Prijavi se z GoogleID

» »

Zakaj je hitrost svetlobe konstantna?

Zakaj je hitrost svetlobe konstantna?

strani: 1 2 3

BlueRunner ::

Kar se tiče kvantne mehanike, kot tega, da je nihče ne razume...

Razlika med Newtonom in Einsteinom je v temu, da je Newton gravitacijo analiziral in postavil matematične enačbe, ki jo opisujejo, ne da bi ugotovil ali ugotavljal zakaj tako deluje.

Einstein je moral njegovo teorijo doponiti, kar pa je lahko storil le tako, da je ugotovil kaj gravitacija je oziroma kako deluje.

Standarden model je na stopnji Newtona: imamo stabilen sistem enačb, ki zelo dobro aproksimirajo obnašanje sveta. Ne vemo pa zakaj se svet tako obnaša oziroma kakšen je vzrok tega obnašanja.

Zato lahko rečeš, da kvantna fizika oz. standarden model ni na istem nivoju kot splošna teorija relativnosti, ni pa zaradi tega nič slabša ali pa manj uporabna za večino primerov, kjer jo potrebujemo in uporabljamo.

Potrebujemo pa "nov način razmišljanja", ki nam bo pojasnil zakaj so pravila kvantne fizike takšna, kot so. Thomasu so všeč hologrami, drugim so všeč niti, tretji iščejo gravitone, ...

gzibret ::

@TearDrop: Drugače pa si poglej kakšno animacijo... Povejo več, kot 1000 besed. Tale spodaj je OK.

http://www.phy.ntnu.edu.tw/ntnujava/ind...
Vse je za neki dobr!

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: gzibret ()

Thomas ::

Standarden model je na stopnji Newtona: imamo stabilen sistem enačb, ki zelo dobro aproksimirajo obnašanje sveta.


Drži.

Thomasu so všeč hologrami


Ne vem kaj naj si mislim, pravzaprav. Enostavno ne vem, kaj in kako se pravzaprav dogaja. Hologrami me samo impresionirajo, a ne dam roke v ogenj zanje niti slučajno.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

BlueRunner ::

No ja... meni so všeč niti. Ampak ravno tako ne bi dal za njih roko v ogenj, pa tudi groknil jih še nisem.

BigWhale ::

drugim so všeč niti, tretji iščejo gravitone, ...


Pa saj tisti, ki so jim vsec niti so tudi gravitone ze razlozili, ce se ne motim. :)


Sicer pa na to temo je v slovnescino prevedena precej dobra knjiga. Cudovito Vesolje od Briana Greena.

Zacne precej na zacetku z razlago specialne relativnosti, splosne relativnosti, razhajanj med newtonom in einsteinom, potem zacne pocasi s kvantno mehaniko in opise probleme splosne relativnosti in kvantne mehanike. Potem se pa zacne ukvarjati s strunami. Naprej pa ne vem, ker sem v tej tocki restartal in sel se enkrat brati vse skupaj. Tokrat bolj pocasi. ;)

noraguta ::

drugim so všeč niti, tretji iščejo gravitone, ...


Pa saj tisti, ki so jim vsec niti so tudi gravitone ze razlozili, ce se ne motim. :)


Sicer pa na to temo je v slovnescino prevedena precej dobra knjiga. Cudovito Vesolje od Briana Greena.

Zacne precej na zacetku z razlago specialne relativnosti, splosne relativnosti, razhajanj med newtonom in einsteinom, potem zacne pocasi s kvantno mehaniko in opise probleme splosne relativnosti in kvantne mehanike. Potem se pa zacne ukvarjati s strunami. Naprej pa ne vem, ker sem v tej tocki restartal in sel se enkrat brati vse skupaj. Tokrat bolj pocasi. ;)


beri še enkrat knjigo, niti za enkrat ne razložijo prav ničesar in to tudi v omenjeni knjigi piše prav eksplicitno. sicer ćebelico za bralno značko, sicer razumel nisi ničesar ampak važen je namen. sploh pa ni problem nastavit teorije nanovo pa , da se z ničemer kar opazujemo ne ujema. in teorija niti je tu nekje.
Pust' ot pobyedy k pobyedye vyedyot!

Lonsarg ::

Moram komentirati naslov teme. Pravilni odgovor, zakaj je hitrost svetlobe konstantna je ne vemo. Kar drži pravzaprav za vse trditve v fiziki, vsi zakoni so samo nekaj kar je izmerjeno, sicer ne direktno, najprej se izmeri, pol pa zmisli čimbolše zakone/teorije, ki se ujemajo z merjenim.

Malce žalostno, da najbrž nikoli ne bomo vedeli kaj je vesolje pravzaprav.

BlueRunner ::

Nope, napaka. Nekatere stvari v fiziki so opis rezultatov poskusov, nekatere stvari pa so razlaga kako stvari v svoji biti delujejo oziroma kaj so. To je recimo razlika med Newtonom in Einsteinom.

Standarden model je urejen zapis rezultatov, niti so teorija kakšna je bit vsega.

Samo zato, ker se reciklira besede, ker za govorno sporočanje pač potrebuješ neke izraze in ne citiranih enačb, to še ne pomeni, da so vse fizične teorije nastale na enak način ali pa, da pristopajo k razlagi sveta iz iste smeri.

.:joco:. ::

To je bistvena razlika med teorijo in zakonom.

Zakon opisuje kako nekaj deluje, teorija pa zakaj.

// edit: vecina pa danes zmotno misli, da so bili danes znani zakoni nekoc teorije in se prej hipoteze. Ali pa da nove teorije podirajo stare zakone. Rubbish.
"Is science true?"
You don't get it.
Science is the process of trying to find out what's true.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: .:joco:. ()

Double_J ::

Trenutno nimamo niti ene teorije, ki bi pojasnila dogajanja. Ampak v končni fazi bo problem drugačen, imeli bomo ogromno število teorij, ki pojasnijo vesolje in tudi zakaj se ga bolj kot toliko ne da pojasniti.

In štos je, da niti vesolje ne deluje po določeni teoriji, ne zgolj da je mi ne bomo mogli določiti. Mi ne bomo nikoli vedeli po kateri izmed recimo milijon teorij deluje vesolje, vesolje pa ne "ve" po kateri izmed kakih tisoč.

Ekvivalenca pač.
Dve šivanki...

MadMicka ::

Zadnjič sem gledal neko oddajo na TV. So rekli, da ne vedo, od kje nastanek mase po Big Bangu, ki da je bil izbruh energije. Kaj daje maso atomom, oz. protonom, elektronom, ipd. Zadnja hipoteza naj bi bila, da jim maso daje interakcija z določenim valovanjem oz. sevanjem.

Okapi ::

Noraguta, če nimaš ničesar pametnega za napisat, je bolje, da ničesar ne napišeš. Če te pa že nekaj tera, da pišeš, napiši po slovensko, da bo kdo razumel.

O.

BlueRunner ::

Zadnjič sem gledal neko oddajo na TV. So rekli, da ne vedo, od kje nastanek mase po Big Bangu, ki da je bil izbruh energije. Kaj daje maso atomom, oz. protonom, elektronom, ipd. Zadnja hipoteza naj bi bila, da jim maso daje interakcija z določenim valovanjem oz. sevanjem.


Trenutno najbolj preverljiva teorija za nastanek mirujoče mase je obstoj higgsovega bozona. Glej LHC in njegovo primarno funkcijo - najti higgsov bozon ali pa ovreči to teorijo.

Zakon opisuje kako nekaj deluje, teorija pa zakaj.

Da in ne. V matematiki to še kako zelo drži v fiziki in drugih znanostih pa se je distinkcija že tako zabrisala, da ima ločen pomen samo še hipoteza, ostali izrazi pa so postali medsebojno zamenljivi. Tako, da nekaj kar se danes imenuje "teorija" ni nujno "teorija".

Trenutno nimamo niti ene teorije, ki bi pojasnila dogajanja. Ampak v končni fazi bo problem drugačen, imeli bomo ogromno število teorij, ki pojasnijo vesolje in tudi zakaj se ga bolj kot toliko ne da pojasniti.

Še bolje. Trenutno ima niti, ki dopščajo , če se ne motim, 1E500 različnih vesolij. Naše pa je samo ena izmed teh možnosti. Veliko dela pa se sedaj vlaga v to, da se bi ugotovilo, če so vse izmed teh možnosi dovoljene, saj tudi pri nitih velja enako, kot pri kvantni fiziki: če se nekaj lahko zgodi, se bo to tudi zgodilo. Prevedeno na niti, bi to pomenilo, da, če res lahko bostaja 1E500 različnih vesolij, potem 1E500 različnih vesolij tudi obstaja.

In štos je, da niti vesolje ne deluje po določeni teoriji, ne zgolj da je mi ne bomo mogli določiti.

To pa ni nujno res. Vsi dosedanji poskusi so pokazali, da so tudi v oddaljenem vesolju zakoni fizike še vedno enaki, kot pri nas. Zadnji primer je ravno preverjanje, če se svetloba različnih energij skozi vesolje premika različno hitro. No, ugotovljeno je bilo, da se ne.

.:joco:. ::

Zakon opisuje kako nekaj deluje, teorija pa zakaj.
Da in ne. V matematiki to še kako zelo drži

To drzi predvsem za empiricne znanosti. A ni v matematiki/logiki/filozofiji teorija samo en kup izrekov z logicnim zakljuckom?
Teorija evolucije nikoli ne bo zakon.
Zakaj imamo zakon o gravitaciji, in teorijo(e) gravitacije.
Ipd.
Se pa strinjam, da je dosti zmede in nestrinjanja na tem podrocju. Kar je skoda.
"Is science true?"
You don't get it.
Science is the process of trying to find out what's true.

imagodei ::

BlueRunner> "Da in ne. V matematiki to še kako zelo drži v fiziki in drugih znanostih pa se je distinkcija že tako zabrisala, da ima ločen pomen samo še hipoteza, ostali izrazi pa so postali medsebojno zamenljivi. Tako, da nekaj kar se danes imenuje "teorija" ni nujno "teorija"."

Ufff, to je pa drzna drža... IMO je pa "teorija" prav primerno in celo namensko poimenovanje večine idej, ki jih imajo fiziki o delovanju vesolja. Če ne drugače, lahko čist simpl rečemo da dva protona ali foton in atom ali foton, ko potuje mimo gravitacijskega polja, ne preračunavajo valovne funkcije in relativističnih enačb med medsebojnimi interakcijami: stvar se samo zgodi, naši modeli in fizikalne enačbe pa so samo približki, ki bolj ali manj natančno opišejo, kako svet deluje.

Da je pa teorija samo teorija, je pa tudi še en bolj pomemben razlog... Ni nas bilo zraven, ko so se na "kolegiju za stvarjenje vesolja" pogovarjali, kakšni zakoni bodo držali v njem. Ko rečemo npr. teorija velikega poka, je to seveda samo najbolj verjetna razlaga, glede na vse dokaze, ki jih imamo. Več dokazov in več potrditev, kot imamo, bolj teorija limitira proti dejstvu. Ampak zgolj asimptotično. V neki točki je približek 0,9999x sicer dovolj blizu 1 beyond reasonable doubt in rečemo, da je teorija toliko podprta z dokazi, da privzamemo, da je dejstvo.

Mogoče samo semantika in boš rekel, da je to pravzaprav isto, kot si povedal ti, ampak je vseeno razlika. Znanost prisega na znanstveno metodo in ta vedno dopušča, da se teorija spremeni, če se odkrije ponovljiv pojav, ki je v nasprotju s sprejeto teorijo. Neizpodbitna dejstva pozna samo religija.
- Hoc est qui sumus -

Double_J ::

Še bolje. Trenutno ima niti, ki dopščajo , če se ne motim, 1E500 različnih vesolij. Naše pa je samo ena izmed teh možnosti. Veliko dela pa se sedaj vlaga v to, da se bi ugotovilo, če so vse izmed teh možnosi dovoljene, saj tudi pri nitih velja enako, kot pri kvantni fiziki: če se nekaj lahko zgodi, se bo to tudi zgodilo. Prevedeno na niti, bi to pomenilo, da, če res lahko bostaja 1E500 različnih vesolij, potem 1E500 različnih vesolij tudi obstaja.


Takole, recimo privzamimo, ENO SAMO veslolje deluje po ENI točno določeni teoriji. Ampak še milijon ostalih teorij komot enako pojasni vse fenomene in vse eksperimente. Se pravi nikoli ne bomo vedeli po kateri res deluje.

To pa ni nujno res. Vsi dosedanji poskusi so pokazali, da so tudi v oddaljenem vesolju zakoni fizike še vedno enaki, kot pri nas. Zadnji primer je ravno preverjanje, če se svetloba različnih energij skozi vesolje premika različno hitro. No, ugotovljeno je bilo, da se ne.


Tega nisem mislil. Da različne teorije veljajo na različnih koncih. Tako kot ni temperature nižje od 0K, ni določeno po kateri izmed 1000 ekvivalentnih teorij deluje vesolje, informacija o tem ni nikoli obstajala.
Dve šivanki...

BlueRunner ::

Ufff, to je pa drzna drža... IMO je pa "teorija" prav primerno in celo namensko poimenovanje večine idej, ki jih imajo fiziki o delovanju vesolja.


Nič ni drznega v ugovitvi, da so izrazi medsebojno zamešani. Tako imaš Newtonove zakone, ki sploh ne držijo, temveč so samo zelo dober približek realnega stanja in splošno teorijo relativnosti, ki definira kaj gravitacija sploh je, kar se tudi redno potrjuje z eksperimenti.

Besede so pač besede... pomembneje je, da človek ve kdaj uporabiti optimalen pristop za rešitev težave, pač glede na kontekst le te. Kako se pristop imenuje, je drugotnega pomena, samo da daje ustrezne rezultate.

Takole, recimo privzamimo, ENO SAMO veslolje deluje po ENI točno določeni teoriji. Ampak še milijon ostalih teorij komot enako pojasni vse fenomene in vse eksperimente. Se pravi nikoli ne bomo vedeli po kateri res deluje.

Ja, to je po teoriji strun čisto možno. Ni pa to nujno. Eno je, da obstajajo alternativne teorije, drugo pa je, da tudi niti še niso toliko raziskane, da ne bi mogli trditi, da se da teh 1E500 trenutno znanih možnosti omejiti na recimo 1E3 ali celo 1E0 možnosti, ki dejansko obstajajo.

Potem pa je tudi čisto možno, da najdemo eksperimente, ki nam bodo identificirali natančno eno možnost od teh 1E3 potencialnih. Zabava pa se bo začela, ko bomo začeli ugobati, če preostalih 1E3-1 tudi dejansko obstaja vzporedno naši realnosti (Thomas bi morda rekel vzporedno naši projekciji).

Tega nisem mislil. Da različne teorije veljajo na različnih koncih.

Sorry. Prebral sem, kakor da misliš, da lahko znotraj enega vesolja istočasno veljajo različne teorije - kar bi bilo še malo hujše od tega, da se morda znotraj enega vesolja spreminjajo vrednosti fizikalnih konstant. Recimo c ali pa G.

WarpedOne ::

Ampak še milijon ostalih teorij komot enako pojasni vse fenomene in vse eksperimente. Se pravi nikoli ne bomo vedeli po kateri res deluje.

Po nobeni od njih, tudi po 100% točni ne, ker so teorije in modeli umski logični konstrukti v naših glavah, ki ničesar ne pojasnjujejo ampak samo opisujejo kaj se zgodi v nekih določenih okoliščinah. Dajo le relativen odgovor na "kaj", vesolje pa deluje po nekem "absolutnem" mehanizmu, ki z našo kavzalno logiko vpeto v čas nima ravno veliko skupnega. Za boljši opis vesolja "down under" nucamo najprej močnejši logični model. Klasična grška logika, ki se zgleduje po kamnih, je pač pregroba.
Do you know what you don't know?

Okapi ::

Ko rečemo npr. teorija velikega poka, je to seveda samo najbolj verjetna razlaga
To je ravno problem. Teorija velikega poka v resnici ni teorija, ampak hipoteza. Teorija evolucije z naravnim izborom je pa res prava teorija. Zmedo bi lahko razčistili, če bi dodali kategorijo nauk za vse teorije, ki so res teorije v strogem pomenu besede.

O.

innerspace ::

Mr.B ::

Newtonove teorije prav lepo delujejo. Samo vedeti moraš za kaj jo boš uporabil. Za padec jabolka DA, za raketo okoli lune DA. Z Newtonovimi zakoni pa ne boš opisal Gravitacije. Newton zakon samo opiše efekt gravitacije, ne pa kaj je gravitacija.Ker smo v kavntni fiziki, o tem pa Newton ni imel pojma, oziroma predstave, ne matematičnega znanja.
Foton NIMA mase. Je plod domišlije, namenjen za lažje razlage navadnemu človeku. In je tudi lažje računati. Da pa bi šel nekdo razlagati dejasnko kaj predstavlja foton, je nesmiselno, ker na koncu imaš več ? ? ? ? ? , kot si na začetku hotel vedeti, kaj je Foton.
Efekt leče, oziroma ukrivljenost poti "fotona", in podobne zadeve. Gre se za učinek delovanja "gravitacije" na drugo obliko "energije". Podono je tudi primer ti. črne materije, ne moremo je prijeti ne moremo je videt, tod opazujemo njen EFEKT. Kot tudi posledica te zaenkrat "nevidne" materije, pokaže, da je njen vpliv močnejši, kot efekt Gravitacije, zato pa se bo vesolje, in mi v njem razblinili na osnovne delce, saj se vesolje širi vedno hitreje.
Ah, sedaj pa po tolikih dekadah starosti vesloja, pride do efekta, da takrat deluje kvantna mehanika, in pod to teorijo je vsak rezultat možen, tako da po tolikih dekadah, potreben samo čas, pa pride do dogodka oz. rezultata, ki formira novo vesolje, ali big bang, .....

Podobno je tudi problem, da si ljudje ne predstavljamo, kako se bomo lahko gibali v vesolju. vsako telo ima mv"2 , ko se giblje v eno smer, a misliš da je možno da v trenutku spremenim smer za 90° , kaj šele za 180°. Samo energijo morate razumeti, in potema lahko razmislite, kaj se zgodi s telesom.
Ignoranca JS, da poskrbi za lastno pokojnino,
je neodgovorna. Ampak sej veste jamrati po toči je...

rndm2008 ::

Če foton nima mase, kako lahko potem nanj vpliva gravitacija?

Kaj pa "electric universe"? Kaj fali tem idejam? Kje so kiksi?
AE911TRUTH
All Hail Thermal Expansion!

BigWhale ::

Foton nima mirovalne mase, to je drugo.

Na tem URLju prodajajo knjigo. A lahko poves kaj je electric universe?

Thomas ::

To je en bulšit.

Če foton nima mase, kako lahko potem nanj vpliva gravitacija?


Zadnjič tule povem! Foton _IMA_ maso zaradi svoje energije. Energija fotona deljeno s kvadratom svetlobne hitrosti, je masa fotona in gravitacija ga tej masi ustrezno vleče.

Foton nima le t.i. mirovalne mase. Ker če bi jo imel, bi pri svetlobni hitrosti tehtal pa neskonćno mnogo.

Šlus.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Thomas ()

rndm2008 ::

Electric universe? Nekateri znanstveniki trdijo, da je vesolje v svoji naravi elektromagnetno in trdijo, da gravitacija ne bi mogla oblikovati takega vesolja, kot ga vidimo. Ker sem v fiziki hud laik, ne zmorem oceniti, kje ga biksajo, kje pa morda imajo prav.
Posnet je tudi dokumentarec, ki si ga lahko ogledate tule. Seveda ni težko najti strani, kjer se ostali znanstveniki tem idejam le posmehujejo. Njihove argumentacije pa seveda ne štekam, bo pa kakšen podkovan fizik zlahka pojasnil, kje "električarji" streljajo mimo.
AE911TRUTH
All Hail Thermal Expansion!

BlueRunner ::

Če foton nima mase, kako lahko potem nanj vpliva gravitacija?


Zadnjič tule povem! Foton _IMA_ maso zaradi svoje energije. Energija fotona deljeno s kvadratom svetlobne hitrosti, je masa fotona in gravitacija ga tej masi ustrezno vleče.


Nope. Če je gravitacija samo odraz ukrivljenosti 4D prostora in rezultati do sedaj izvedenih poskusov kažejo, da je temu tako, potem gravitacija ne "vpliva" na foton v smislu delovanja mase na maso, temveč samo in izključno v smislu, da foton potuje po najkrajši možni poti skozi 4D prostor, izgled te poti v 3D prezentaciji pa je ukrivljen(*).

Če bi fotoni različnih energij imeli različne "mase", potem bi se to v poskusih že pokazalo, vedar pa poskusi za sedaj kažejo ravno nasprotno sliko: fotoni nimajo mase kot jo imajo npr. leptoni.

Edina "masa", ki jo ima foton, je masni ekvivalent energije, ki jo foton poseduje. Ni pa to nek "predmet" z "maso".

(*) Za ilustracijo si lahko pogledaš eliptično ali Molweidovo projekcijo zemlje. Če potuješ po 3D površju Zemlje po poldnevniku, potem lahko potuješ po najkrajši poti, 2D projekcija pa bo izgledala zelo deformirana.

Lonsarg ::

Reči da foton nima mase je v relativni diziki smešno, saj se med maso in energijo ne razlikuje. Smo malo definirali gibalno količino(če vete kej je to) pri fiziki v relativističnem smislu in ma masno in energijsko komponento, torej foton pač ker nima mase nima masne komponente "relativne mase/energije", medtem ko ima energijsko komponento "relativne mase/energije".

Torej masa pa energije to je eno in isto:)

In ugibam pač enako gravitacija deluje na maso/energijo, bo treba najprej se kej naučit, da bom zastopil:) Gravitacije je itak mende še prezahtevna za nas za zares zastopit hehe.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Lonsarg ()

BlueRunner ::

Saj imaš prav, ampak ko ne-fiziku rečeš besedico "masa", se to začne takoj enačiti z težo in še čem, kar skoraj vedno pripelje do napačnih zaključkov. Npr. "gravitacija vpliva na fotone, ker imajo maso" je tipična tovrstna "izpeljava".

Potem je pa lažje reči, da foton nima mase, kot pa razlagati kaj je mirovalna masa, relativistična masa, ...

innerspace ::

Morda je lazje, a ni prav tako rect. Ker je lazje govorit neresnico?
..zveni znano:)

Ce so problemi pri dojemanju mase(zamenjava s tezo, itd..), pa uporabi izraz "virtualna" masa.

gani-med ::

Iskrica z interneta:

"Photons have mass??
I didn't know they were catholic."
CO2 is the elixir of life.

BigWhale ::

Nope. Če je gravitacija samo odraz ukrivljenosti 4D prostora in rezultati do sedaj izvedenih poskusov kažejo, da je temu tako, potem gravitacija ne "vpliva" na foton v smislu delovanja mase na maso, temveč samo in izključno v smislu, da foton potuje po najkrajši možni poti skozi 4D prostor, izgled te poti v 3D prezentaciji pa je ukrivljen(*).


Pri vsem tem se jaz vedno sprasujem kako lahko gravitacija vpliva na druge objekte. Oziroma, ce je gravitacija zgolj krivljenje prostora in ce se nase gibanje po prostoru spremeni zaradi gravitacije, potem potreba po gravitonu, prenasalnemu delcu gravitacije, nekako odpade.

Oziroma z drugimi besedami povedano, graviton, ce ze obstaja, ne vpliva na druge objekte ampak na prostor in ga s svojo prisotnosjo krivi.

Thomas ::

Se strinjam. Tole relativistično "krivljenje prostora" se mi zdi zmeraj bolj privlečeno za lase.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

imagodei ::

Je pa škoda, če ga ni... Ker potem to pomeni, da smo hudo hudo omejeni na eno zelo majhno področje okoli našega sončnega sistema. Če bi vesolje lahko malo krivili, potem se nam doseg bistveno poveča.
- Hoc est qui sumus -

Thomas ::

Odkar je precej očitno, da je Vesolje flat, so delnice Lobačevskega in vseh neevklidskih korporacij po moje nekoliko padle.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

BlueRunner ::

Vesolje je globalno marsikaj, lokalno pa vidiš cel kup zanimivih struktur in urejenosti tisti trenutek, ko prideš pod velikost galaktičnih gruč. Nobene potrebe ni, da se mi to medsebojno mešalo. Tudi Zemlja je globalno gledano elipsoid, lokalno pa ima kar nekaj stvari vrednih proučevanja, ki jih matematičen model elipsoida nima.

Ravno tako je od velikosti galaktičnih gruč do velikosti molekul gravitacija napomembnejša sila, šele potem pa se začenja "temna sila", ki vesolje sili narazen oziroma EM, EW in močna sila, ki obvladujejo delce na manjših velikostih.

Sicer pa je v matrici vesolja morda tudi neka fundamentalna lastnost, ki preprečuje, da bi relativnost veljala za osnovne delce s čemer pride v konflikt s QED in QCD. Mogoče bodo niti ali gravitoni zaplet rešili, vendar pa imata obe teoriji v trenutni obliki še nekah težav. Vendar pa poizkusi za poiskusom dokazujejo, da splošna teorija relativnosti drži in ta ima v sebi še mnogo več kot pa samo ukrivljenost prostora. Katera koli enačba jo bo nadomestila, bo morala zelo dobro pojasniti zakaj je splošna relativnost samo njen poseben primer.

BigWhale ::

Hm, po prespani noci.

Graviton, kot "prenasalni delec", ki vlece skupaj druge delce na tako velikih razdaljah se mi zdi cudna zadeva. Sploh zato, ker naj bi se motnje v gravitaciji sirile s svetlobno hitrostjo.

Okapi ::

V kvantni mehaniki je itak vse čudno, bi bilo že sumljivo, če kaj ne bi bilo. In za povrhu se zdi, da najbolj čudnih stvari sploh še ne poznamo.

O.

BlueRunner ::

Ne, ne, ne... Čudni so samo nekateri kvarki :D

tadvet ::

Si bo malo sposodil temo.

Kolikšna je hitrost toplote po prostoru ?
Kako se po prostoru prenaša ?

Lonsarg ::

ja eno je z dotikom, to gre pačd okaj počas:) Tista toplota z sevanjem, ti pa že beseda vse pove, sevanje. Sonce tut seva in seva se tam blizu svetlobne ane.

sprasujem ::

Sicer ni najbolj v sklopu te teme pa vendarle eno vprašanje za fizike:
A je res da teoretično gledano raketa, ki napol zaokroži zelo blizu nekega planeta, v bistvu potegne ta planet zaradi centrifugalne sile, raketo pri izstopu iz radija pa pospeši? (razmak je sicer zanemarljivih 10 na -21)

Zgodovina sprememb…

Lonsarg ::

Evo Wiki najbolš razloži:
Gravity assist @ Wikipedia

Ko raketa zaokroži mimo planeta planetu zmanša gibalno količino za isto, kot jo sebi poveča. Slikca je še najbolj ilustrativna. Fora je, da hitrost rakete, glede na planet ostaja enaka, saj drugače ne more, pač ohranitev energije, ampak ker enkrat potuje v smeri planeta, drugič pa v nasprotni smeri se raketi spremeni hitrost glede na Sonce, torej na opazovalca.

sprasujem ::

Sam mene v bistvu bolj zanima, če raketa sploh kej "potegne" planet za sabo(da se premakne v smeri rakete)? Ali je to sploh pod kakšnimi pogoji možno?

Thomas ::

Sej se mi je zdelo, da to sprašuješ, ja.

Odgovor je NE.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

sprasujem ::

pol pa edino ta možnost, da je manjše telo nekako fizično povezano z večjim telesom (npr vrv). Pri čemer manjše telo zelo močno oscilira (ustvari močno centrifugalno silo) in s tem potegne večje telo. Celota gre naprej??

Evo en dokaz:

Zgodovina sprememb…

Saladin ::

Pri vsem tem se jaz vedno sprasujem kako lahko gravitacija vpliva na druge objekte.

To ti je dokaj dobro predstavljeno z kroglami različnih dimenzij/mas, ki upogibajo elastično površino.

Verjetno se bolj sprašuješ kaj ta "elastična površina" oz. prostor/čas sploh je.

Zakaj to ne bi mogla biti realna analogija 2D+čas površine v 3D+čas prostoru?
Kar bi bil bodisi 3D+čas znotraj nekega višjedimenziojskega prostor/časa (strune/brane) bodisi realen, striktno 2Dprostor/čas ki zgolj nudi "iluzijo" tridimenzionalnosti (hologramsko vesolje, fraktalno vesolje,...)...

Pravzaprav sem nekje bral članek z trenutno baje najbolj obetavnimi "teorijami vsega" in mislim da so 3 izmed njih vsebovale realne 2D gradnike kot osnovno strukturo prostor/časa.
Dobro je kar nosi največ svobodne koristi/najmanj bolečine čim več sentientom
na najhitrejši, najvarnejši in najbolj moralen način za najdaljše obdobje.
"Utilitarianizem po Saladinovo"

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Saladin ()

Lonsarg ::

@sprašujem
Pa saj sem ti povedal kako je, raketa odvzame energijo planetu, tako je sama potem hitrejša, planet pa počasnejši. Sam pač emwmu planetu se jasno to ne pozna, ko je tako masoven. Tak da raketa jasno potegne planet proti sebi, pač gravitacija ane. Deluje medsebono, ne pa samo planet na raketo.

Tud ti zdele z svojomaso vlečeš Sonce bližje k sebi ane :)

sprasujem ::

Al pa ta razlaga. Sonce s svojo maso (gravitacijo) povzroči vdrtino(klančino) v prostoru-času. Po tej teoriji bi mogla Zemlja se zakotalit do centra te vdrtine. Ker pa se vrti ravno prav hitro okoli sonca, se zemlja upre tej gravitaciji tako, da ustvari krožno ravninsko traso na tej vdrtini. Kaj pa če bi se Zemlja vrtela tako močno, da bi le ta ustvarila vdrtino večjo od Sončeve. Pol bi se Sonce zakotalilo k Zemlji!!!

Sam men je vse to sumljivo, da je po taki razlagi vpliva gravitacije vse tako lepo prišlo do ravnovesja med planeti in soncem.

Ej kako bi se dal posodobit vozilo na zgornjem youtube linku. Kaj si mislite, da bi namesto te kroglice imel feromagnetno tekočino, ki bi jo potem osciliral z magneti.

Zgodovina sprememb…

gzibret ::

Če raketa pospeši ven iz sončnega sistema, potem definitivno odvzame nekaj potencialne energije (glede na sonce) planetu, da jo pridobi sama. Če pa raketa ostane v sončnem sistemu, pa gre potemtakem le za redistribucijo potencialne/kinetične energije.

Saj zakon o ohranitvi energije in gibalne količine še vedno velja, a ne?
Vse je za neki dobr!

BigWhale ::

Pri vsem tem se jaz vedno sprasujem kako lahko gravitacija vpliva na druge objekte.

To ti je dokaj dobro predstavljeno z kroglami različnih dimenzij/mas, ki upogibajo elastično površino.

Verjetno se bolj sprašuješ kaj ta "elastična površina" oz. prostor/čas sploh je.

Zakaj to ne bi mogla biti realna analogija 2D+čas površine v 3D+čas prostoru?
Kar bi bil bodisi 3D+čas znotraj nekega višjedimenziojskega prostor/časa (strune/brane) bodisi realen, striktno 2Dprostor/čas ki zgolj nudi "iluzijo" tridimenzionalnosti (hologramsko vesolje, fraktalno vesolje,...)...

Pravzaprav sem nekje bral članek z trenutno baje najbolj obetavnimi "teorijami vsega" in mislim da so 3 izmed njih vsebovale realne 2D gradnike kot osnovno strukturo prostor/časa.


Ne ne, tole o tkanini mi je precej jasno.

Problem je v tem, da ne vemo zakaj gravitacija to pocne in na kak nacin. Vem kaj je posledica vpliva gravitacije. Saj je Einstein lepo povedal in stvar kar drzi: Telo s svojo gravitacijo pove prostoru kako naj se ukrivi, prostor pa pove telesu kako naj se giblje.

Kaj me muci pri vsem skupaj je to, da v primeru obstoja gravitona, kot 'prenasalnega delca' gravitacije, pride do ene cudne zadeve. Namrec, foton prenasa EM naokrog zato ker potuje. Graviton bi pa tezko vplival na druge 'prave delce' tako, da bi jih vlekel nase. Graviton bi bil lahko sama motnja v cas/prostoru, ki povzroca ukrivljanje.

In potem naprej, od kje pa pride graviton, ga kdo odda in odleti v neki smeri? Kaj pa potem? Gravitacija vpliva na kolosalne razdalje, cez pol vesolja, ce treba. A se gravitoni vedno znova ustvarjajo, da uspejo priti tako dalec?

Hecna je tale gravitacija.

Ni si tezko predstavljati cas/prostora kot 4D objekta in kako neko telo povzroci motnjo v cas/prostoru problem je v tem kako ta motnja potuje in zakaj sploh potuje. :)
strani: 1 2 3


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

Kam gre tema ob prižigu luči? (strani: 1 2 )

Oddelek: Loža
515860 (4403) Matev
»

Jadra na svetlobo

Oddelek: Znanost in tehnologija
482794 (1466) SasoS
»

Svetloba! (strani: 1 2 3 )

Oddelek: Znanost in tehnologija
1458528 (5352) Zavo
»

svetlobna hitrost.. (strani: 1 2 )

Oddelek: Znanost in tehnologija
804831 (3391) TESKAn
»

delec - val (strani: 1 2 )

Oddelek: Loža
744727 (3920) Lucas

Več podobnih tem