PC Pro - Apple se z založniki dogovarja, da bi na iTunes ponudili glasbene datoteke, ki so zapisane s 24 biti in vzorčene s 96 kHz. Trenutno prodajajo datoteke, ki so zapisane s 16 biti in vzorčene s 44,1 kHz (CD-kakovost). Podobno je Apple že leta 2007 nadomestil datoteke s 128 kbps z AAC-datotekami z 256 kbps brez DRM-ja.
Odgovor na vprašanje, zakaj bi kdo sploh ponujal datoteke tako visoke kakovosti, če pa razlike na cenenih predvajalnikih ne moremo zaznati, je sila preprost. Leta 2007 je Apple za nadgradnjo zbirke na kakovostnejši format zaračunal 20 centov na skladbo in nadgradnja tudi tokrat ne bo brezplačna.
Ali je razlika med 16 in 24 biti slišna, je večni spor. Na internetu najdete nešteto strani, ki trdijo, da je razlika jasna tudi gluhemu, in enako veliko množico takih, ki vse skupaj označujejo za veliko prevaro. Kakorkoli, iPhone in iPad sta zmožna predvajati te datoteke, prav tako jih podpira iTunes. Vprašanje je le, ali imate ustrezne slušalke ali zvočnike ter dovolj ostro uho in zadosti nečimrnosti, da boste svojo zbirko vnovič nadgradili.
V razliko med 16 in 24 biti se ne bom spuščal, bi pa moralo biti vsakomur, ki se ukvarja z zvokom, ali poljubnimi drugimi signali jasno, da hraniti glasbo, z vzorčno frekvenco 96kHz nima nobenega smisla. Super nateg.
Pozdravljam, ceprav trenutno (se) ne gojim iMelodij. Je pa po mojih izkusnjah razlika med 128-bit mp3 in FLAC kar prisotna, drugi ima lahko obcutno mehkejsi oz. prijaznejsi zvok.
Za dober zvok pa je razen zvocnikov/slusalk bistveno vsaj se dvoje: dober master (obratno od npr. "loudness war effektov") in dobra zvocna kartica, posebej DAC in analogni del. Sam sem npr. ugotovil, da je Sound Blaster X-Fi vreden za en drek in tole zveni neprimerno bolje.
V razliko med 16 in 24 biti se ne bom spuščal, bi pa moralo biti vsakomur, ki se ukvarja z zvokom, ali poljubnimi drugimi signali jasno, da hraniti glasbo, z vzorčno frekvenco 96kHz nima nobenega smisla. Super nateg.
Verjetno zato, ker je vsa originalna muzika posneta na CD-jih s 16 biti in 44,1 kHz. In že to je precej več kot so zmožni dojeti človeška ušes skupaj z možgani. Čeprav bo marsikateri avdiofil trdil drugače navkljub vsem znanstvenikom, ki že dolgo vedo da človeško uho najbolje zaznava samo zvoke med 2 kHz in 5 kHz, vse ostalo do 22 KHz je še komajda zaznavno, nad 22 kHz pa tako ali tako že zdavnaj ničesar več ne slišimo. In vsak računalničar tudi ve, da kakršnokoli prekodiranje iz originala na več ali manj bitov in na večje ali manjše frekvence bo vedno samo poslabšalo kvaliteto.
Jap, upostevajoc da (se mlado) clovesko uho ne slisi nad nakje 20 kHz in Nyquista je 44.1 kHz povsem dovolj. Saj sam ne trdim da nujno ni, ampak v tej logiki niso upostevani morebitni efekti "drugega reda", npr. (samo za vzorec) da te visje frekvence vseeno interagirajo tako z elektroniko, zvocnikom in usesom in morda vplivajo na barvo, mehkobo zvoka, ipd. Al kako?
Muzika na iTunes je namenjena poslušanju v bolj ali manj hrupnem okolju, s slušalkami na biciklu, v avtobusu, kot zvočna kulisa doma, da nekaj ropota, ne pa pretanjenemu audiofilskemu ušesu v prostoru, kjer ni drugih motečih šumov, tko da tole preseravanje, ali se sliši razlika ali ne, je točno to, kar piše v članku - nateg. Kot bi rekli, da je za fotografiranje rojstnih dni in babic na izletu bolje imeti PhaseOne digitalni fotoaparat z RAW zapisom, kot trotl za 100EUR.
@zagi123: To je tud res in bolj kot si mislis! Pustmo zej tiste za misticne vsota, ampak sam sem bil zelo presenecen, kaksno razliko je nardila menjava originalnih kablov od racunalniskih skatlic za prve iz elektrosopa...
Važno je, da bodo dodatno zaračunali. To, ali nekdo res sliši razliko ali ne, ali pa morda samo misli, da jo sliši pa ni več toliko pomembno.
Sicer je res, da človek sliši do tistih 22 kHz, ampak večanje frekvence vzorčenja pomeni predvsem to, da se zvoki v slišnem območju zapišejo z večjo natančnostjo, kar omogoča reprodukcijo, ki je bliže izvirniku. Neslišne frekvence se itak pofiltrirajo že prej. Ampak kot je povedal že madmitch, vse to nekako izgubi na pomenu pri uporabi cenene opreme.
In vsak računalničar tudi ve, da kakršnokoli prekodiranje iz originala na več ali manj bitov in na večje ali manjše frekvence bo vedno samo poslabšalo kvaliteto.
Pa menda ne misliš, da danes glasbo v studijih z vso tisto blazno opremo snemajo 16/44.1 in potem prekodirajo v višji format? Se hecaš? In Highlander je čisto prav povedal, višje, "neslišne frekvence" se v kombinaciji s slišnimi - slišijo. In ker ravno omenjaš znanstvenike - oni pa res že dolgo vedo, da je človekovo zaznavanje zvoka malo bolj komplicirano, kot laična razlaga čujemo od 20-20k in basta... Uho v kombinaciji z možgani pač ni nek računalnik, ki mu napišeš tehnične specifikacije in to pač (več ali manj) drži kot pribito. Itak pa gre za zaslužek. Dvomim, da veliko audiofilov kupuje na itunes.
Mogoče se sliši gain v kvaliteti, ampak ta minimalni pridobitek na kvaliteti ni vreden enega centa, kaj šele 20. Poleg tega se pozna tudi na velikosti fajlov, kar še dodatno zbije morebitno željo po komaj slišno boljši kvaliteti.
Razlika se sliši in to zelo očitno. Najenostavneje je to demonstrirati s SACD diskom, s katerega najprej zavrtimo SACD in nato CD plast.
Frekvenčni razpon sploh ni tako bistven, je pa enostavno te številke razmetavati naokrog ... veliko bolj bistven je dinamični razpon, ki ti ga večja ločljivost posnetka omogoča. Je pa res, da danes že v studiih delajo boleče očitno dinamično kompresijo in s tem uničijo večino posnetkov (=prilagodijo prenosnim predvajalnikom), še preden ti pridejo do končnih uporabnikov ...
Zelo očiten pri audiu je predvsem placebo efekt. V 16 bitov spraviš 65.536 različnih glasnosti. 24 bitov se rabi za snemanje, da imaš dovolj headrooma, ko snemaš kako zelo dinamično zadevo. Pa še to dosti pro snemalnikov sploh nima dovolj dobrih preampov da bi se splačalo na 24 bit snemat, ker je S/N ratio prevelik. Je pa dober marketing trik.
"Is science true?"
You don't get it.
Science is the process of trying to find out what's true.
Razlika nedvomno je. En konkreten primer je Alchemy koncert Dire Straitsov, ki je bil dosedaj na voljo v CD obliki, pred kratkim je so izdali bluray istega koncerta z Masteraudio 24bit 96khz. Razlika je slišna na x-fi zvočni, nanjo pa priklopljene Sennheriser HD555, se pravi na opremi za cirka 200e. Zvok ima neprimerno več detajlov, večjo dinamiko, kick ter hihat sta na cisto drugem nivoju. Če pa kdo posluša zadeve na onboard zvocni ter zvocnikah za 15e,pa naj se ne vtikuje v to debato.
Za "banalno" poslušanje - ala gadgeti (iPod, gsm, youtube...), ki ga je danes največ sploh ni pogojev za audiofilsko presojanje o kvaliteti in za navedene primere uporabe je povsem mimo višati kvaliteto. Apple pač rad ustrezno skomunicira zadeve in potem cent na cent palača.
Se pa strinjam, da je na ustrezni opremi, prostoru zaznati razliko. Že če priklopiš na računalo zvočnike za 50 EUR in nekaj za 200 EUR je razlika kot dan in noč že pri isti kvaliteti.
Mislim, če je ratalo kaj razlike v gainih, med originalom in flacom med pretvorbo? Ditherja zgleda nisi uporabil. Lahko sharaš košček enega in drugega?
"Is science true?"
You don't get it.
Science is the process of trying to find out what's true.
Jaz se zelo rad "motam" okoli tiste osebe, ki je na koncertih ene 50m stran od odra in ima vse kable od inštrumentov ter output na zvočnike.
Njega, če mi pusti, ga "motim" z raznimi vprašanji. Na KoupaFestu, ki ga ni več, zadnji je bil ene 6-8 let nazaj, mi je celo pusil (na njegove ukaze), malo se igrati z mašinerijo, ki jo je imel. Te stvati mene full zanimajo.
Imam tudi kolega, ki igra na klaviaturo, dela svoje komade in igra za $$$. Tam se poznajo dobri kabli, tisti, ki so okrogli in imajo tri pine. Pa debeli so kot palec. Njemu sem v studiu rihtal računalnik in mi je malo razlagal kako vse to poteka.
In imate prav, m3ji, ki so namenjeni za mp3 playerje so en crap. Tudi dandanes popularen tip masteringa naredi CDje "slabše." Zato razumem audiofile, ki pravijo, da je zvok na vinilki boljši.
Islam is not about "I'm right, you're wrong," but "I'm right, you're dead!"
-Wole Soyinka, Literature Nobelist
|-|-|-|-|Proton decay is a tax on existence.|-|-|-|-|
Kabli, masterji in "kolk stran od odra si" () nimajo veze s tem ali je razlika v bit-depth/freq-range zapisu slišna.
PA sej ni rekel, da je 50 metrov od odra zato ker je tam najboljši zvok. Rekel je, da rad gre do kekca, ki ima frštekarijo v rokah in ja, s kabli so povezani z ozvočenjem in ponavadi nekaj deset metrov pred odrom. Kabli imajo vezo, če prihaja že na kablu do izgube signala. Na navadnih tankih stereo kablčkih definitivno pride že pri nekaj metrih do ogromnega padca kvalitete, če to jebo sploh lahko priključiš na kake bolj kvalitetne zvočnike.
@Tarzan, vem zakaj je napisal. Smiley zraven spada k temu, da je off topic. Ne, da se ne bi strinjal, nasprotno. Seveda so pomembni kabli. Pa konektorji. Pa preampi in ampi, ki so na gejmerskih zvočnih itak bolj lame in ker je vse skupaj na matični, je še tolko slabše zaradi interferenc. Seveda je pomemben master, da se zgublja dinamika, pa loudness wars, zarad česar audiofili preferirajo vinilke...
@sajm0n Creative je znan tudi po tem, da se laže kolk bitov dejansko da procesirat v DA konverter. Ne bi se čudil, če playaš 96/24 fajl, da creative creativno doda kak crystalyzer effekt gor, potem pa downsampla na 48/16 preden gre v DA.
"Is science true?"
You don't get it.
Science is the process of trying to find out what's true.
ne razumete. apple uporabniki vsekakor slišijo razliko...
"Namreč, da gre ta družba počasi v norost in da je vse, kar mi gledamo,
visoko organizirana bebavost, do podrobnosti izdelana idiotija."
Psiholog HUBERT POŽARNIK, v Oni, o smiselnosti moderne družbe...
Ah ja zopet marketing. iPod kot audiofilska naprava! iPod & co. seveda ni. Je pa čisto zadovoljiv za poslušanje glasbe med vožnjo in tekom. Normalni uporabniki pa tako ali tako ne vejo kaj je razlika med 16 bit in 24 bit vzorčenjem. Važno je samo 16 < 24 bit in 24 je itak d'best. A slišiš razliko kako se >vnesi poljubnega sodobnega pop izvajalca< boljš sliš? Slišim, itak, valjda!? Ne smeš izpast butelj. Pa kaj imaš to ene nove slušalke? Full v redu zgledajo! Ziher tud full dob'r špilajo, a? Itak sej so 24 bitne!? Ne me jeb**! Lej k tle gor piše. Kolk si pa dal? 25EUR!? U mater to more bit pa pol k'r špica k so tolk drage? Jaz sem dal za moje 12EUR. Ja sej te so drgač še dost draži, a veš? Sam jez puznam enga modela, k jih tko mal mem dubi. Mi je reku, da jih je drgač full težko dobit, pa da so tud po 80EUR. A dej nehej. A jih men lohka tud zrihtaš? Ti ne vem, po moje ne ker mi je tist tip reku, da jih lohka zrihta sam ene par. Aja škoda. ...
Sicer je res, da človek sliši do tistih 22 kHz, ampak večanje frekvence vzorčenja pomeni predvsem to, da se zvoki v slišnem območju zapišejo z večjo natančnostjo, kar omogoča reprodukcijo, ki je bliže izvirniku. Neslišne frekvence se itak pofiltrirajo že prej. Ampak kot je povedal že madmitch, vse to nekako izgubi na pomenu pri uporabi cenene opreme.
Trenutno se ne spomnim natančno, zato me popravite, če se motim. Vendar kakor je meni znano, je fora Nayquista ravno v tem, da če vzorčiš z več kot 2x večjo frekvenco in imaš brezizgubne pretvornike A/D in D/A dobiš na koncu orginalen signal. Tako da višanje vzorčne frekvence ne bi smelo vplivat na kvaliteto reprodukcije v slišnem območju v primeru glasbe. Povečanje števila bitov na posamezen vzorec po drugi strani pa zmanjša kvantizacijski šum, tko da načeloma bi moralo vedno vplivat na kvaliteto. Če pa bomo to slišali je pa druga stvar
Možgani so neverjeten organ in so sposobni marsikaj. Tako da je težko bit objektiven pri poslušanju in zato je treba vse audiofile jemat z rezervo. Sploh tiste, ki grejo tako daleč, da menjajo kable za napajanje. Sam sem se pred letom dni začel učit klavir in se moč možganov tu lepo vidi. Pred pol leta sem se začel učit komad ki mi je bil malo pretežak in sem ga 2 meseca igral z zelo slabo sinhronizacijo leve in desne roke (nisem zadel note ob istem času, recimo leva je malo zamujala). 2 meseca nisem igral tako zato, ker ne bi znal boljše, ampak zato, ker so mi možgani popravljali v glavi oz ker so ignorirali to napako in se tega niti nisem zavedal. Ko sem se tega prvič zavedal po 2 mesecih, je bil kr šok, ker sem zares slišal kako slabo igram .
Zato pa mamo fizikalne zakone in mertive, ki nam objektivno povejo razliko. In je višanje kvalitete zvoka po tej logiki dostikrat brez pomena. Je pa res da je lahko mariskateri razlog za spremembo pri zaznavi, tako da če poslušaš 2 mp3ja z različno kvaliteto povsej verjetnosti lahko slišiš razliko, vendar ta ni nujno povezana z recimo višjo vzorčno frekvenco, ampak s čim povsem drugim.
No ja, pejmo zdaj še do resonance lobanje in lobanjskih votlin. Če maš nos zabasan je bolje kaj, višje ali nižje vzorčenje. Da kupim komade z različnimi vzrci, poslušal jih bom v odvisnosti od prehladnih obolenj in relativne vlage.
Upam da nimaš naprave kupljene sam za eno muzko. Potem je jasno,zakaj si jo kupil. Normalen človek ma vsaj 300 skladb gor. Zato pa 20€ min. Jaz ti jih avto v eni furi 100 prevrtim.
Voziš se v formuli, pred tabo je podmornica, za tabo pa vesoljska ladja.
Kako se rešiš iz te situacije?
Rečeš ciganu naj ustavi vrtiljak.
Upam da nimaš naprave kupljene sam za eno muzko. Potem je jasno,zakaj si jo kupil. Normalen človek ma vsaj 300 skladb gor. Zato pa 20EUR min. Jaz ti jih avto v eni furi 100 prevrtim.
) nimajo veze s tem ali je razlika v bit-depth/freq-range zapisu slišna. 
. 