraževerje at its best.
Če je kontakt dober, je dober in konec. Ne vem kako se lahko sploh tresete za napajalni kabel, ko je vmes še 1km kabla do najbližjega traflca in malo morje porabnikov.
Ob enem pa zanemarjate da so vsi loti narejeni s svincem oz. kositrom, elementi kot sami pa celo varjeni.
Bohnedaj da bi notri imel navadni potenciometer, ko je kovina v stiku z grafitom !
In potem naj takemu folku verjamem na besedo ?
Some nanoparticles are more equal than others
Good work: Any notion of sanity and critical thought is off-topic in this place
Good work: Any notion of sanity and critical thought is off-topic in this place
RejZoR ::
Čeprav kabel je rahlo spremenil zven zvoka na mojih zvočnikih. Fora je bila, da sem jih montiral na steno, ampak so imel zraven tisti tovarniški tanek kabel v črni in rdeči barvi. Pol pa sem kupil precej debelejšega bakrenega v transparentni izolaciji (mislim da je 1.0 oz 1.5 kvadrat), ki je lepši za na steno. In je zvok postal za odtenek mehkejši (nekak tako bi opisal spremembo). Pomoje kakšna fora z upornostjo?
Angry Sheep Blog @ www.rejzor.com
dronyx ::
Citat iz intervjuja s System Fidelity (baje danska firma, s slovenskim znanjem in kitajsko proizvodnjo)
(to je mimogrede zame simpatična defincija audiofila)
Npr, DIN priključki so zvočno nesporno superiorni RCA priključkom, pa miniaturni priključki za zvočnike tudi bolje delujejo kot polkilski pozlačeni šraufi. In kaj naj zdaj? Nič, vgradim RCA ter krasne zlate šraufe, ker z DIN priključki ter zanikrnimi zvočniškimi priključki naprave noben ne bo kupil.
Ob živce me je spravljalo dejstvo, da sem se iz ljubitelja glasbe prelevil v audiofila (v slabem pomenu besede), se pravi v nekoga, ki opazuje in analizira zvok, uživati v glasbi pa več ne zna.
(to je mimogrede zame simpatična defincija audiofila)
lobo_feroz ::
V svoji diplomski sem se ukvarjal z radiodifuzno tehniko
Potem pa si predstavljaj nekaj podobnega z EM valovanjem. Imaš eno frekvenco v vidnem območju (recimo 500 THz). Dodaš ji valovanje s frekvenco, ki je večkratnik prve, nekje v UV območju (recimo 1500 THz). Spet dobiš drugačno obliko signala.
Ampak, a boš videl kakšno razliko? Ne, ker je dodana samo UV svetloba.
Če se ti da, se probaj malo igrat z računalnikom. Kak matlab, octave, lahko tudi kak programski jezik - rabiš matematične funkcije, risanje grafov in predvajanje zvoka.
Tudi vsebina končane diplomske me zanima, če je kakšna možnost?
Zaenkrat sem še na začetku, ampak spomni me čez par mesecev. :)
Problem audiofilije jaz vidim tudi v tem, da je ogromen poudarek na ojačevalcih, zvočnikih, gramofonih in ostalih tehniki, pozablja pa se na bistvo, to je uho kot senzor in možgani kot procesor, ki ti pričara dojemanje zvoka.
Tako je, to dokazujejo tudi tisti, ki slišijo razliko med napajalnimi kabli. Saj verjamem, da jo slišijo, ampak slišijo, jo samo, dokler vejo kateri kabel je trenutno v uporabi (če mi kdo z ABX testom dokaže, da sliši razliko, mu dam 5000€ in se do konca življenja neham ukvarjati z glasbo).
Ampak dejmo to obrnit v svojo korist - najpomembnejši člen v verigi poslušanja zvoka - naše možgane, se da izboljšat za zelo malo denarja, je pa res, da se je treba potrudit.
Poleg poslušanja glasbe, se splača naučit še kako osnovo glasbene teorije, mogoče igrat kak inštrument, hodit na koncerte. Tudi prebrat kaj od izvajalca ali pogledat dokumentarec. En kup stvari je, ki lahko izboljšajo nbaše dojemanje glasbe, pa ne stanej (skoraj) nič.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: lobo_feroz ()
Vredno ogleda ...
Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
---|---|---|---|
Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
» | Prodaja gramofonskih plošč in kaset še vedno raste (strani: 1 2 3 4 5 6 7 )Oddelek: Novice / Rezultati | 77853 (69983) | |
» | Vsak deseti prodani album je gramofonska plošča (strani: 1 2 3 )Oddelek: Novice / Rezultati | 54164 (42560) | gruntfürmich |
» | Miti o zvoku pri PC-ju (strani: 1 2 )Oddelek: Zvok in slika | 14105 (12274) | Nummy |
» | Apple domnevno razmišlja o 24-bitnih avdio datotekah na iTunes (strani: 1 2 )Oddelek: Novice / Apple iPhone/iPad/iPod | 15930 (13951) | Pyr0Beast |
» | Lani prodanih dvakrat več gramofonskih plošč (strani: 1 2 3 )Oddelek: Novice / Rezultati | 16375 (12717) | BlueRunner |