Prijavi se z GoogleID

» »

Mehanika v kvantni mehaniki in fotoni

Mehanika v kvantni mehaniki in fotoni

strani: « 1 2 3 ... 5

gzibret ::

DoDaske je izjavil:

Malo smo šli off topic. Predlagam da se odpre nov topic. Mehanika v kvantni mehaniki in prekopira nekaj postov notr. Ste za to?


Izpolnjujem željo... Premaknjeno iz teme: Veliki hadronski trkalnik začel trke s 7 TeV
Vse je za neki dobr!

Bor H ::

nekir: foton nima mase, ima pa gibalno količino in kinetično energijo

Zgodovina sprememb…

  • premaknilo od: gzibret ()

DoDaske ::

Foton ima kar lepo maso. Prepovedati da ima foton maso je dogma, ostanek valovne teorije svetlobe. Masa je lastnost materije. Foton je materija.

E pa smo zadel bistven greh, ki se v QM vleče že celo stoletje. Po standartnem modelu je foton brez dimenzije in mase. Naj bi bil paket(točka) energije!? Do danes še nismo odkrili primera, da bi se energija prenašala brez mase. E=mc^2.

Točka(point) v matematiki ima dejansko reprezentativno obliko(vidimo jo na grafu). V realnosti točka ne obstaja, je brez dimenzij. Greh QM je da matematika ustvarja realnost in ne obratno.

Zgodovina sprememb…

  • premaknilo od: gzibret ()

Bor H ::

tale formula E=mc^2 je itak zlorabljena

imaš kak vir da so izmerili fotonu maso? lahko se gremo še tako, energija delca je odvisna od njegove mase in hitrosti, ker imajo fotoni konstantno hitrost bi se jim za spremembo energije morala spremeniti masa, vemo pa, da se jim energija spreminja z valovno dolžino. Zdj mi pa razlož kako ima lahko valovna dolžina vpliv na maso.

Zgodovina sprememb…

  • premaknilo od: gzibret ()

DoDaske ::

Oprosti da odgovorim z vprašanjem...

Kako lahko izmeriš foton s fotonom? ... kako lahko meriš z metrskim metrom manj kot je metr?

ker imajo fotoni konstantno hitrost bi se jim za spremembo energije morala spremeniti masa, vemo pa, da se jim energija spreminja z valovno dolžino


Einstein my friend Einstein

Fotonu se prov lepo zaradi kinetične energije poveča skupna masa+energija. Če mi detektiramo foton, ali elektron ali proton ugotovimo prav to. Pazi zdaj to: Elektron lahko izmerimo(primerjamo) s fotonom in ugotovimo razliko. Skom bomo primerjal foton?

Mi merimo s fotonom. Foton je naša enota časa in prostora. Manjše od tega se ne da meriti. Foton je naša merilna palica.

Če boš iml čas in se igral s formulami(katerekoli), boš ugotovil so vse enote definirane ravno s fotonom.

imaš kak vir da so izmerili fotonu maso?


Kako naj "stehtamo" foton s fotonom. Masa fotona je briljatno skrita v naših formulah.
Masa fotona je definirana. Je v bistvu "1"... Proton je 1821^3...ugani kolk je elektron?

Zgodovina sprememb…

  • premaknilo od: gzibret ()

DoDaske ::

Bo probal še malo drugače...

Če fotonu vzameš lastnost valovne dolžine(ali frekvence) in se ti zgodi blueshift.
Kaj detektiraš na detektorju. Ja povečanje energije seveda. To je to.

Če spremljaš moje poste nazaj, boš ugotovil, da ne želim izdati nekega "mehanika".
Zato oprosti, ker nisem podrobno opisal, kje foton dobi lastnost valovanja.

Zgodovina sprememb…

  • premaknilo od: gzibret ()

jzgorisek ::

sam cakej,sej sm mal pogledu kaj je foton...

"In physics, a photon is an elementary particle, the quantum of the electromagnetic interaction and the basic "unit" of light and all other forms of electromagnetic radiation. It is also the force carrier for the electromagnetic force. The effects of this force are easily observable at both the microscopic and macroscopic level, because the photon has no rest mass; this allows for interactions at long distances. Like all elementary particles, photons are governed by quantum mechanics and will exhibit wave-particle duality - they exhibit properties of both waves and particles. For example, a single photon may be refracted by a lens or exhibit wave interference with itself, but also act as a particle giving a definite result when quantitative momentum is measured."

wikipedija je ZAKON:)foton nima mase, je nosilec energije, ce mal posplošiš

glede uporabne vrednosti(na prejšnji strani) pa samo takole.
iz vsake vecje znanstvene "odprave" se vedno izcimijo posredne tehnologije, ki po masovni proizvodnji postanejo dostopne ljudem kot smo mi...

kolikor vem so digitalno uro razvili za polete v vesolje, kjer navadna ura ne deluje ,ne...? zdej pa sam na isti nacin razmišljaj o trkalniku

iz cerna bo prišlo še veliko zanimive tehnologije...

Zgodovina sprememb…

  • premaknilo od: gzibret ()

Thomas ::

Foton ima maso, vsekakor. Nevtrino ima maso, vsekakor. Sicer nimata takoimenovane mirovalne mase, pač pa maso zaradi energije. E=mcc.

Kaj bi bila "mirovalna masa" za delec, ki leti s svetlobno hitrostjo ali pa ga ni, je težko rečt. Anyway, brezmasnih delcev ni.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Zgodovina sprememb…

  • premaknilo od: gzibret ()

DoDaske ::

jzgorisek je izjavil:

sam cakej,sej sm mal pogledu kaj je foton...

"In physics, a photon is an elementary particle, the quantum of the electromagnetic interaction and the basic "unit" of light and all other forms of electromagnetic radiation. It is also the force carrier for the electromagnetic force. The effects of this force are easily observable at both the microscopic and macroscopic level, because the photon has no rest mass; this allows for interactions at long distances. Like all elementary particles, photons are governed by quantum mechanics and will exhibit wave-particle duality - they exhibit properties of both waves and particles. For example, a single photon may be refracted by a lens or exhibit wave interference with itself, but also act as a particle giving a definite result when quantitative momentum is measured."

wikipedija je ZAKON:)foton nima mase, je nosilec energije, ce mal posplošiš

glede uporabne vrednosti(na prejšnji strani) pa samo takole.
iz vsake vecje znanstvene "odprave" se vedno izcimijo posredne tehnologije, ki po masovni proizvodnji postanejo dostopne ljudem kot smo mi...

kolikor vem so digitalno uro razvili za polete v vesolje, kjer navadna ura ne deluje ,ne...? zdej pa sam na isti nacin razmišljaj o trkalniku

iz cerna bo prišlo še veliko zanimive tehnologije...


Pa to ti pravim ves čas.

Masa fotona je prepovedana. Tako hoče "naš" matematični model in ne zato ker foton nima mase. Zato tako piše na Wiki.

kolikor vem so digitalno uro razvili za polete v vesolje, kjer navadna ura ne deluje ,ne...?


Potem pa svizec zavije čokolado v folijo.....

Zgodovina sprememb…

  • premaknilo od: gzibret ()

DoDaske ::

ugani kolk je elektron?


Energija protona v mirovanju je 1821 x večja od energije elektrona v mirovanju.

In ker mehanike ni v QM(QCD,QEM), se znanstveniki sprašujejo od kje ta cifra.

Thomas ziher ti je znana ta cifra priznej.:)

Zgodovina sprememb…

  • premaknilo od: gzibret ()

jzgorisek ::

dobro, priznam, o fiziki sem samo splošno izobražen. je pa res glede digitalne ure

Zgodovina sprememb…

  • premaknilo od: gzibret ()

DoDaske ::

Thomas je izjavil:

Foton ima maso, vsekakor. Nevtrino ima maso, vsekakor. Sicer nimata takoimenovane mirovalne mase, pač pa maso zaradi energije. E=mcc.

Kaj bi bila "mirovalna masa" za delec, ki leti s svetlobno hitrostjo ali pa ga ni, je težko rečt. Anyway, brezmasnih delcev ni.


Thomas ... tako blizu si da vedet ne morš....

Malce drugače rečmo ... recimo da delec potuje s hitrostjo fotona namesto s svetlobno hitrostjo. Ring a bell?

Zgodovina sprememb…

  • premaknilo od: gzibret ()

DoDaske ::

Pa še mal drugače in upam da bo pol pa šlo. :)

Vzemimo dve biljard kugle. Če se biljard kugle premikajo in zaletavajo ena v drugo potem logično lahko sklepamo, da tudi vejo ena za drugo. No naj sedaj te kugle stojijo primiru. Ali te kugle vejo ena za drugo? Jasno da ne.

No naj bodo to fotoni. Kako naj vemo da nekaj stoji, če na mojem detetorju ne zaznam nobene spremembe. Foton bi lahk stal 10^-1000 m stran od detektorja in jaz bi ostal neveden njegovega obstoja.

Torej če se kugla ne zaleti vame, v moje oči, v moj detektor, foto ploščo,ccd kamero,... jst ne vem o obstoju poleg mene nič. Foton mora se zaleteti vame, da lahko merim.

No da se zadeve še malo bolj zakomplicirajo, nam zna povedati še stric Albert.

Zgodovina sprememb…

  • premaknilo od: gzibret ()

DoDaske ::

No da ne bo preveč veselja glede mirujočih fotonov, lahko povem, da ti upočasnjeni fotoni kar hitro zopet pospešijo do svetlobne hitrosti. zarad drugih fotonov al pa elektronov ,protonov.....vse kar zadane. Zanimivo je da ravno vsa materija seva te fotono in ker ti fotoni z maso niso ravno dobrodošli pri naših izračunih in navidezno kršijo zakone, so jim prepovedal imet maso. Noben seveda niti pomislil da bi toplo telo v bistvu recikliralo fotone nižje energije.

Zgodovina sprememb…

  • premaknilo od: gzibret ()

Brane2 ::

DoDaske je izjavil:

Oprosti da odgovorim z vprašanjem...

Kako lahko izmeriš foton s fotonom? ... kako lahko meriš z metrskim metrom manj kot je metr?

ker imajo fotoni konstantno hitrost bi se jim za spremembo energije morala spremeniti masa, vemo pa, da se jim energija spreminja z valovno dolžino



In kako pri Intlu/AMDju etchajo maske z detajli cca 10nm, osvetljene s svetlobo valovne dolžine 100 nm ?

Nisem čisto ziher, da z 1m metrom lahko _vedno_ meriš samo večkratnike metra...
On the journey of life, I chose the psycho path.

Zgodovina sprememb…

  • premaknilo od: gzibret ()

Thomas ::

upočasnjeni fotoni kar hitro zopet pospešijo do svetlobne hitrost


Ne. "Upočasnjeni" fotoni ne obstajajo sploh. VEDNO gredo s svetlobno hitrostjo. Boš rekel, kaj pa v steklu, a ne grejo tam počasneje? Boš reku, a nismo slišali da so jih upočasnili na hitrosp pešca?

Slišali smo že, ampak ni res. Fotoni VEDNO potujejo s svetlobno hitrostjo, samo včasih se absorbirajo za en kratek čas. Tačas jih NI!. A takoj ko se izsevajo, ko spet nastanejo, planejo s c.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Zgodovina sprememb…

  • premaknilo od: gzibret ()

Saladin ::


Fotoni VEDNO potujejo s svetlobno hitrostjo, samo včasih se absorbirajo za en kratek čas. Tačas jih NI!. A takoj ko se izsevajo, ko spet nastanejo, planejo s c.

Care to elaborate?
Dobro je kar nosi največ svobodne koristi/najmanj bolečine čim več sentientom
na najhitrejši, najvarnejši in najbolj moralen način za najdaljše obdobje.
"Utilitarianizem po Saladinovo"

Zgodovina sprememb…

  • premaknilo od: gzibret ()

Brane2 ::

No need. Atom v molekuli plina absorbira foton in ga trenutek za tem emitira.

Ni mi pa čisto jasno kako je z rotacijo. Fotom očitno ohrani smer, a kaj če se recimo v tem času molekula, katere del je ta atom, nekoliko obrne ?
On the journey of life, I chose the psycho path.

Zgodovina sprememb…

  • premaknilo od: gzibret ()

Thomas ::

Take snovi niso idealno prozorne.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Zgodovina sprememb…

  • premaknilo od: gzibret ()

darkolord ::

Ni mi pa čisto jasno kako je z rotacijo. Fotom očitno ohrani smer, a kaj če se recimo v tem času molekula, katere del je ta atom, nekoliko obrne ?
Pri spontani emisiji je smer, v katero bo odletel foton, naključna.
spamtrap@hokej.si
spamtrap@gettymobile.si

Zgodovina sprememb…

  • premaknilo od: gzibret ()

Brane2 ::

Take snovi niso idealno prozorne.


Že ampak recimo zrak v naših pogojih kao je, pa je mešanica plinov, katere molekule se pridno vrtijo v vse smeri...

Kako foton ve, kam mora odleteti ?

Tu gre očitno za neko ohranitev vsote momentov ali nekaj podobnega, zanimivo pa je, da to ne dela vedno, saj prihaja do sipanja.

Torej očitno poleg glavnega obstaja še nekaj drugih mehanizmov prenosa...
On the journey of life, I chose the psycho path.

Zgodovina sprememb…

  • premaknilo od: gzibret ()

Thomas ::

Ravno to, kako grejo fotoni od atoma do atoma je bil prvi veliki uspeh kvantme mehanike. Napoveduje, kot vidimo da se dogaja. Klasični pristop, kamoli intuicija napovesta narobe.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Zgodovina sprememb…

  • premaknilo od: gzibret ()

darkolord ::

Kako foton ve, kam mora odleteti?
Pri spontani emisiji ne ve, in odleti kar nekam. Pri stimulirani emisiji je pa neka interakcija med vzbujevalnim fotonom in vzbujenim atomom, zaradi česar dobi emitirani foton enake lastnosti kot vzbujvalni. Tukaj je malo razloženo, čeprav se vse vrti okoli Einsteinove hipoteze, kaj več pa ne...

Nevem sicer, če si mislil to...
spamtrap@hokej.si
spamtrap@gettymobile.si

Zgodovina sprememb…

  • premaknilo od: gzibret ()

DoDaske ::

Brane2 je izjavil:

DoDaske je izjavil:

Oprosti da odgovorim z vprašanjem...

Kako lahko izmeriš foton s fotonom? ... kako lahko meriš z metrskim metrom manj kot je metr?

ker imajo fotoni konstantno hitrost bi se jim za spremembo energije morala spremeniti masa, vemo pa, da se jim energija spreminja z valovno dolžino



In kako pri Intlu/AMDju etchajo maske z detajli cca 10nm, osvetljene s svetlobo valovne dolžine 100 nm ?

Nisem čisto ziher, da z 1m metrom lahko _vedno_ meriš samo večkratnike metra...



Hint Foton ni velik 100nm.

Zgodovina sprememb…

  • premaknilo od: gzibret ()

Brane2 ::

Dobro, koliko je "velik" foton valovne dolžine 100nm ?
On the journey of life, I chose the psycho path.

Zgodovina sprememb…

  • premaknilo od: gzibret ()

DoDaske ::

Thomas je izjavil:

Ravno to, kako grejo fotoni od atoma do atoma je bil prvi veliki uspeh kvantme mehanike. Napoveduje, kot vidimo da se dogaja. Klasični pristop, kamoli intuicija napovesta narobe.


QM nič ne napoveduje. Samo računa verjetnosti. Ko to ne gre več, vzamejo čarobno palico in...breaking simetry.

Uspeh QM je v tem, da je v naše glave vtepla idejo, da se na kvantnem nivoju dogajajo čudne nerazumljive stvari. Tako kot v matematiki.

Brane2 je izjavil:

Dobro, koliko je "velik" foton valovne dolžine 100nm ?

beri sem že povedal... 1821³ manjši od protona ...no ne ravno foton 100nm , je pa približek dovolj dobr.

Zgodovina sprememb…

  • premaknilo od: gzibret ()

DoDaske ::

Valovna dolžina, frekvenca je lastnost delca in ne nekega em polja ali etra....Kako delec z interakcijo z drugimi delci ustvari vtis valovanja pa naj zaenkrat ostane skrivnost (da ne bo mehanik prehitro odkrit).

Zgodovina sprememb…

  • premaknilo od: gzibret ()

DoDaske ::

Thomas je izjavil:

upočasnjeni fotoni kar hitro zopet pospešijo do svetlobne hitrost


Ne. "Upočasnjeni" fotoni ne obstajajo sploh. VEDNO gredo s svetlobno hitrostjo. Boš rekel, kaj pa v steklu, a ne grejo tam počasneje? Boš reku, a nismo slišali da so jih upočasnili na hitrosp pešca?

Slišali smo že, ampak ni res. Fotoni VEDNO potujejo s svetlobno hitrostjo, samo včasih se absorbirajo za en kratek čas. Tačas jih NI!. A takoj ko se izsevajo, ko spet nastanejo, planejo s c.


Samo v pravlici in QM. Foton ki trči v drug foton, elektron se mora ustaviti ali upočasniti, da preda energijo. Zato pa je mehanika prepovedana v QM.
Sem ti namignil od kje pride sevanje toplega telesa. Ne kar iz nič. Pač pa to telo z mehaniko preda energijo hladnejšim fotonom.

Zgodovina sprememb…

  • premaknilo od: gzibret ()

DoDaske ::

Slišali smo že, ampak ni res. Fotoni VEDNO potujejo s svetlobno hitrostjo, samo včasih se absorbirajo za en kratek čas. Tačas jih NI!. A takoj ko se izsevajo, ko spet nastanejo, planejo s c


Ne tačas jih ni...tačas jih ne moremo detektirat. To je VELIKA razlika a ne....

Prekleta Schrödingerjeva mačka bi lahko rekli

Zgodovina sprememb…

  • premaknilo od: gzibret ()

DoDaske ::

Malo smo šli off topic. Predlagam da se odpre nov topic. Mehanika v kvantni mehaniki in prekopira nekaj postov notr. Ste za to?

Zgodovina sprememb…

  • premaknilo od: gzibret ()

Thomas ::

Ne tačas jih ni...tačas jih ne moremo detektirat.


Ne. LAHKO jih detektiramo, se reče vemo da so tam, ne da bi jih videli na načim, ko se nekje absorbirajo. Kvantne delce lahko detektiraš tudi brez interakcije.

http://www.fortunecity.com/emachines/e1...

Quantum optics demonstrates the existence of interaction-free measurements: the detection of objects without light-or anything else-ever hitting them

Seveda "vsakršne", ne "samo kvantne" delce lahko detektiramo, brez interakcije z njimi.

Hehe .. celo njihove interakcije.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Zgodovina sprememb…

  • premaknilo od: gzibret ()

DoDaske ::

a ja?

preberi:

Murray Gell-Mann, one of the fathers of QCD, tells us in his recent book The Quark and the Jaquar, that Mars is also a probability. He recounts a conversation with Pauli decades ago, in which they agreed that Mars must be bound by the laws of quantum mechanics, just as much as an electron. Mars does not exist until you look at it.

Zgodovina sprememb…

  • premaknilo od: gzibret ()

DoDaske ::

Thomas je izjavil:

Ne tačas jih ni...tačas jih ne moremo detektirat.


Ne. LAHKO jih detektiramo, se reče vemo da so tam, ne da bi jih videli na načim, ko se nekje absorbirajo. Kvantne delce lahko detektiraš tudi brez interakcije.

http://www.fortunecity.com/emachines/e1...

Quantum optics demonstrates the existence of interaction-free measurements: the detection of objects without light-or anything else-ever hitting them

Seveda "vsakršne", ne "samo kvantne" delce lahko detektiramo, brez interakcije z njimi.

Hehe .. celo njihove interakcije.


Kaj ti logika pove glede tega?

Če se moj foton na poti zaleti v nedetektiran foton, ki ga ne priznam, kam moja teorija pelje?

Zgodovina sprememb…

  • premaknilo od: gzibret ()

Thomas ::

Not so. Mars lahko zaznaš že z njegovimi gravitacijskimi učinki, ga ni treba nič gledat.

QM trpi zaradi pomanjkanja gravitacije, onadva pa zaradi tega, ker sta na to pozabila.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Zgodovina sprememb…

  • premaknilo od: gzibret ()

DoDaske ::

Thomas je izjavil:

Not so. Mars lahko zaznaš že z njegovimi gravitacijskimi učinki, ga ni treba nič gledat.

QM trpi zaradi pomanjkanja gravitacije, onadva pa zaradi tega, ker sta na to pozabila.


Hmmmm

Tudi Einstein trpi zaradi tega. Tudi on nima sile v G polju.

Zgodovina sprememb…

  • premaknilo od: gzibret ()

Thomas ::

Ne, Einstein čist lepo poračuna tisto Marsovo gravitacijo. Trpi on drugje.

Ampak hočem reči, da če pozabiš na gravitacijo in govoriš kako je tudi Luna samo kvantni pojav, si mau mimo. Ne samo Luna, tudi vsak elektron ima svojo gravitacijo, ki kvantni teoriji nekako "uide".
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Zgodovina sprememb…

  • premaknilo od: gzibret ()

DoDaske ::

Thomas je izjavil:

Ne, Einstein čist lepo poračuna tisto Marsovo gravitacijo. Trpi on drugje.

Ampak hočem reči, da če pozabiš na gravitacijo in govoriš kako je tudi Luna samo kvantni pojav, si mau mimo. Ne samo Luna, tudi vsak elektron ima svojo gravitacijo, ki kvantni teoriji nekako "uide".



Seveda....hotel sem samo pokazati, kako v QM razmišlajo..Bravo (sem vedel da se nate lahko zanesem)

Res pa je da gravitacija direktno nič ne pomaga pri tem. Poanta je drugje.

Zgodovina sprememb…

  • premaknilo od: gzibret ()

DoDaske ::

Poanta je še vedno v sevanju toplega telesa....

Seveda vemo da fotoni, ki nam pri detekciji ne pomagajo prav dosti, obstajajo. Seveda, če jih priznamo, potem lahko ugotovimo njihovo prisotnost s tem, ko naše telo-detektor zgublja energijo. (beri seva v IR). Vendar to je samo posredno. Tak foton na našem detektorju ne bo imel energije, da izbije elektron v višje stanje...nikoli. Ir sevanje ne bo nosilo nobene uporabne informacije razen o jakosti.

Zgodovina sprememb…

  • premaknilo od: gzibret ()

DoDaske ::

še lažje za razumet...

Če imamo detektor UV fotonov in obsevamo s fotoni IR. Kaj vidimo?.Nič.

Problem QM je da ne dojame , da tud če naredimo naj naj naj naj hladnejši detektor, bodo še vedno ostali zunaj detekcije fotoni še nižjih energij. In ne samo ne dojame...NE PRIZNA JIH.

Zgodovina sprememb…

  • premaknilo od: gzibret ()

dzinks63 ::

Kaj je potem črna snov v in po vesolju, baje jo je enormno veliko? So to lahko kar fotoni? Vsa masa izpuhteva (seva) v fotone in s časom se tega nabira vedno več. In če so ti fotoni lahko celo popolnoma nevidni, oziroma se jih zelo težko ali pa splon ne more detektirati, če se te fotone lahko preko energijskih paketov po E=mc2 preračuna nazaj v maso, je te "mase" res polno vsepovsod naokrog, ne samo po osončjih in galaksijah, ampak po vsem medgalatičnem in vesoljnem prostoru skupaj.

Tako proizvedene "temne snovi" se je v teh milijardah letih nabralo že ohoho in še več se je bo. Ali se bo po nekem končnem času vsa materija spremenila v energijo fotonov? Ker fotoni kao nimajo opravka z svojo gravitacijo, bi znalo na koncu res priti do kolapsa vesolja, katero bo padlo samo vase kot neka enormna količina čiste energije, katera bi se ob totalni kritični koncentraciji v sami točki zopet aktivirala in preobrazila v maso.

Zgodovina sprememb…

  • premaknilo od: gzibret ()

DoDaske ::

dzinks...BRAVO.

Blizu si. Vsi fotoni nesejo tudi nekaj energije in ne samo mase. Nobene čarobne materije in energije ne potrebujemo. Je kar znana in nam domača.

No da ne bomo samo kritični do QM. Tudi na makro nivoju nam ni vse jasno.

Zgodovina sprememb…

  • premaknilo od: gzibret ()

DoDaske ::

Najbolj zanimivo je kako tako nam zdaj ti odkriti fotoni pojasnijo interferenco. Nič več magije nič več interferiranja samega s seboj.

Hint.... Iz česa je odklonska mrežica? Iz krokodilu podebne žvali iz drugega vesolja? Ali kar iz nam znane materije iz katere puhtijo reciklirani fotoni?

:)

Zgodovina sprememb…

  • premaknilo od: gzibret ()

Brane2 ::

amigo_no1 je izjavil:

@DoDaske
Misliš Nassim Haramein-na in njegovo predavanje "Crossing the Event Horizon - Rise to the Equation" ?


Nassim Haramein- Fraud or Sage ?
On the journey of life, I chose the psycho path.

Zgodovina sprememb…

  • premaknilo od: gzibret ()

DoDaske ::

Brane...ne ni ta prav...daleč od tega. Moj mehanik je iz ZDA .

Zgodovina sprememb…

  • premaknilo od: gzibret ()

DoDaske ::

Tako prvi del na žalost predavanja je končan(upal sem na več pomoči-debate). Pripeljal sem vas do modela pojasnitve interference(ang The Double Slit Experiment ) tega mehanika. Zdaj pa lahko nadaljujemo z drugim zelo pomembnim eksperimentom v QM. Mnogim se ti dva eksperimenta ne zdita nič posebnega, saj se jih uči na šolah. Ravno zato sta pomembna, ker sta bila v začetku prejšnega stoletja temelja začetka QM. Torej drugi eksperiment je eksperiment Superpozicije.

Okapi ::

Kaj če bi povedal, kdo je ta mehanik in dal kakšen link do izvirnih informacij.

O.

DoDaske ::

Lahko...se potem slišimo čes dva meseca? Ali pa jih bo večino pregledalo naslove v 5 min in bili pametni v tej debati. Na žalost take imam iskušnje.

ali pa boš potrpel še superpozicijo :)

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: DoDaske ()

Okapi ::

Prvo pravilo pri skeptični presoji informacij je analiza vira. Verodostojnost vira se da zelo hitro ugotoviti. DoDaske je zame povsem neverodostojen vir, ki si morda vse skupaj sproti izmišljuje, ali prepisuje od kakšnega že zdavnaj razkrinkanega šarlatana, ali pogreva kakšno že zdavnaj pojasnjeno zablodo.

O.

gzibret ::

> Pripeljal sem vas do modela pojasnitve interference(ang The Double Slit Experiment ) tega mehanika.

Ja, in kak je ta model? Da mrežica seva dolgovalovne fotone in tako ustvarja interferenco? Jaz ga namreč nisem prav zaštekal.
Vse je za neki dobr!

DoDaske ::

Okapi...zato ker ne uporabljaš SVOJIH sivih celic.

Gzibaret.

Da. Interferenčni pasovi so že prisotni. So v bistvu negativna slika slike, ko posvetimo skozi odklonsko mrežco. No saj logično ...luknje ne sevajo fotonov ane. Torej fotoni s katerimi smo obsevali mrežco, gredo pač po poti kjer je najmanj ostalih fotonov...logično...mehanično. in ne samo to...zdaj lahko gredo posamično..:)

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: DoDaske ()
strani: « 1 2 3 ... 5


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

Zakaj je hitrost svetlobe konstantna? (strani: 1 2 3 )

Oddelek: Znanost in tehnologija
1179876 (4936) Thomas
»

Kam gre tema ob prižigu luči? (strani: 1 2 )

Oddelek: Loža
515905 (4448) Matev
»

Gravitacija - čas za nove teorije?

Oddelek: Znanost in tehnologija
121785 (1233) Thomas
»

Jadra na svetlobo

Oddelek: Znanost in tehnologija
482832 (1504) SasoS
»

delec - val (strani: 1 2 )

Oddelek: Loža
744754 (3947) Lucas

Več podobnih tem