Capitalism: A Love Story [2009] by Michael Moore

Mislim da ni treba biti ravno einsein, da ugotoviš da sprega kapital-politika, dandanašnji deluje tako, da si skuša podrediti tudi mem-polje tako demokratičnega, kot tudi revolucionarnega odpora. Ampak po drugi strani pa glej Obamo. Vsej takšni logiki navkljub vrši nemajhen miselni obrat v USA, ki je čisto lepo v stilu: 'tišina banda pokvarena kapitalistička, sad i siromasi malo'

Ni v interesu niti borz, niti bank imeti nepokrite naložbe. In če se to kljub vsemu dogaja, in edino Tito lahko to zaustavi, bo do tega prišlo! Malce karikirano pa vseeno. To kljub vsemu so mehanizmi, ki se, če ne sproti, pa po sili razmer samoregulirajo. Ampak to so detajli privatne lastnine, odgvornega upravljanja z njo in neodtujljive pravice, do upravljanja s svojim premoženjem. (Filozofija capitalisma). Če je prišlo spričo informacijske revolucije, do noro mešanih manipulativnih oblik lastništva, potem bo to treba urediti tako, da se sama ideja, ki ostane poštena, ne poruši. Po moje.

Ja in še slovenija:
Glavni kapitalisti in tajkuni so ugotovili, da v depresiji banke postanejo silno nečloveške. Hočejo izpolnitev obveznosti in obresti Jasno tudi naše banke dolgujejo nemškim, ki vlagajo na ameriško borzo k Alesandru Ciganiju in njegovim algoritmom

Ode slava, odu pare, a ode i Jožica

Toliko po kmečko. Resne analize, kam to konkretno vodi, pa se razlikujejo bolj kot take kmečke
Od napovedi, da bo spomladi slovensko gospodarstvo počepnilo in bomo vsi skupaj na bonih, do zmernega pesimizma, ki napoveduje dolg in mučen venpoteg iz depresije. Ampak to pa prepuščam zdaj ekonomistom.

Podpis tudi pod tole.

Počasi boš lahko začel pisat knjigo. Ne bi blo slabo, da se nekdo postavi ob bok slovenskim filozofom, ki znajo samo jamrat in svariti in opozarjati na napake. V tvojem pisanju je zaslediti veliko mero razuma in pozitivizma.

o+ nevone

Okapi je 1. apr 2010 ob 21:20 izjavil:

Poleg tega je marsikatera "slabost" kapitalizma posledica pohlepa (oziroma želje po lahkem zaslužku) delavcev, ne kapitalistov. Če ljudje ne bi kupovali delnic v želji po lahkem zaslužku, bi se ne dogajali borzni zlomi, ali pa vsaj bolj na redko. Če ljudje ne bi denarja zapravljali za v bistvu nepotrebne potrošniške dobrine, bi jim ostalo več za zdravstveno zavarovanje. Če bi se zadovoljili s cenejšimi avtomobili in skromnejšimi stanovanjim, bi jim prav tako ostalo več denarja za stvari, za katere jim ga sedaj zmanjkuje.
Vprašanje je sicer, kako bi na sodoben kapitalizem vplivala bistveno manjša potrošnja, in to je po mojem bistvena stvar, ki bi jo bilo potrebno spremeniti - namreč to potrebo po nenehni gospodarski rasti in potrošnji. Bi rekel, da bi lahko kapitalizem deloval tudi brez tega.
O.

Ja no. Želja po lahkem zaslužku, je kot pot v nebesa Redkim uspe v samo v približkih, a so dovolj glasni in opevani, da mit živi:) Ostali so recimo uspeli z IQ-jem čez 140, nešteto neprespanimi nočmi pred dolgočasno mašino, kjer ni bilo mogoče niti pogledati nago Pamelo in seveda z obilo norega optimizma

Delavci s svojimi delnicami so igračka za borzo. V najslabšem primeru osebna kockarska tragedija. Problem so rizični skladi, ki imajo dovršene tehnike in dovolj nabranega bančnega kapitala, s tehniko kako zvalovati vrednosti papirjev in pri tem pobrati smetano. To izgleda nemogoče, ampak če imaš na dražbi 'BUGLI' [BUGLI je recimo portfelj rizičnih papirjev] za katerega vse zanima, samo koliko bo jutri več vreden, se lahko lep čas dogaja, da je tržno vreden vedno več, čeprav realno ni vreden nič. [BUGLI postane nevaren, ko v njega vlaga vedno več velikih igralcev] Ko eden velikih kapitalistov samo zasumi, da bi bilo čas potegniti kapital 'na varno'...v realen svet oprijemljivih dobrin in preprostega trga, lahko to sproži orkan, ki zruši borzo (prizadeti so lahko pokojninski in ostali megakapitalni skladi) in cel fiskalni sistem. Na žalost! Dogodek je matematično gledano praktično nemogoč, a matematika ne upošteva skepse in muh velikih vlagateljev in masovne histerije. Ne pozabi, da delnice same po sebi so nekakšen BUGLI. Z njimi iščeš profit, ali mali košček udeležbe pri BUGLIJU, za zabavo. Podcenjujemo ogromno število malih vlagateljev, ki so izgubili nevitalen del, kot strošek zabave, tako na borzi, kot v igralnicah. Ti se ne hvalijo:) Zelo oteženo in transparentno pa je strateško prevzemanje firme z lastnino vred!

Treba pa je vedeti, da ravno ta sistem kot tak, omogoča tudi firmi 'MALIMEKANI' recimo, da svoje 4 računalnike in brihtne glave postavijo na borzo in pridobijo morda kapital za nabavo še 100 računalnikov in 100 brihtnih glav:) Kapitalizem z borzo, dokapitalizacijo, rapidno pospeši razvoj obetajočih firm, z njihovimi inovacijami ali zakladi, 'maljonkrat' bolj kot sam 'ebaneezer scroodge', ki samo zmerja nečake in jim skriva zlatnike Je pa res, da neka zdrava mera racionalne varčnosti, tudi v kapitalizmu igra ključno vlogo.

Res je, človeška zapravljivost in potrošniška mrzlica, evidentno pobere nekaj ubogih žrtev, ki si zdravstvenega zavarovanja ne morejo privoščiti, ali pa so zanj prepogoltni-zapravljivi, a zato na drugi strani, s pomočjo zavarovalniških barab in tudi pravih genijev zavarovalniške filozofije, naredi celotno ameriško zdravstvo za motor tehnološkega in znanstvenega razvoja celega sveta. Po moje (tu si ti bolj doma), jim fino in poceni vsi skupaj po malem krademo in tudi poceni nafehtamo 'Sexy health' filozofija Jane Fonda (recimo:), zdravega duha jogginga, fitnessa in joge ne prihaja iz kolhozov

Kapitalizem kaznuje nepotrebno zmanjšanje potrošnje s 'sociološko depresijo'. Realna pomanjkanja in nevarnosti obide največkrat ravno iz enostavne želje po večji prodaji in zaslužku, s pomočjo sodobne tehnologije in racionalnih omejitev. Ostali 'teleološki' sistemi ne znajo niti izmeriti potreb in želja potrošnikov, kar nam jasno da vedeti, da le-te uresničiti, stojijo še toliko dlje. Je pa res, da ko se bližajo časi hiperprodukcije prav na vseh poljih, prihaja čas, ko lahko začnemo tudi čisto realno spet razmišljati o tem, katere so tiste pomembne nematerialne dobrine, ki nam poleg materialnih oblikujejo zadovoljstvo, ali celo nadomestijo materialno! Ampak ni treba biti preveč zasanjan. Zelo racionalne glave vedo (pa ne razglašajo naglas:), da nam določeni scenariji niso ravno pisani na 'kapitalistički večiti raj' in da je zato 'boost', ki ga sam kapitalizem kot tak nudi, treba izkoristiti maksimalno racionalno. Pri čimveč ljudeh in potencialnih inovatorjih, kot je to mogoče. Iz 'ebeneezerjev scroodgev' se pa že mali otroci delajo norca Iz geeka ki ni naredil faksa, in je 6 let večinoma predremal za dosadno mašino (brez pamele:), pa se niti ne! In obstaja jih celo par, ki bodo po prebranem lahko izračunali, kakšna je računica klasičnega kapitalista, dobrodelno opismeniti umirajoče od lakote v afriki recimo. See

Because you have to be asleep to believe it ? :)

A potem se je zmetal ogromne količine denarja za reševanje malih vlagateljev ali reševanje velikih institucij?

Seveda da za reševanje malih vlagateljev. Ker če pade pokojninski sklad, ostane milijon ljudi brez penzij. A misliš, da bi si kdo upal z državnim denarjem reševati banko, v kateri imata denar samo Bill Gates in Soros? Tudi velika podjetja se rešuje zaradi v njih zaposlenih delavcev, ne zaradi lastnikov.

Za pomembne premike na borzi je pomembnih 1% oz mnj vlagateljev

Delnice že lahko kupi en sklad, ampak v njem je na tisoče malih vlagateljev.

O.

nekoč povročila tudi hudo krizo!!!

Hja, ta potreba o nenehni gospodarski rasti, ki je očitno vgrajena v trenutno različico kapitalizma, je recimo že na prvi pogled problematična, vsaj dokler smo omejeni na Zemljo. Rast ne more biti neskončna. Optimisti pravijo, da je prostora za rast še veliko (kaj se bo zgodilo čez 100 let pa jih ne zanima pretirano), pesimisti pa so malo bolj zaskrbljeni

O.

Infinitna rast v finitnem svetu ? Saj dela ce brcamo v našo omejeno razsežnost.

Vsak sistem ki ne spoštuje svobode in pravice posameznika je obsojen na propad.

Sploh ni res. Vsak posameznik se je pripravljen prostovoljno odreči delu svojih pravic in svoboščin v zameno za takšno ali drugačno nagrado. Za katero in v kakšni meri je seveda odvisno od posameznika.

Hipotetični primer - v zameno za doživljenjski all inclusive penzion na Tahitiju bi se bil marsikdo pripravljen odreči volilni pravici in svobodi govora.

Dokler so ljudje materialno preskrbljeni, lahko brez problemov uspeva diktatura ali prosvetljeni absolutizem. Dokaz za to so male bogate države, ki so daleč od kakšne demokracije, blagostanje svojim državljanom ša zagotavljajo zaradi naravnih bogastev, recimo Brunei, arabski emirati ... Tudi Singapur je nekakšna fašistična diktatura, ki se bo sesula tisti hip, ko bo Singapur padel v resnejšo gospodarsko krizo.

O.

username je 3. apr 2010 ob 00:10 izjavil:

Da capitalism ni dopamin pač pa heroin

Nope. Kapitalizem je protein. ....

V primerah je sicer težko... a kapitalizem prej odreja motivacijo, akcije, taktike delovanja, nagrade in kazni (kar bi bil ekvivalent dopaminu), kot pa da je kapitalizem denar, kar bi recimo lahko bil ekvivalent proteina. Noben um ne gre brez dopamina. So pa seveda razlike. Lahko ga je premalo, ni v pravi kombinaciji z drugimi nevrotransmiterji, itd. V severni koreji, gre dejansko za neko heroinsko odvisnost, ker rabijo vedno več vere v velikega vodjo, da lahko sploh funkcionirajo, nekateri mehanizmi akcije, taktike delovanja, nagrade in kazni, pa so že daleč od normale. Če bo dealer (veliki vodja) umrl, je nevarnost drugega dealerja, neprestano pa obstaja seveda, tako kot pri poznih odvisnikih, tudi bolj ali manj skrita želja za končanje agonije. Le prve abstinenčne krize, je vsakogar hudo strah in običajno ob dilerju, streznitev nima šans...... Ampak sorry protein v primero sodi lahko le kot denar Ker brez proteinov pa res ni nič

Natapkal sem potem še cel roman o 'capitalismu' Ayn Rand in Miltonu Friedmanu, potem pa so 'strokovnjaki odklopili' internet in vklopila se je proleterska samocenzura To zdaj prepuščam kapitalistom! Le toliko: da pod pojmom kapitalizem različni ljudje jemljejo različne reči, zlasti pa v sloveniji in deželah bivšega socializma!!! Ni kapitalizem avtomatsko filozofija Ayn Rand. Zaenkrat še ne:)

pod pojmom kapitalizem različni ljudje jemljejo različne reči,

Ker v šoli niso imeli STM

Kapitalizem je, ko so proizvodna sredstva v zasebni lasti in njihovi lastniki z njimi ustvarjajo dobiček. Ampak se seveda zaplete pri vprašanju, koliko proizvodnih sredstev mora biti v zasebni lasti, da je to že kapitalizem, ter pri posegih države v to, koliko ustvarjenega dobička bo ostalo njihovim lastnikom.

V kapitalizmu po Ayn Rand so vsa proizvodna sredstva zasebna in ves dobiček ostane lastnikom, v kapitalizmu po kitajsko pa niti ne

O.

nevone je 3. apr 2010 ob 09:38 izjavil:

To je res, a nekje je treba začeti.
o+ nevone

Začeti je malenkost. Evo povzetek, moje najnovejše poeme.

To kar username in Thomas skušata 'prodati', je filozofija Alise Rosenbaum (Atlas Shrugged) in filozofijo strica Ludwig von Misse-ja:) Tu gre seveda za ožji pogled na to, kaj naj bi kapitalizem bil. Esenca je 'neoliberalizem' in beg pred požrešnim cesarjem. Ta filozofija ni dovolj poznana pri nas, da bi lahko enakovredno zamenjali:
uveljavljeno definicijo kapitalizma:
--- kapital kot del osebne lastnine, s filozofijo osebne lastnine (tudi :)...je eden temeljnih produkcijskih sredstev!!!! Tudi produkti, sad produkcijskih sredstev, so last kapitalista, ima pa ta seveda obligacije, kot vsi drugi. Recimo: tehnično -> stroški za vzdrževanja strojev, stroški za delovno silo, stroški za surovine, materiale, energijo in stroški u božju mater... Poleg tega mu cesar nabije še takoj 20% davka. Ker je delno pošten, nabije pavšalno vsem enako. Šele potem ko preživijo ta egalitarnostni šok, ga nabije vsakemu tudi parcialno specifično kvanitativno

S filozofijo 'capitalisma':
--- kapitalizem je v delnem konfliktu z demokracijo in državo (von Mises:) saj ni esenca kapitalizma skrb za državo in populacijo in cesarjevo skrb za splošno blaginjo in človekove pravice in potrebe, pač pa samostojna neodvisna pot posameznika k kreativnemu profitu in sreči...recimo:) Davki in visoki davki so tako ovira kapitalizmu, kot podjetniški poti k človeški sreči. Skrbniška država, z davki je ZLO! (Seveda pa je velik spor potem kolikšna država je še dobra:) In na koncu: taka filozofija zahteva kreativne poštene posameznike, ki pravzaprav ne rabijo kvaziskrbniške države, ki jih zgolj molze. Rabijo svobodo!

Michael Moore kritizira kar ta širši kapitalizem, ki je v praksi v USA, kritizira ga kljub welfare-u. Zakaj? Zgodi se da sofisticirani 'trgi' [borza], v spregi z državo, na koncu lahko ob prihranke spravijo celo poštene varčevalce in kupijo karte za socialistične filme:)Kritizira ga kot sistem brez socialne države, kjer država skrbi za neko osnovno človeško pravico do življenja in osnovnega dostojanstva! Davki ga kljub osebnemu bogastvu ne skrbijo. Je pa to rahlo nevarno. Skozi ta skromni popek, se na koncu zlahka stisne, z malo boljševizma, lahko tudi cel socializem:) Ampak kaj prida mene za teološki socializem v USA ni strah. Počasi pa bo prihajal socializem v smisli neoliberalcev. Socialna država. Previdno in demokratično škripajoče. Ampak mogoče je, da bo. Če pa že bo, bo pa deloval in ne bo daleč od komunizma....
In ja spet. Komunizem ni kitajski sistem. Komunizem je utopični sistem, kjer recimo vsak dobi nek UTD s katerim pregloda skozi kruh in poplakne z mlekom. Vsako delo je priboljšek, ni pa suženjsko, niti v filozofskem pogledu več. Računalniki in internet niso luksuz in s tem tudi vir do samoizobrazbe ne. Pa še pamelo lahko pogledaš:) Kitajci imajo ljudsko republiko in bodo sčasoma po klasični doktrini uvedli socializem. Pomeni ne bo lačnih beračev na cestah in nato komunizem. Potem se bomo pa zbudili Na 'capitalism' Ayn Rand je Moore potemtakem še bolj besen, a se obenem kot američan, bolj zaveda, kaj bi znalo biti tisto, kar je USA prineslo prvo mesto na GDP/pro capita, če seveda odštejemo po prebivalcih uboge a bogate davčne oaze, offshore gusarje in izolirane šejke. In dodamo malo resnico. Če bi katerikoli teh gusarjev imel take davščine kot slovenija, bi bil revnejši:)

Ponovimo kmečko filozofsko: Ali ima cesar pravico, spreminjati liberalno logiko, po katerih si, po osnovnih načelih osebne lastnine in produkcije posameznik išče srečo, je pomembno vprašanje. Filozofija Ayn Rand je trenutno v vzponu, in ko se otresemo navlake manične-depresivnosti (navdušenja in obenem nemoči:), v njej tisti z občutkom za 'clue ideas' odkrijemo neko otroško poštenost in razum. Pokazalo se je namreč, da se režimi skupaj z velekapitalom borzne in bančne narave, lepo sprežejo in poredijo, medtem ko so 'capitalisti - producenti' (in posledično tudi delavci), lepo ob vedno večji kos pogače, brez da bi jim se seveda za to karkoli vitalnega, kar si sami ne morejo kupiti cenejše in boljše, država nudila. Skratka, če poenostavimo: imamo individualistični pogled, ki ga predstavljajo producenti, nasproti kolektivnemu, ki ga predstavlja država. Mises in sodobnejši Friedman, sta izdelala ekonomske modele, po katerih se vidi, da je tudi blaginja kolektiva večja, vkolikor se prav ta kolektiv zanaša na podjetniško svobodo, kreativnost in samostojnost in ne na od davkov in neučinkovitosti napihnjeno lažno solidarnost. Problem je seveda v tem, da nekateri mehanizmi uveljavljenega kapitalizma (banke in borza:) dobro služijo lahko tudi od kolektivizmov in 'fintic' kolektivizma, celo z manj truda -> več, in da je cesar daleč od tega, da bi dokončno prepustil krono, tistim ki producirajo. Zdaj porečete saj demokracija nima cesarja! Well tudi socializem ni imel cesarja uradno...potem pa se čez čas pokaže, da je njegov namestnik pridno jedel in pobijal, in da v klasičnih demokracijah to sicer drastično omejimo, se pa gospoda v grehu hitreje menjajo.

Če rezimiram za tiste, ki jim za Ayn Rand in Milton Friedman s kapitalizom vred ne prižgeta lučke o več dohodka, ker pač vsa gospoda v kompletu niso zagotovili človeku dostojnega preživetja, za kar se zavzema Moore.
Politiko in družbeni konsenz oblikujejo poleg družboslovnih ved: filozofije, ekonomije, sociologije in prava, (ki imajo vse več različnih tez in premis), še mediji, obljube in drobne prevare. Ko vam nekdo nekaj 'prodaja' je dobro vedeti, kaj približno kupujete, Zlasti, če to pomembno oblikuje vaše življenje. Michael Moore pod 'lacrima christi' tonom, prodaja prežvečen cviček, ki bo resda nekaj veselja dal, a sprožil tudi kar nekaj čirov in glavobolov. Lahko se po napovedi Friedmana in neoliberlacev zaradi večjih dajatev cesarju drastično zmanjša konkurenčnost, trg dela in posledično seveda skupna blaginja.
Ayn Rand (Alisa Rosenbaum), Milton Friedman in ekipa, pa vendarle 'prodajajo' nekaj kar je radikalno. Filozofsko radikalno in je kot se zdi na prvi pogled strup...ampak sem osebno prepričan, da je v določenih kombinacijah odlično zdravilo, ki ga pa niti cesar, niti proleter (in apologeti) nikakor ne sprejme. Zakaj?

Ker so apologeti 'capitalisma' na prvi pogled:
---> škrti ... in ne racionalni;___ [je bolje nekomu podariti ribo, ali mu dati čoln, mreže in ga naučiti loviti]
---> pohlepni... in ne optimistični;___[je bolje da profit usmeriš v nove projekte producentov ali v spomenike neumnosti]
---> svinjsko bogati.... in ne v dobro človeštva vpreženi garači!!!___[pravi producenti kapitalizma realno živijo precej skromno in si privoščijo nič dosti več realno gledano od delavca...je pa seveda res, da je tisto, često nesorazmerno s kvaliteto dražje, a to največkrat morajo, kot ostanek miselnosti cesarja, dvora in elite]
...in da bomo pošteni.... nekateri pa res niso nič drugega, kot pokvarjene pogoltne škrtice, ki jim zmanjkuje idej v kriminalu,...a ti so v veliki manjšini

Veliko lažje in lucifersko, je narediti popularen twist in krasti kot sraka...a biti navidez radodaren; delati se skromnega in si z zakoni zagotoviti dobre dohodke; biti hollywodsko bogat in slaven, a zraven kazati vsakodnevne ljudske slabosti Velik del bogate elite, katerim na prvo žogo sistem nizkih davkov brez socialne države najbolj ustreza, je tak twist že zdavnaj izvršilo: zagotovili so si raj tudi za primer socializma Drugi nekako nihajo med samomorom in dajanju cesarju miljone evrov, ki bi jih lahko porabili za projekte, ki bi dali kruh mnogim brezposelnim.

Ostali pa lahko študiramo nič kaj preveč zabavne rosenbaume, friedmane in na drugi strani žižke in jezuščka in se čudimo kako policaj, s 170 na uro vozi za policajem z ministrico, v precej kočljivih scenah in to kar 20 minut, brez opozoril za zaustavitev. To je sicer zabavno in pojasni, da je do dojemanja neoliberalnih tez še precej daleč, ampak po drugi strani, pa tudi počasi dojemamo, da vse to navijaštvo levo desno, pri večini nima nikakšrne filozofske ali znanstvene podlage. Nikomur se dejansko niti približno ne sanja, kako bi nek model za prodajo razširil, do modela celotne družbe in na njem zasimuliral zakone in dajatve. Pa ne da to ni mogoče. Stavim pa da vsi po malem 'cvikajo'. Tako levica kot desnica. Sicer bi nemara z večjo vnemo analizirali pahorjev semafor in ga pljuvali, kot pa recimo garažo in KK-jinega šoferja. Tudi desnica uporablja populizem, dasiravno jim glede na premoženje, ne bi bilo treba

Na drugi strani tudi miselnosti, kdor ne zna preživeti naj crkne, ne gre ravno brezglavo opevati. To hitro privede do kriminala, kjer po vseh paragrafih dobimo za nagrado, vsaj toplo streho nad glavo in 2x dnevno topel obrok. In vsaka morala Ayn Rand, ali Friedmana pade v lužo, saj vsi nimajo te sreče, da bi znali pisati mračne ljubavne štorije in radikalne ekonomske teze:) Kar lahko upamo je, da bo s sodobno informacijsko tehnologijo, na koncu tudi sociologija s hčerkami, kot so ekonomija in politologija, prešla iz špekulacij na simulacije, ki bodo pokazale vsaj osnovne trende razvoja dveh tako različnih konceptov družb, kot sta kapitalizem - z minimumom od cesarja zapisanih dajatev za skupno blaginjo in na drugi strani 'komunizem' - s popolno skrbjo države nad osnovnim preživetjem posameznika. Ideološke maše in pritiske za hip pozabimo. Če imamo model ki izračuna vreme, so vrači naenkrat v rock'n rollu, osnovni poklic je šel po zlu. In lobiranje za ideološke teze je tudi out:) Komunizem je ob avtomatizirani hiperprodukciji dobrin verjetno možen brez gulagov in streljanja, a ni rečeno, da je bolj human od kapitalizma s povsem sproščenim trgom in minimumom predpisanih dajatev in potenciali avtomatizirane hiperprodukcije, kjer se na koncu visoko ceni tudi mirnega in originalnega berača. Realni modeli zaenkrat kažejo, da so države z najmanjšimi dajatvami med državami kjer je najboljše življenje....hmmm kje??? Že tu se zatakne. Denar naredi svoje.... a poleg tega še niz drugih pomembnih faktorjev, ki zelo menjajo sliko. A če primerjamo tako za nas realno USA in EU, kjer imamo približno enako kvazikrščansko etiko in postindustrijska informacijska znanja, potem ugotovimo, da .... evo mladi raziskovalci sociologi sad i vi malo!!! A vas Mathhai samo uči linuxa in novinarke etike, jebela. Evo komunistička partija in Ayn Rand sta se spravila v šah tekmo in katera strategija je boljša? Kdo živi boljše v primerljivih državah? Tisti ki imajo več davkov, ali tisti ki jih praktično nimajo? A? To je eno pomembnih znanstvenih, filozofskih, ekonomskih, politoloških in novinarskih vprašanj. Kaj zdaj FDV? A moram res vse sam?

Če bi bile te diktatorske oaze tako zanimive bi veliko ljudi se preselil k njim, pa ne vidim nekega zanimanja za te kraje.

Ker slabo gledaš. V Emiratih je večina prebivalstva začasno priseljenih gastarbajterjev. Tudi v marsikatero drugo podobno bogato diktaturo je naval, imajo pa seveda praviloma vse zelo diktatorska pravila priseljevanja.

Atlas Shrugged

Mimogrede, že dolgo se sprašujem, ali je bila Ayn Rand v Jugi na kakšnem uradnem seznamu prepovedanih avtorjev. Ker, po cobissu sodeč, v Sloveniji v javnih knjižnicah praktično ni bilo njenih del. Sicer pa še vedno ni niti enega izvoda Atlas Shrugged.

O.

Okapi je 3. apr 2010 ob 12:19 izjavil:

Atlas Shrugged

Mimogrede, že dolgo se sprašujem, ali je bila Ayn Rand v Jugi na kakšnem uradnem seznamu prepovedanih avtorjev. Ker, po cobissu sodeč, v Sloveniji v javnih knjižnicah praktično ni bilo njenih del. Sicer pa še vedno ni niti enega izvoda Atlas Shrugged.
O.

Ni rečeno. Precej tega ni bilo prevedeno. En primer šele nedavno:
Robert Luis Stevenson: The Strange Case of Dr.Jeckyll and Mr.Hyde
Artur je spet pil
Za Ayn Rand se kar lep čas ni vedelo praktično nikjer nič. Filozofija se je začela buditi v tranzicijah kapitalizma v socializem in obratno, kjer so bistrejše glave pogruntale, da se država povsod le napihuje, postaja dražja, sama skrb za uboge pa ostaja bolj kot ne, prav nespremenjeno večinoma tako na plečih delavcev, sorodnikov in humanitarnih organizacij

Precej tega ni bilo prevedeno.

To že, ampak mene še vedno preseneča, da v knjižnicah ni niti izvirnika, pa gre za eno najbolj razvpitih književnih del 20. stoletja.

O.

Ampak da bi se kdo preselil v te države ko preživetje ni problematično v lastni, samo zato da bi si lahko privoščil lepši avto ali TV, pa se ne dogaja.

Seveda se dogaja. Ogromno Evropejcev in Američanov dela tam in trpi šeriatsko pravo, čeprav bi tudi doma čisto spodobno zaslužili.

O.

Ampak koliko to predstavlja normo je druga debata.

Predstavlja jo v toliko, da je večina pripravljena zabarantati svoje pravice in svoboščine za ustrezno ceno, tuje pa še precej ceneje. In da lahko vsaka diktatura brez težav uspeva toliko časa, dokler ljudem, ki v njej živijo, v zameno za manj svoboščin in pravic daje več materialnih ali kakšnih drugih ugodnosti. Vse je pač zgolj trgovina.

O.

Že zdavnaj so pogruntali, da je najboljša oblika vladavine, kar jih poznamo, razsvetljeni absolutizem. Ima samo eno majhno pomanjkljivost - razsvetljeni absolutisti so zelo na redko posejani

O.

Sej je že Rim dokazal da pod diktatorjem družba lahko odlično uspeva. Problema sta samo dva, ga ubijejo (Cesare) in zamenjajo z drugim ali naslednik ima IQ šimpanza (Nerone).

V obeh primerih škoda ki nastane v parih letih uniči vse dobro storjenega v prejšnjih 100.

Dober absolutist je po mojem slovel po tem, da je bil učinkovit. Hiter.

Kot učinkovit (pri pobiranju davkov, gradnji cest, zatiranju kriminala ...) lahko slovi vsak absolutist, to, zaradi česar so slavili razsvetljene, je pa ravno pravičnost in da so uvajali socialne reforme (šolstvo, bolnice, ukinitev suženjstva, smrtne kazni ...). Čeprav resnici na ljubo to v primerjavi z njihovimi nerazsvetljenimi absolutističnimi tekmeci ni bilo težko biti

Po mojem glavni nerazrešen problem demokracije je odnos do "poražencev". Kako zagotoviti, da bodo zadovoljni (oziroma vsaj ne preveč nesrečni) tudi tisti, ki niso volili zmagovite stranke. Če tistih, ki zaradi naravnih danosti nikoli ne morejo priti med zmagovalce, niti ne omenjam.

Tu zaradi tega v ozadju vedno tli nevarnost državljanske vojne ali državnega udara.

Razsvetljeni absolutist je praviloma v očeh državljanov bolj nevtralen kot demokratično izvoljen predsednik ali zmagovita stranka. To je IMHO tudi glavni razlog, da je večina zahodnoevropskih demokracij še vedno dednih monarhij. Pri nas zato lahko Traven tuli, da Turk ni več predsednik vseh Slovencev, medtem ko lahko angleška kraljica naredi poljubno bedarijo, pa bo še vedno (najmanj;-) kraljica vseh Angležev.

O.

Poglej našega Matthai-ja. Kakšen smisel ima za doktorja znanosti (družbenih?) biti politično opredeljen.

Naiven si, če misliš da ni opredeljen.

o+ nevone

Mimogrede ... jaz ne mislim, da je opredeljenost kar sama po sebi kaj slabega. Že mogoče, če si nekritično opredeljen.

o+ nevone

Moore je tak kot Žižek, samo naklada. Razlika je, da en naklada populistično, drugi pa intelektualistično, vrednost pa je približno enaka.

O.

Jaz mislim, da nasprotno stran sprejmemo, če vidimo tudi kakšno korist zase.

Eno je nekritično sprejeti nasprotno stran v celoti, drugo pa samo določene njene argumente. Če vidiš, da je argument nasprotne strani pameten in logičen, ga sprejmeš, ker je, tako kot vsak drug pameten in logičen argument, koristen. To je nekaj čisto drugega kot konvertitstvo raznih Dežmanov.

O.