Brezčasnost?

ma to so take nesmiselne debate

kot ta, ali je luna še vedno na svojem mestu, če je nihče in nič ne opazuje

da sta prostor in čas definirana samo glede na delce. Brez delcev nimaš definiranega ne prostora, ne časa. Šele delec v prostoru definira prostor sam.

Jup, mogoče bi blo dobro le, da bi namesto delec reku foton al pa kvant energije. Delec je samo podmnožica pojavnih oblik EM valovanja.
Dovolj je da maš neki energije in imaš prostor in čas. Brez energije nimaš ničesar. Niti prostora, niti časa.

Ko potem hočeš opisat neizmerljivo, te pa Occam po glavi. "Nič" je pač najenostavnejši opis tistega, kar ne moreš nikakor videt. Žal pa boleha za ExNihilom, ki iz tega "Niča" rojeva "Nekaj". To pa nikakor ne paše v naše izkustvo in vso ostalo znanost, kjer ni nobenega rojevanja ampak samo spreminanje.

Kot bi reku Feynman: Tough

O infinitno majhnih tockah bi imeli 'strunarji' precej za povedati. :)

O fiziki, ki ne velja v nasem vesolju je tezko govoriti, predvsem zaradi tega, ker cesa drugega kot nasega vesolja ne poznamo. Ce gre pa nase vesolje kaj 'globje' od trenutnih stirih dimenzij, pa ne vemo. Strunarji pravijo, da gre vse tja do enajst ali koliko dimenzij. Vsaj priblizno so jih ze naracunali. :)

Ciljal sem bolj na to, da teorija strun ukinja delce kot neskoncno majhne tocke, ker so z njimi sami problemi. :)

WarpedOne:

Jup, mogoče bi blo dobro le, da bi namesto delec reku foton al pa kvant energije. Delec je samo podmnožica pojavnih oblik EM valovanja.

Strogo gledano to ne drži. Poleg EM polja imamo še polji močne in šibke sile ter seveda gravitacijo. Kvanti prvih treh polj so zbrani v tejle strašni tabeli, v kateri pa imamo še fermione, katerim pa tudi (če se ne motim) pripadajo njim lastna polja (tudi snovni delci so torej kvanti nekih polj).

Je mogoče zgraditi poljubno dober teleskop?

Ne. Hologramski princip prepoveduje, da bi od nekega kosa prostora zvedel več, kakor znaša njegova površina.

Tko da mravlje v osončju far away bi morda še lahko gledal od tule, bakterij pa že ne več.

če predpostavljam, da je čas posledica interakcije med delci čiste energije - fotoni, gluoni? - potem bi si lahko čas 0 zamislil takrat, ko se v nekem trenutku ali pa časovnem kvantu ne zgodila nobena interakcija v vesolju

Saj to je težava - fizikalno si sploh ne moreš zamisliti vesolja, v katerem bi bilo gibanje 0 (ne neizmerljivo - dejansko 0).
Ker si tega fizikalno ne moreš niti zamislit, za vse praktične pojme tudi ni možno.

Če imaš prostor, je ta nujno dinamičen. Če imaš dinamiko - imaš čas. Prostor/čas sta tako neločljivo povezana. Brezčasnosti ni.

Ne moreš imeti gibanja brez časa.

Če v enačbo vpelješ neskončnost, je itak rezultat neskončen. Če zadevo poskušaš znormalizirar, pa se spet vrneš na čas.

Treba je razlikovati pravo (past-) neskončnost in limitiranje proti neskončnosti.

Limitiranje proti neskončnosti (ali ničli) pomeni, da je nikoli ne bo doseglo. Limitiranje je večna ekspanzija (ali krčenje) proti - ampak ne tudi doseganje konca te poti.

Nimaš in v našem vesolju tudi ne moreš imeti. Celo hipotetično realne nule ne moreš imeti - o hipotetično realni neskončnosti "poleg" našega vesolja pa lahko debatiramo.

Saladin je 20. feb 2010 ob 18:15 izjavil:

Popolnoma statičen obstoj je nemogoč - zato je tudi popolna brezčasnost nemogoča.

za to vesolje bi se s tem lahko strinjal...

Zakaj si ga ne bi mogel zamisliti?

In kako sledi, da če si nečesa ne morem zamislit, da to ne obstaja?

Imam velike težave pri zamišljanju 4. dimenzije - pa menda 4 dimenzije vseeno obstajajo...?

imagodei je 21. feb 2010 ob 10:32 izjavil:

Zakaj si ga ne bi mogel zamisliti?

In kako sledi, da če si nečesa ne morem zamislit, da to ne obstaja?

Tle pomojem mesas jabolka in hruske... Znaost res porivajo naprej zanesenjaki s cudnimi in outrageous idejami, ampak te ideje niso tako far-fetched kot si ljude predstavljajo. Ne gre se zato da nekdo (ki celo zivljenje koplje jarke) dobi okrog leta 1900 idejo da mogoce pa Newton ni imel cisto prav in izumi kvantno mehaniko. Se vedno gre za visoko izobrazen kader, ki (poleg strasno mocnih osnov razumevanja problema) poseduje se zelo bujno domislijo. _Ce_ mu uspe svojo domislijo upravicit z veljavnimi teorijami, oz. napisat novo teorijo, ki jo bo znanost sprejela kot boljso, potem zadeva stima. Pol padajo nobelove, etc. Amapk v osnovi vse izvira iz strasno detaljnega poznavanja trenutne znanosti, se bolj podrobnega razumevanja problemov ki jih trenutna znanost ne zna pojasnit, in pa veliko domislije ki usmeri mozgane v pravo smer.

Med igranjen igric/gledanjem filmov/etc. se nihce ni dobil kaksne grozno uporabne znanstvene ideje, vedno je bilo za to potrebno leta solanja (ne samo formalnega, ponavadi je potrebno se precej geekanja) in za tem se leta dela preden je kaj za pokazat.

imagodei je 21. feb 2010 ob 10:32 izjavil:

Imam velike težave pri zamišljanju 4. dimenzije - pa menda 4 dimenzije vseeno obstajajo...?

Za potrebe zadostitve firbca in pisanje po forumih/debate v ostarijah si ni noben problem zamisljat cetrte prostorske dimezije. Sicer 4d prostor ni vec nic kaj podoben nasemu 3d prostoru, amapk za rekreativno razgibavanje mozgan gre.

Problem je ko moras v 4d prostoru nekaj konkretnega pokazat, napovedat kako se stvari obnasajo. Takrat pa ni vec dovolj da si znas predstavljat hypercube in gledat lepe animacije na netu kako se seseda sam vase (v 3d projekciji), ampka moras imet dovolj domislije da si znas zamislit fizikalne zakone, ki veljajo v 3d prostoru, v 4d. Sem je seveda vkljucena vsa potrebna matematika (brez nje itak ne mores nic konkretnega pokazat).