Vzporedna vesolja in stvari

Jaz sem mnenja, da je to naše vesolje edino možno.

In če je še kje, se po moje odvija na identičen način.

Verjamem namreč v determinizem.
Čeprav mi ni najbolj jasno "načelo nedoločljivosti"

kdosemjest?, vprašaj učitelja/profesorja o napredni aksiomatiki in strukturah množic (kolobar, obseg...) Lastno vesolje, kjer je 1+1=3, si z lahkoto ustvariš na papirju - ampak obdržat ga neprotislovnega je pa popolnoma drug problem.

Odin, kar se pa našega vesolja tiče - je pa verjetno, da je edino možno vesolje, v katerem se mi razvijemo tako kot smo se. V vseh ostalih pa so stvari več ali pa manj drugačne.

lp
s.

Matematika je vsepovsod ista, 1+1 bo zmeraj 2! Kakorkoli obrnes ali sestevas klobase ali zajce! :)

Sicer pa tudi jaz verjamem samo v eno vesolje. Oz. lahko jih je vec, sam ne tako kot si mi predstavljamo vzporedno vesolje.

> Če verjameš v determinizem, potem za poljubno vesolje zadostuje en determinističen Turingov stroj

Kaj več naj bi pa še bilo? Mogoče zadostuje že en rule 110.

Sej 1+1=3, for extremely high values of 1.

Poenostavljeno povedano - Turingov stroje je CPU, ki bere RAM in piše vanj. Pač v odvisnosti od tega, kaj ima že prebranega, piše in hodi naprej in nazaj, brat po adresah.

S takim strojem lahko simuliraš aritmetiko, funkcije, simuliraš fizikalne pojave ...

Vsak oblak delcev je (ne)trivialen Turingov stroj.

Pa poglejmo malo nazaj v zgodovino. Vcasih je bila zemlja ploscata ker je bilo za mislece tistega casa pac nedopustljiva kakrnakoli oblika, kaj sele okrogla (oziroma jajcasta) ker so pac razpolagali z omejenim znanjem. Zelo podobna je bila teza o tem, da vsi planeti vrtijo okoli zemlje....In zdej smo spet pred podobnim problemom. Enostavno v svoji omejenosti se nismo sposobni malo umakniti od problema in pogledati celotno sliko. Kdo ve sele s kasnimi problemi se bojo ukvarjali nasi zanamci?

Thomas...se zmeri me nisi preprical. Sej je res da s tujkami(beri termini) igledas "cool" vendar ce zelis prepricati mene potrebujes kaj vec kot samo nekaj besed prepisanih iz slovarja. Potrebujes argumente.

Seveda je lahko 1+1=3. To je čisto možno. Že samo če našo linearno seštevanje prestavimo v planarno okolje, je rezultat lahko 1+1=1.4. V bistvu je zazultat možen kjerkoli na intervalu med 0 in 2.
Če pa se pojavi še en seštevanec, ter prostorski model, je matematika poplolnoma drugačna. Potem začnemo upoštevati dimenzije. Kaj bi recimo bilo, če bi upoštevali namesto naših treh, deset dimenzij. Matematično je to popolnoma preprosto, a predstava o tem, kaj računamo je nemogoča. Mogoče rečunamo nosni kot nekega desetrazsežnega bitja.
Osebno verjamem, da se med nami v tem trenutku sprehaja našteto drugih bitji, ki so v drugačnem stanju, dimeziji in imajo na primer bivališča postavljena med našimi in v našem ambientu, a se drug drugega sploh ne zavedamo. Dejansko hodimo, zidamo, vozimo drug čez drugega.

Thomas,

Nise me prav razumel. Moja teza je bila da so tudi v ze prej omenjenih zgodovinskih intervalih mislili da vejo ze vse (ploscata zemlja) potem pa jih je novo revolucianorno odkritje popolnoma spremenilo vse dosedanje teze. Ali kot bi rekel moj prijatelj "Vemo, da premalo vemo, da bi kaj vedli". Upam da si ujel moj koncept. Ce ne sem ti na voljo za dodatna pojasnila.

Zakaj pa ne, moj dragi Thomas. Lahko da smo tu mi sami, a le dve tisočinki v preteklosti, ali pa tri leta v prihodnosti. Lahko je res le prazen prostor, lahko je na na tem mestu velika kad, v njej pa masturbira majhen bacil, ki misli da je velik, lahko pa da sploh ni prostora, apak je "prostor" izven našega vesolja in izven vseh vesolji, in obenem je to mamina izba v kateri kuha kavo... Lahko pa so koščki vseh svetov ki obstajajo in vseh vesolji in vseh kadi združeni na vseh mestih po našem prostoru, vesolju in se med seboj stikajo le v extremnih primerih, kot so...pitaj boga!!!
ANEDE, PI...! MOŽNOSTI SO NEŠTETE!
IN POL SE MI NE USAJI TLE, KOT EN DOKTOR ZNANOSTI, KER TO SIGURO NISI. MATER MI GRE TAK FOLK NA K...!
Hvala lepa

Lion,

> kajti ze ena sama malenkost lahko spremeni komplet vse

Jasno. Multiverse spada v Srednji vek, ko je bila Zemlja še nepomična v središču sveta.

Nonsignicant!

Če nekaj trdiš - potem bodi pripravljen odgovoriti na vsa (pod)vprašanja. Če si resen.

Samo vprašal sem, kako da so vse orbite tako enakšne v teh "paralelnih vesoljih".

Pa sem namesto odgovora dobil ploho zmerljivk.

Ockej. Mal se mi da brbljat - mižite.
Vse izjave, ki sledijo spodaj so zgolj moje mnenje in zgolj produkt moje domišljije. Vsaka povezanost z realnostjo je le verjetnostna funkcija, ki naj si jo izbere bralec sam.

Vesolje si lahko predstavljaš kot program, ki je v teku. Program lahko vsebuje več stvari kot eno vesolje in je veliko bolj splošen. Zato je vesolje samo nek specifičen tip programa (prav lahko si je predstavljati program, ki vsebuje več vesolij...).
Če je vesolje brez začetka in brez konca, potem ta program že od zmeraj teče in zmeraj tudi bo tekel (in obratno). Če je čas zvezen, potem lahko uvedemo zvezen potek programa med posameznimi ukazi (lahko si zamislimo tudi en neskončno velik ukaz, ali pa neskončno mnogo neskončno majhnih ukazov - lahko si jih predstavljate kot neskončno množico odvodov neke funkcije).
Katero dimenzijo si izberemo za čas, za neko deterministično vesolje, je čisto vseeno. V nedeterminističnem pa postane pomembno vedeti, da dimenzije, v katerih teče program lahko nimajo nobene povezave z dimenzijami, ki jih generira program. Tako lahko skreiramo povsem stohastično vesolje, če le ima program na svojem hardwearu na voljo neko stohastično (zares naključno) funkcijo, čeprav je vse ostalo pri njegovem hardwearu povsem deterministično. Za nas - mile jere - ki jih tak program vsebuje je vprašanje zaresne naključnosti bolj filozofske narave, ker navsezadnje ne more nihče ločiti med neko dovolj zbluznjeno, vendar povsem deterministično funkcijo in zares naključno.
Lastnosti prostora se prav tako da brez nadaljnega pretvoriti v program.
Zvezen prostor bi potreboval neskončno mnogo spremenljivk. Kar za neskončno paralelen program ni nobena ovira (samo dovolj dober hardware rabimo). Če želimo imeti tudi povsem zvezno definirane lastnosti prostora, rabimo zares realne spremenljivke, ki imajo neskončno cifer. Vsaka poenostavitev v digitalno take hece le poenostavi.
Morda se bo komu zdelo hecno, vendar je čista resnica, da bi se dalo deterministično, nezvezno, končno vesolje izvajati tudi na kakemu staremu spectrumu, če bi mu le uspeli podvaliti zadostno količino pomnilnika. Kdo pa pravi, da mora nas čas sovpadati s časom računalnika. Za nas -vsebovane- je nepomembno, če eno našo miljardinko sekunde računa prekleto mnogo - vendar končno let.

Skratka, poljubno vesolje se da preslikati v nek program. Če ste tiste sorte, da verjamete v nadzaznavno in podobne štose - tudi to se bi dalo opisati (jest sem precej te sorte ).
Vsa vesolja zagotovo obstajajo v deželi Nikoli (Peter Pan & stuff. ), skupaj z vsemi funkcijami, hiperprostori in ostalimi ribami.

Od tu naprej bi se omejil le na tako vesolje, ki bi bilo zelo podobno našemu.

Povsem deterministično vesolje je bore slab kandidat za kako vzporednost. Z natanko istimi začetnimi pogoji bi pač vedno dobili natanko enako stanje vesolja. Program bi se šel lahko neko redundanco in bi hkrati šibal precej izvedb, vendar nek prosti potnik, ki bi se sprehajal med izvedbami ne bi opazil prav nobene razlike.
Lahko si sicer predstavljamo, da začetni pogoji niso povsem enaki - vendar bi se mi zdelo mucho čudno, če bi iz velikega poka ven dobili spet zemljo - in na točno istem mestu. Ne moremo sicer 100% trditi, da naše vesolje ni deterministično, je pa vsekakor kaotično. Prosti potnik bi nabrž ob prestopu usekal direktno v medzvezdni prostor.
Nedeterministično vesolje ima prav tako lahko le en časovni potek (brez razcepov). Z istimi začetnimi pogoji bomo pa najbrž dobili povsem drugačno stanje vesolja. In prosti potnik bo verjetno spet obtičal nekje, kjer ni muh.
Če pa v nedeterministično vesolje vpeljemo možnost razcepov - potem dobimo tisto, čemur bi jaz dal naziv vzporedno vesolje.
Ob primerno visoki gostoti razcepov, kjer se v prvem vesolju zgodi nekaj, v drugem pa nekaj drugega in ob predpostavki, da so kasneje razcepljena vesolja bližje originalu kot tista ostala, bi prosti potnik imel lahko kake zanimive doživljaje. (vsi moški in grde ženske izginejo...in uletiš ti )

(Vendar je vse tole teoretiziranje za nas povsem brezpredmetno. Od znotraj ni nobene šanse ugotoviti, v kakem tipu vesolja smo. In na koncu se vse tako bluzenje prevede na tole: Če je stvar zelena, skače in kvaka, je to najbrž žaba. Če ti ne moreš najti nobene razlike med žabo in stvarjo, je čisto vseeno kaj je zares - zate bo to enostavno žaba.
Zadnji stavek je najbrž lep prikaz, da obstaja bijektivna preslikava med bluzenjem in bluzenjem.)

P.S.: Matematika nima nobene veze z vesoljem. Je pa res, da bi v kakem zelo sfiženem vesolju Evklid najprej definiral sfižen prostor (in trikotnik bi imel vsoto kotov različno od 180 st.), potem bi pa zadevo posplošili na vse možne prostore, med katerimi bi bil tudi povsem normalen - čeprav bi si ga prebivalci zelo stežka predstavljali.

Heheh. Vem, Thomas, da je marsikaj odveč. Samo vse tole je bilo grozno hipotetično - cilj je bil pokazati, da je analogija s programom mogoča ne glede na precej drugačne poglede na to, kakšno vesolje si kdo predstavlja.

*-- Najbolj fletna (in zelo neverjetna) posledica zgoraj navedenih predpostavk --*
Če velja tretja možnost - nedetermistično vesolje, ki se razceplja. Če se razcepi v vsakem trenutku, nastanejo pa vsa možna vesolja,
potem obstaja vesolje, v katerem se vsi delci, ki sestavljajo svinje, vedno premikajo tako, da je na koncu svinja kak meter nad najbližjo, neplinasto podlago in tam lebdi.
V tem vesolju skratka, svinje letijo - in to kljub temu, da so zakoni fizike tam natanko enaki kot v našem vesolju.

In prav tako si lahko zamisliš, da ne moreš postaviti dveh jabolk na mizo, ker se tam takoj znajde še tretje. In ko primeš eno, in ga odmakneš, na mizi eno izgine. Možno, vendar - neverjetno.

1+1=3 => 2=3 => 1=2 => 0=1 => 0=2 => 0=3... Precej klavrno.

Ej folk, ne vem, kako se vam da blodit ob 3h zjutraj, bejzte spat!

Thomas:

Popolnost ne obstaja. Ce nebi bilo za vsakim odkritjem se eno odkritje bi dosegli popolnost. Vse bi znali vse bi vedeli vse bi lahko naredili. Skratka bili bi bogovi. Postavi si to vprasanje. Je popolnost sploh mogoca? Je mozna popolen clovek kot individualec in popolna druzba....

jaooo, clovek pejt spat. prevec si se zamislu. vzam si dopust