» »

Zakaj je hitrost svetlobe konstantna?

Zakaj je hitrost svetlobe konstantna?

strani: « 1 2 3

whatever ::

Torej, če je foton (delec) nosilec svetlobe... predvidevam, da ima neko maso. In ko fotoni uidejo Sončevemu gravitacijskemu polju so nabiti z veliko mero kinetične energije v obliki pospeška. Do sem OK. Ni mi pa jasno, zakaj zmorejo fotoni prepotovati enormne razdalje (celo vesolje) s konstantno hitrostjo, torej zakaj njihova kinetična energija (call it pospešek ali pa hitrost - prvo je samo odvod drugega po času; torej fotoni pospeška nimajo, ker je njihova dV/dt=0??) sčasoma ne jenja oziroma upade. Ker prepotujejo enormne razdalje in pri tem, zgleda, ne izgubijo nič energije...?? Kako je to možno? In še, kaj je nosilec sile gravitacije? Obstajajo "gravitoni"?
Veliko jih je notri, še več jih je pa zunaj.
Bilijarde v šole! - Ivan Kramberger
Abnormal behaviour of abnormal brain makes me normal.

Rippy ::

Gravitacije deluje ne telo, ki ima maso, le te foton nima. Hitorst fotona ni konstantna ampak je odvisna od medija v katerem potuje. V vesolju je "speed of light", drugače je lahko počasnejše ali hitrejše.

Sicer to področje ima še "luknje" in teorije.

BlueRunner ::

V vakumu, ne v "vesolju". Hitrost je končna zato, ker hitrost njene propagacije povzemajo maxwellove enačbe, od koder številka izhaja. Rippya pa bi dopolnil samo še s tem, da svetloba vedno potuje v ravni črti. Gravitacija (obstoj objekta z maso) je tista, ki deformira prostor-čas medij skozi katerega potuje, ukrivljenost tega medija pa mi zaznamo kot ukrivljeno pot svetlobe.

Fotoni Soncu tudi ne "uidejo" v klasičnem pomenu besede. Fotoni, ki pridejo do Zemlje so samo rezultat SEVANJA na površini skoraj popolnega ČRNEGA TELESA. Foton ni delec z maso per se, temveč samo podatek o kvantu EM energije, ki se je pri nečem sprostil.

Fotoni, ki sploh nimajo mase in sploh ne obstajajo kot "delec", so samo računski pripomoček, ki pove kako se energija prenese iz lokacije A do lokacije B, ne pa "predmet", ki "potuje". Foton je tako prenašalec energije (force carrier) in s tem pripadnik druge skupine "delcev", kot so pa tipični delci v standardnem modelu (npr. elektroni in kvarki). Ah, lepota kvantne fizike, kjer se uporabljajo vsakodnevni izrazi, ker drugih preprosto nimamo na voljo.

Najbolje bo, da si na Wikipediji pogledaš stran o force carriers, kjer je poljudno razloženo kakšni konstrukti so ti virtualni delci med katere spada tudi foton, kot nosilec kvanta EM energije.

Za gravitacijo se tudi predvideva (morda bi bila boljša beseda, da se "upa"), da obstaja "graviton" kot prenašalec kvanta gravitacijske energije v gravitacijskem polju.


Če hočeš primer delca za katerega pa se relativno dolgo ni vedlo, če ima maso ali pa je nima, pa si poglej nevtrino. Morda ti bo zanimivo, da je ravno nevtrino dokaz, da v našem Soncu danes poteka jedrska fuzija, ne pa fotoni, ki prihajajo iz njegove površine. Težava pa je bila ravno v temu, da so to delci, ki skoraj ne reagirajo (šibka sila) in potujejo zelo blizu svetlobne hitrosti.


Če hočeš izvedeti kaj več o "nadsvetlobni" hirosti pri potovanju delca skozi medij, pa si poglej geslo o čerenkovem sevanju.

Zgodovina sprememb…

gzibret ::

> Torej, če je foton (delec) nosilec svetlobe... predvidevam, da ima neko maso.

Že ta predpostavka je napačna. Foton nima mase, zato pa lahko potuje s svetlobno hitrostjo. Foton je, kot je že BlueRunner povedal, prenašalec energije. Torej neka virtualna tvorba, s katero si mi, ljudje pomagamo, da lahko razložimo, kako lahko energija potuje od točke A do točke B. In tudi ni okrogel in ne kvadratast. V bistvu sploh nima oblike, je le en zmazek polja verjetnosti po prostoru. In hkrati potuje po vseh možnih poteh od A do B, le verjetnosti so različne.

> Ni mi pa jasno, zakaj zmorejo fotoni prepotovati enormne razdalje (celo vesolje) s konstantno hitrostjo, torej zakaj njihova kinetična energija (call it pospešek ali pa hitrost - prvo je samo odvod drugega po času; torej fotoni pospeška nimajo, ker je njihova dV/dt=0??) sčasoma ne jenja oziroma upade.

Če pogledaš, da eden vrže kamen v Atlantski ocean na obalah Portugalske, bo slej kot prej energija padca kamna v vodo pripotovala do Amerike. Brez izgub. In količina energije, ki jo prejme določen delček obale v Ameriki se razlikuje, glede na oddaljenost od padca kamna v vodo, ekspozicijo obale ipd...

Le, da je razlika pri fotonu ta, da se ta energija nekako uspe na točno določenem delčku obale v Ameriki vsa zbrati skupaj in pljuskniti, kot bi vrgli kamen v vodo prav tam. In če bi na Portugalskem metali kamne v vodo cel čas, bi bili pljuski po obalah Amerike razporejeni približno tako, kot tista razporeditev energije v "realnem" makro svetu.

Ja, pojavi v kvantni mehaniki so kvantnomehanski in se obnašajo na podlagi kvantnomehanskih pogojev. Brezveze si je razbijat glavo s tem, kako bi to zgledalo, če bi imeli velik mikroskop....
Vse je za neki dobr!

Double_J ::

Gravitacije deluje ne telo, ki ima maso, le te foton nima.


Gravitacija sigurno deluje na foton.
Dve šivanki...

donfilipo ::

Plain and simple je enkrat treba povedati da foton ni delec, kot to človeški materialni um doume. Nima mase....in oblike...torej je imaginaren!
Konstruckijo materijo z drobljenjem na najmanjši delec razumemo še vedno kot malo otipljivo maso. Pokaže se, da vse skupaj sploh ni tako! Nič ni konkretnega in otipljivega v bistvu. Vse je samo medsebojno delovanje polj po verjetnostnem prostoru. Polja imajo energijo in ta maso. En foton je nima.
Pravzaprav vsa pesem o delcih sloni na napačnih predstavah. Vse se da praktično razstaviti na fotone, pomeni breoblična polja verjetnosti po prostoru.
In times of Universal Deceit, telling the truth
becomes revolutionary act. Orwell

Okapi ::

Foton res ni delec, ampak obnaša pa se, kot da bi bil.

O.

Double_J ::

Naprimer, da si toliko oddaljen od centra zelo masivne črne luknje, da je na mestu gravitacija takšna kot na zemlji. Potem pa posvetiš s svetilko stran, vendar fotoni kljub temu ne bodo mogli ubežati.

Gravitacija očitno zelo deluje nanje.:)
Dve šivanki...

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Double_J ()

donfilipo ::

Okapi>> Foton res ni delec, ampak obnaša pa se, kot da bi bil.

No tole je ontologija in morda ključnega pomena, ker sem sam živel 40 let v zablodi in verjamem da 99% človeštva še vedno.
Delec: si ljudje predstavljajo kot nekaj kar ima maso, obliko in še kup drugih lastnosti.
Pa pojdimo. Ali pod določenimi pogoji vse lahko razpade na fotone? In kako bi sicer lahko, če ni iz energije sestavljeno, pomeni iz fotonov?
In times of Universal Deceit, telling the truth
becomes revolutionary act. Orwell

gzibret ::

> Gravitacija očitno zelo deluje nanje.

Ja, že, ampak napačno dojemaš gravitacijo. To je problem. Gravitacija kao ni nič drugega, kot ukrivljenost prostora/časa. Ukrivljenost pa povzroči, da najkrajša pot od A do B za zunanjega opazovalca ni več ravna črta, ampak krivulja, čeprav kapitan vesoljske ladje, ki potuje od A do B, še vedno trdi, da je šel cel čas naravnost.

Pa ona primerjava s svetilko in črno luknjo... Kako naj mravlja iz notranjosti zaprte krogle pride ven. Lahko hodi 10 let v eno in isto smer, pa še vedno ne bo prišla nikamor.
Vse je za neki dobr!

donfilipo ::

gzibret>> Ja, že, ampak napačno dojemaš gravitacijo. To je problem. Gravitacija kao ni nič drugega, kot ukrivljenost prostora/časa. Ukrivljenost pa povzroči, da najkrajša pot od A do B za zunanjega opazovalca ni več ravna črta, ampak krivulja, čeprav kapitan vesoljske ladje, ki potuje od A do B, še vedno trdi, da je šel cel čas naravnost.

Einstein. Kako pa lahko pametnemu laiku razložiš da je isti prostor različno ukrivljen?

Zemlja kroži okoli sonca ker ji je to ravna pot zaradi ukrivljenosti. No ta ukrivljenost ne velja za svetlobo. Za to je povsem drugačna:)
In times of Universal Deceit, telling the truth
becomes revolutionary act. Orwell

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: donfilipo ()

gani-med ::

Zakaj foton ne bi bil delec?
V fiziki je foton obravnavan kot elementarni delec in njegove lastnosti ga nedvoumo okarakterizirajo in ločujejo od drugih elementarnih delcev.
Ima naprimer celoštevilčni spin, zaradi česar se uvršča v skupino takoimenovanih bozonov,
je nosilec elektromagnetne sile, je brez mase (brez mase je tudi gluon, tudi bozon in nosilec močne sile)

Proton in nevtron sta delca, vendar ne elementarna, ker sta sestavljena iz kvarkov in spadata v širšo skupino hadronov.
Za vse vrste nevtrinov tudi še ni jasno ali imajo maso, tako da masa ni potrebna lastnost, ki bi karakterizirala delce.
CO2 is the elixir of life.

gani-med ::

No ta ukrivljenost ne velja za svetlobo. Za to je povsem drugačna


Ukrivljenost velja tudi za svetlobo.
CO2 is the elixir of life.

donfilipo ::

gani-med>> Zakaj foton ne bi bil delec?

Stvar definicije in spretnosti prestopa:)
Po kmečki logiki mora imeti delec del mase katere del je. In obliko. Po možnosti barvo in okus. To kar fiziki poimenujejo delec je spretnost prestopa iz sveta čutil na svet fizikalne mikrorealnosti:)
In times of Universal Deceit, telling the truth
becomes revolutionary act. Orwell

gani-med ::

Fiziki ne rabimo delcev za "kmečka opravila", zato je bolj praktičen od kmečkega, pristop, v katerem se jih obravnava kot delce.
CO2 is the elixir of life.

donfilipo ::

Oznaka ali ime, da predmetu lastnost. In fiziki se rabite večinoma za kmečka opravila ja:) Prehrana, razmnoževanje, predvidevanje prodaje in letina. Velja tudi in predvsem za sodobne velike 'vasi':) Kar se zgodi, je ,da kmetje realnost jemljejo kot zbrko nekih sukajočih se kuglic.
In times of Universal Deceit, telling the truth
becomes revolutionary act. Orwell

gzibret ::

> Einstein. Kako pa lahko pametnemu laiku razložiš da je isti prostor različno ukrivljen?

Saj ni. Za vse je isto ukrivljen. Samo foton nima mase, Zemlja pa jo ima. Oz. foton nima "takšne" mase, kot jo ima Zemlja. V tem je razlika. Čeprav tudi jaz nisem na tem področju glih ultra strokovnjak.

Je pa tvoje vprašanje vsekakor zanimivo, vredno razmisleka.
Vse je za neki dobr!

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: gzibret ()

gani-med ::

To so "simple mind" predstave, proti katerim sicer nimam nič proti, saj se jih v vsakdanjem življenju poslužujemo vsi.

Vendar je za preučevanje elementarnih delcev ta nivo abstrakcije prenereoden, da ne rečem jalov, in je treba iti nekoliko (matematično) globje, na druge abstraktne nivoje ter si ustvariti nove, bolj uporabne predstave, ki so lahko z vsakodnevnimi tudi v nasprotju.
CO2 is the elixir of life.

Double_J ::

Tole je za prebrati. Svetlobi se zmanjšuje frekvenca zaradi gravitacije.

Gravitational redshift @ Wikipedia


Pa ona primerjava s svetilko in črno luknjo... Kako naj mravlja iz notranjosti zaprte krogle pride ven. Lahko hodi 10 let v eno in isto smer, pa še vedno ne bo prišla nikamor.


Če svetloba ne more ven, še ne pomeni, da ne more mravlja, ki jo zapreš v kapsulo ter izstreliš z raketo.
Dve šivanki...

donfilipo ::

gzibret>> Saj ni. Za vse je isto ukrivljen. Samo foton nima mase, Zemlja pa jo ima. Oz. foton nima "takšne" mase, kot jo ima Zemlja. V tem je razlika. Čeprav tudi jaz nisem na tem področju glih ultra strokovnjak.

Foton nima mase zato se z veliko hitrostjo prebije skozi prostor le z malim odklonom, ker ima večjo hitrost in manjšo maso. Ampak ukrivljenost skupnega prostora je lastnost, ki je po logiki ena. Torej pot zemlje okoli sonca (isti prostor) ni enako ukrivljena. JA! Bi šlo. Kar pa pomeni, da vendarle ni ukrivljen prostor, pač pa so različno ukrivljene najbolj verjetne poti 'teles' glede na produkt mase in energije. Še ena posploševalnica, ki ni brez posledic. In ne odgovori na vprašanje kaj krivi poti svetlobe in zemlje. Kaj je ta masa?
In times of Universal Deceit, telling the truth
becomes revolutionary act. Orwell

gzibret ::

Ja, no, potem pa ti odgovori. Saj znanja ti očitno ne manjka...
Vse je za neki dobr!

gani-med ::

Stvar je v tem, da absolutni prostor-čas ne obstaja, zato tudi ni ene in univerzalne ukrivljenosti, ki bi bila za vse enaka.

Prostor-čas dožvlja vsak gibajoči se sistem po svoje in relativno glede na druge sisteme, nobenega pa ne moremo razglasiti za absolutnega, na katerega bi se lahko vsi referirali.
CO2 is the elixir of life.

Double_J ::

Saj je vseeno, če privzamemo ukrivljen prostor-čas zaradi gravitacije. Očitno to vpliva na običajno snov kot tudi svetlobo.
Dve šivanki...

gzibret ::

> Prostor-čas dožvlja vsak gibajoči se sistem po svoje in relativno glede na druge sisteme, nobenega pa ne moremo razglasiti za absolutnega, na katerega bi se lahko vsi referirali.

Ja, to je malenkost, ki mi je manjkala. Res je, centra vesolja ni, in tudi ne enotnega koordinatnega sistema.
Vse je za neki dobr!

donfilipo ::

Objektivnost pade. Vsak subjekt doživlja vsak objekt glede na svojo hitrost in maso in glede na hitrost in maso objekta. Materija pade. Ker je vse razstavljivo na fotone tudi 'delcev' ni. Ostane le še zapletena matematika:) No in to prodati za drage pare...mora nositi super mobitele:)
Da pa lahko kakorkoli kaj doživimo se moramo gibati počasneje od nekega c. Sicer bi verjetno napa gibanja prej ali slej imela mase, ki bi ogrožale sosednja vesolja. Pri dovolj skromnem c to ni nevarno:)
In times of Universal Deceit, telling the truth
becomes revolutionary act. Orwell

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: donfilipo ()

gani-med ::

To so zelo objektivne zadeve, ki se jih da meriti in različna merjenja morajo dati enake rezultate, ki niso odvisni od subjektivne razpoloženosti tistega, ki meri.

Bolj ali manj subjektivne so le interpretacije.
Če si svet predstavljaš kot absolutni in ravni evklidski prostor, je to lahko zelo dobra aproksimacija v vsakdanjem življenju.

Za boljše razumevanje narave pa taka poenostavljena predstava hitro odpove in jo je treba zamenjati z boljšo, čeprav je matematično gledano bolj zapletena in ne ravno "na kožo pisana" našim relativno primitivnim živalskim možganom, ki so se skozi evolucijo prilagodili na nek življensko potrebni optimum.
CO2 is the elixir of life.

donfilipo ::

gani-med>> To so zelo objektivne zadeve, ki se jih da meriti in različna merjenja morajo dati enake rezultate, ki niso odvisni od subjektivne razpoloženosti tistega, ki meri.

Samo če lahko zagotoviš, da imajo objekti in subjekti enako maso in hitrost. To nimajo nikoli. Le da merjenja tega ne pokažejo. Premajhne razlike. Kot tudi ura ne pokaže razlike v hitrosti ali jo nosiš na glavi ali na nogi:) Res pa je, da s primerjavo zelo podobno gibajočih se dogodkov lahko ugotoviš vse uporabne zakonitosti. In s pomočjo evklidskega prostora se je cel štos lahko začel:) Nad njim zgubi oprijemljivost. Človeški možgani niso v to smer zevoluirali. Se pa na srečo da, natrenirati matematiko in logiko, do stopnje, ko se jemljejo lahko tudi drugi prostori.
In times of Universal Deceit, telling the truth
becomes revolutionary act. Orwell

Thomas ::

Lubi Jezus, kaj se eni greste.

Foton nima MIROVALNE mase, IMA pa maso izhajajočo iz njegove energije.

Gravitacija DELUJE na svetlobo.

Eni pa res nimate pojma. Lubi Jezus!
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

gani-med ::

Razlike so "tu doli" na Zemlji res skorajda nemerljive, vendar postanejo pomembne že, če se naprimer orientiramo po GPS satelitu mao višje, kjer je treba nove izračune še kako upoštevati, sicer bo tak satelit povsem neuporaben.
CO2 is the elixir of life.

donfilipo ::

Thomas>> Foton nima MIROVALNE mase, IMA pa maso izhajajočo iz njegove energije.

Nisem opazil da kdo tega ne bi vedel. Ampak dobro. Foton po definiciji ima hitrost c ali manjšo. Kolikšna je njegova masa? Odvisna je od frekvence? In koliko je fotonov v določenem snopu luči? To pa potem delec postavi v drugo luč. Služi kot kvantizacija nečesa kar ni delec!
In times of Universal Deceit, telling the truth
becomes revolutionary act. Orwell

McHusch ::

Foton po definiciji ima hitrost c ali manjšo.

Foton ima vedno hitrost c. Če pa se svetloba v kakšni snovi pomika počasneje od c, je pa to zaradi interakcije fotonov s snovjo. Ko se premikajo, pa vedno potujejo s c.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: McHusch ()

donfilipo ::

McHutsch>> Foton ima vedno hitrost c. Če pa se svetloba v kakšni snovi pomika počasneje od c, je pa to zaradi interakcije fotonov s snovjo. Ko se premikajo, pa vedno potujejo s c.

Kako zgleda tipična interakcija v vodi. Res še nisem videl lepega pojasnila. Se ne zajebavam.
In times of Universal Deceit, telling the truth
becomes revolutionary act. Orwell

Thomas ::

Tako, da je foton absorbiran v atom in potem poslan naprej.

Medtem ko je v atomu, je nek elektron v višji orbitali.

To je VSE.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

.:joco:. ::

Naprimer, da si toliko oddaljen od centra zelo masivne črne luknje, da je na mestu gravitacija takšna kot na zemlji. Potem pa posvetiš s svetilko stran, vendar fotoni kljub temu ne bodo mogli ubežati.

R U sure?
"Is science true?"
You don't get it.
Science is the process of trying to find out what's true.

BlueRunner ::

Gravitacija DELUJE na svetlobo.


Če je gravitacija einsteinova ukrivljenost prostora, potem bi raje rekel, da svetloba odraža to lastnost (in hkrati potrjuje, da za relativnost zadoščajo 4 dimenzije). Če je gravitacija kvantna interakcija med fotonom in gravitonom potem pa stvari postanejo zelo "zanimive". Zeloooo zanimive, kot sta odkrila Mensky in Grishchuk.

Tako, da je foton absorbiran v atom in potem poslan naprej.

Mnja... to je en razred interakcij - kvantne interakcije. Ampak sprememba energijskega stanja elektrona ni edini način, saj to npr. ne bi moglo pojasniti segrevanje vode kot posledice IR sevanja - nizkoenergijskih fotonov. Energija teh fotonov je preprosto prenizka, da bi imeli učinek na energetsko stanje elektronov v molekulah H2O.

Medtem ko je v atomu, je nek elektron v višji orbitali.

V tem vesolju je tvoja voda po obsevanju z IR fotoni ostala hladna. V mojem vesolju se je moja voda segrela. ;)

Zgodovina sprememb…

Gandalfar ::

Gandalfar je premaknil sporočila v Črne luknje.

nejcB ::

zanimiv razgovor :), naj mi eden prosim raloži kaj pomeni spin delcev, kako si naj to predstavljam ?

donfilipo ::

Težko, oziroma pravilno, nikakor. Kot si ne moreš predstavljati dobro 11 dimenzij:) Ampak, ker svet matematike brez neprestane muke hitro poide, tisti, ki ga gojijo pa komaj zase, pridodajo cekinčke:), se je pač pojavila mitologija fizikov. Nikakor ne bi bilo pametno neprestano trditi, da je kvantni svet povsem drug od tega, ki si ga lahko predstavljamo. Zato imajo 'delci' pravila sestavljanke in lastnosti sestavljanja, ki pa ravno toliko kot pojasnijo, tudi zameglijo:) V glavnem spin ne označuje vrtenje kuglic. Za pionirsko delovanje sestavljanja modela atoma, take lastnosti lego kock zadoščajo, vendar pa z njimi nikakor ne moreš sestaviti molzne krave:) Za to je potrebno mučno guljenje mrzke kvantne fizike, no in da lahko rečeš, da se ti vsaj približno sanja, kaj to je, ali ker imajo tudi ti fiziki prijatelje brez matematične bergle, se vpelje spin, Paulijev princip in kvantno stanje. To boš pri nas zlahka uporabil na Playboju če doštudiraš, potem pa ko se pokaže, da res obvladaš, greš pa v tujino:) Molža je pravzaprav v Sloveniji mnogo uporabnejša in kot smo videli se je zlahka naučiš. No mal talenta je treba:)
In times of Universal Deceit, telling the truth
becomes revolutionary act. Orwell

Okapi ::

V glavnem spin ne označuje vrtenje kuglic.
Kakor se vzame. Če rečemo, da foton sicer ni delec, se pa obnaša, kot da bi bil, lahko tudi rečemo, da se obnaša kot delec, ki se vrti. Ker pri spinu računamo s fizikalnimi pojmi (kotni moment), ki jih v makroskopskem svetu povezujemo z vrtenjem.

O.

donfilipo ::

Kotni moment pri vrtenju kroglice ne more imeti samo vrednosti 0, 1/2, 1, 3/2, 2. Ravno tako spin ne more imeti samo vrednosti 0, 1/2, 3/2, 2 na sekundo recimo:)

Ampak je zvezen odvisen od kotne hitrosti vrtenja in mase 'kuglice'. Pri delcih v kvantni mehaniki to niti približno ne velja:)
Zaradi strahu pred razblinjenjem materije v nepredstavljivo se pojme podeli, kot ljubkovalna imena avtomobilom:)
Je pa res, da se določen delec ali molekula tudi lahko vrti in ima spin z zvezno logiko. Ampak zato mora imeti lastnosti pravega delca. Maso, obliko, premer, in kotno hitrost, ki potem podlega klasični mehaniki.
In times of Universal Deceit, telling the truth
becomes revolutionary act. Orwell

Okapi ::

Kotni moment pri vrtenju kroglice ne more imeti samo vrednosti 0, 1/2, 1, 3/2, 2.
Ja no, se pač "vrti" v kvantnih korakih, ne? Saj pravim, da foton ni niti delec, niti se ne vrti, ampak se samo obnaša kot delec, ki se vrti (če ga pogledaš na pravi način).

O.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Okapi ()

donfilipo ::

Ha tudi krog se obnaša kot kvadrat če ga pogledaš skozi Pi:) Ostajam spoznavno rigiden:)
....Fotoni niso delci, kot je splošno dojemanje majhnega dela materije. Niti v smislu grškega atoma ne.
....Ker vse lahko razpade na fotone in tudi iz fotonov lahko sestavimo materijo, se zdi, da nismo sestavljeni iz ničesar, res v detajl določljivega in trdnega, pač pa iz zaenkrat še neznanih matematičnih enačb. Če bi bili kmečko pošteni, pravzaprav smo nekakšna matematična kalkulacija, a se ne zavedamo vseh njenih enačb:) In tudi, kdo jo je naredil, lahko samo ugibamo.
....Tako dosti sem filozofiral in s tem opravičil svoje popolno nepoznavanje odgovora na vprašanje, zakaj konstanto c in še kakih 19 drugih znamo le izmeriti ne pa razložiti!
In times of Universal Deceit, telling the truth
becomes revolutionary act. Orwell

Okapi ::

Problem kvantne mehanike je, da če jo hočeš vsaj približno razumeti, moraš znati veliko matematike. In potem se postavi vprašanje, kaj naj z njo počnemo tisti, ki toliko matematike ne obvladamo. Obstajajo v glavnem tri možnosti. Lahko se lotiš študija matematike in če boš priden, se ti bo čez par let (odvisno od pridnosti in predizobrazbe) začelo nekaj svitati. Lahko rečeš, da se sploh nima smisla trudit in da je kvantna mehanika pač nekaj, česar se ne da preprosto razložiti, ali pa se sprijazniš z nekimi približki, in se ves čas dobro zavedaš, da so to le približki, in da vrteče kroglice v svetu kvantov niso niti kroglice, niti se ne vrtijo.

O.

donfilipo ::

Genau:)
In times of Universal Deceit, telling the truth
becomes revolutionary act. Orwell

Okapi ::

Aja, pozabil sem pa omeniti, da sem pristaš te tretje možnosti. Kaj češ, že kot otrok sem užival v neverjetnih dogodivščinah g. Tompkinsa;)

O.

BigWhale ::

Problem kvantne mehanike je, da če jo hočeš vsaj približno razumeti, moraš znati veliko matematike.


Meni se bolj zdi, da kvantne mehanike pravzaprav nihce ne razume.

Fotoni (in ostali delci, ter 'delci') se obnasajo tako kot se, nihce pa pravzaprav ne ve zakaj je to tako.

Thomas ::

Mit, da boš pa razumel kvantno mehaniko, če se boš naučil dovolj matematike, je precej uporen, čeprav je rahlo trapast. Kmalu znaš dovolj matematike, da lahko izračunaš kar je treba, saj je vse skupaj samo seštevanje in množenje. Čisto nič drugega. S tem lahko računaš karkoli hočeš, le precej dolge kače so.

"Razumeš" pa v vizualizacijskem smislu zaradi tega nič več.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Tear_DR0P ::

ali kakšen matrial upočasni svetlobo?

oziroma - skozi lečo dobimo spremenjeno sliko, ker svetloba potuje po različno dolgih poteh al ker leča upočasni svetloo tam kjer je debelejša?
"Figures don't lie, but liars figure."
Samuel Clemens aka Mark Twain

gzibret ::

> Meni se bolj zdi, da kvantne mehanike pravzaprav nihce ne razume.

Sej, a ni to rekel že en znani fizik. Fermi?

> oziroma - skozi lečo dobimo spremenjeno sliko, ker svetloba potuje po različno dolgih poteh al ker leča upočasni svetloo tam kjer je debelejša?

Ja, materiali spreminjajo hitrost svetlobe. Konstanta c (hitrost svetlobe) je definirana za vakuum. Lom svetlobe nastane prav zaradi tega, ker je hitrost svetlobe v različnih materialih različna.
Vse je za neki dobr!

Tear_DR0P ::

hvala za odgovor

vprašanje se mi je porajalo že pred časom, ko se bral zakaj je slika obrnjena ko potuje skozi lečo. vse skupaj je postalo pa še bolj čudno, ko se ugotovil da je slika obrnjena tudi ko potuje skozi majhno odprtino (kamera obskura). je pa vseeno videti do kakšnih sprememb v fotografiji pride, če svetlobi na pot postavimo lečo ali prizmo - ampak to je verjetno že malo off
"Figures don't lie, but liars figure."
Samuel Clemens aka Mark Twain
strani: « 1 2 3


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

Kam gre tema ob prižigu luči? (strani: 1 2 )

Oddelek: Loža
515081 (3624) Matev
»

Jadra na svetlobo

Oddelek: Znanost in tehnologija
482520 (1192) SasoS
»

Svetloba! (strani: 1 2 3 )

Oddelek: Znanost in tehnologija
1457500 (4324) Zavo
»

svetlobna hitrost.. (strani: 1 2 )

Oddelek: Znanost in tehnologija
804268 (2828) TESKAn
»

delec - val (strani: 1 2 )

Oddelek: Loža
744149 (3342) Lucas

Več podobnih tem