Brezčasnost?

Ne vem točno kaj eni zagovarjate, ampak ko se bo vesolje ohladilo na 0K, ali bo po vaše še obstajal prostor-čas?

V bistvu ne vemo, ali se bo ohladilo ali ne.

Limitirala definitivno bo temperatura h 0. Če pa morda šele v neskončnosti in bo tako celoten čas sem in tja še kaj prasketalo, potem imamo future eternal.

Pri future eternal so paradoksi, pri future non eternal so pa seveda tudi.

Planckov čas je kvant časa: 5,39124 x 10^-44 s

Pomoje vesolje ne moe doseči 0, ker energija, ki je sedaj prisotna, ne more izginiti kar nekam. Lahko se približa 0, vendar še vedno ne bo 0 in čas bo tekel naprej.

brezčasnost je stanje duha/stvari, pri katerem vpliv časa ni viden. Ta bi bla zanimiva definicija.

To je pa stara ljudska modrost ki se je je Heisenberg naucil od enga mozakarja, ki je imel kmetijo blizu koce, v katero so hodili fiziki pred drugo svetovno vojno izmenjevat ideje (nekaksen neuraden kolokvij ali nekaj takega). Uglavnem mozakar je imel nad vrati nabito podkev. Heisenberg ga je vprasal ce verjame da mu podkev pomaga pri sreci, pa mu mozakar odgovori da ne verjame, ampak da baje vseeno dela tud ce ne verjames.

Innerspace, upam da bo knjiga vsaj tolk dobra kot verjames da je :)

Back to the topic:

Zakaj vztrajate pri prostoru v trenutnem vesolju (z vsemi fizikalnimi zakoni) kjer ni gibanja, ce smo (vsaj upam) se strinjali da tak prostor ne obstaja (v trenutnem vesolju).

Ce se hocemo pogovarjat o takem prostoru, potem bo moral nekdo izmed nas (/me looks at OP) skomponirat teorijo, ki bo tak prostor dopuscala (in cimbolje opisovala vse druge pojave). Do takrat je pa vprasanje "kaj pa ce bi tak prostor obstajal" brezpredmento, ker tak prostor nebi obstajal.

OT----
To je pa stara ljudska modrost ki se je je Heisenberg naucil od enga mozakarja, ki je imel kmetijo blizu koce, v katero so hodili fiziki pred drugo svetovno vojno izmenjevat ideje (nekaksen neuraden kolokvij ali nekaj takega). Uglavnem mozakar je imel nad vrati nabito podkev. Heisenberg ga je vprasal ce verjame da mu podkev pomaga pri sreci, pa mu mozakar odgovori da ne verjame, ampak da baje vseeno dela tud ce ne verjames.

Innerspace, upam da bo knjiga vsaj tolk dobra kot verjames da je :)

Haha! Hvala za dozo smeha:)
----

Prostor/čas je neizogibno dinamičen - drugače ne bi mogel obstajati.

Sej, a tu se sprasujemo o brezcasnosti torej neobstoju prostora casa.
Glede na to, da se delcu z blizanjem svetlobni hitrosti cas upocasnjuje, bi lahko sklepal, da fotoni niso casovno pogojeni v klasicnem smislu, torej da zanje cas ne obstaja. Ceprav v nasi poziciji drzi tudi, da imajo nek 'zacetek in konec', a po mojem le kot manifestacija energije.
Najhujse vprasanje bi bilo, 'kaj je s casom onkraj svetlobne hitrosti?'...
Seveda hipoteticno, a bojda se razmislja o tahionih, ki bi naj vedno imeli hitrost visjo od svetlobne.

S časom onkraj svetlobe greš v preteklost, če stvar opazuješ

Jah, kako bos pa opazoval cas v drugi smeri? Oziroma kako bos zaznal 'nekaj' nadsvetlobno hitrega?
Tukaj je problem linearna predstava o casu, ki je po mojem napacna.

Ne mores potovati hitreje od svetlobe, dokler imas maso, ne mores.

Če povzameš - z fiziko, ki jo poznamo, ni možen prostor brez gibanja - še zamisliti si ne moremo fizike, ki bi to lahko omogočala.

Skratka - vse fizikalno znano nam pravi, da imaš vedno lahko le dinamičen prostor/čas - ne moreš pa imeti prostor brez časa ali vice versa.

Če je najkrajši možni čas Planckov čas(časa pod te vrednosti ni), potem je čas diskretna funkcija. Potem si lahko svet predstavljamo kot v prvih začetkih prikaza filma-gibanja
z listanjem zvezka s katerim ponazorimo tek konja.



Vsak tak list je navodilo (dana množica fizikalnih zakonov + zakon svobode znotraj fizikalnih zakonov) v danem trenutku za prikaz gibanja na naslednjem listu (trenutku).

Vmes je pa božja kalkulacija.


Kaj lahko iz tega še dodatno sklepam, pa še gruntam.

Če bi lahko šel hitreje kot svetloba, bi se lahko ozrl nazaj in videl v preteklost.

O.

Ne, ne bi. Ne bi sel hitreje od svetlobe. Paradoksalno je, no. Lahko gres samo zelo zelo zelo hitro.Tako zelo hitro, da se cas zate skoraj ustavi in tako potujes en teden stran od zemlje in en teden k zemlji. Zate bo minilo 14 dni, na zemlji pa 10.000 let. V preteklost pa vsaj v nasem vesolju ne mores. Tudi videti ne.

V preteklost pa vsaj v nasem vesolju ne mores. Tudi videti ne.

No ja no, gledaš v preteklost itak vedno. Dlje kot gledaš, tem bolj v preteklost gledaš in vidiš.

yp v svojo preteklost pa res nekak ne gre gledat

Ne bi sel hitreje od svetlobe.

Pustimo ob strani malenkost, da ne moreš potovati hitreje od svetlobe. ČE bi lahko, bi videl v preteklost. Lahko bi videl (z dobrim teleskopom) svoje rojstvo, kdo je ubil Kennedyja ...

Ne, ne bi. Ker bi bili fotoni tistega dogodka prevec raztroseni po vesolju naokrog. V mojem primeru, bi moral potovati 33 svetlobnih let dalec. Teleskopa, s katerim bi videl tako dalec tudi v teoriji ne mores narediti.

Lahko pa se sedaj vprašaš, ali je naključje, da ne moreš potovati hitreje od svetlobe in gledati v preteklost, oziroma kako sta povezana svetlobna hitrost in čas.

Po vsem kar sem prebral si jaz stvar takole razlagam: V nasem vesolju se vedno gibljes s svetlobno hitrostjo. Imamo stiri dimenzije in vecino casa se s svetlobno hitrostjo gibljemo skozi cas. Ce se moramo kadarkoli gibati se po kaki drugi koordinati potem moramo gibanje skozi cas upocasniti. Trenutno smo na vlaku, ki drvi s svetlobno hitrostjo skozi cas, dol vsaj zaenkrat ne moremo, tudi v rikverc ne moremo preklopiti.

Lahko se recimo tudi vprašaš, kaj to pomeni za možnost potovanja po kakšnih prostorskih bližnjicah (wormholes), ker v tem primeru bi tudi lahko gledal v (svojo) preteklost.
O.

Wormholes so trenutno precej hipoteticne zadeve, ki pa ne dovoljujejo prenasanja snovi skozi njih same. Oziroma to omogocajo s pomocjo snovi z negativno maso. Take snovi pa trenutno se nimamo. Bi pa predstavljala bum v kozmeticni in lepotni industriji. :>

Teleskop s premerom 100 svetlobnih let? :>

Verjetno bi se zaradi svoje mase sesedel sam vase. Mogoče bi celo postal črna luknja.

Eh, če bomo pa že taki znalci, nam pa sploh ne bo treba potovat. Si bomo kar bližnjo vesoljsko okolico preoblikovali, tako da nam bo všeč.

Tkole, kot si napisal, sploh ni problema. Vsak gledanje je gledanje v preteklost. Svetloba nuca nek čas da od vira pride do tebe.

Ampak, ti misliš na opazovanje SVOJE preteklosti - se prebrnem in se nato kasneje sam sebi smejim kak štor sm bil, ko se opazujem skoz daljnogled. Nekak moraš vkomponirat svetlobni stožec.

Casa pod planckovim casom ne moremo izmeriti. V tem je tezava, tako kot razdalje krajse od planckove ne moremo izmeriti.

Pa ne pozabit da "Ne moremo imerit" pomeni "Nima nobenega vpliva".
Če bi melo kak vpliv, bi se dalo tudi izmerit. Če drugače ne - statistično, preko dogodkov, na katere ima vpliv.

In ker nima nobenega vpliva je za nas ekvivalentno "Ne obstaja".

To pa ni tako enostavno.
Fizikalno to moraš res zanemarit (fiziki potrebujejo surove podatke, ki jih seveda nimaš)
AMpak če ne moreš izmeriti - kako "veš" oz. kako lahko predpostavljaš, da nima nobenega vpliva na kako fizikalno enoto našega vesolja?

To bi veljalo samo takrat, ko bi v detajle potnal delovanje prostor/časa - obstoj "subplancka" pa ne bi pojasnil ali dodal ničesar v to znanje. Naše znanje pa je trenutno še izjemno luknjasto.

AMpak če ne moreš izmeriti - kako "veš" oz. kako lahko predpostavljaš, da nima nobenega vpliva na kako fizikalno enoto našega vesolja?

Točno zato, ker tega ne morm izmerit. Niti posredno niti neposredno, niti deduktivno niti induktivno.

Če js neko reč lahko zmerim na 20 mest natančno, vpliv se pa "dejansko" oz. "realno" pozna šele na 30. decimalki lahko vseeno rečem da nima vpliva - ker je miljardokrat premajhen, da bi name imel kak vpliv. "Name" v smislu vpliva na celo vesolje, kot sm ga js sposobn zaznat in dojet.

Za ilustracijo: V možganih potujejo električni signali, ki oddajajo tudi elektromagnetno valovanje. Ta se širi v prostoru in vpliva na druge električne signale - kot šum. Ampak, ker je ta vpliv bistveno premajhen, lahko trdimo da telepatija pač ne obstaja in so vsi morebitni glasovi v glavi le bolezen in ne prisluškovanje tujim mislim.

Tole je tavtologija, čeprav morda na hitro ne zgleda tako.
Vemo kar vemo. Špekulacije o tem, kako zgleda tisto kar ne vemo, pač spadajo v kategorijo pravljic.
In smo spet pri temu zakaj je ena pravljica "več vredna" kot druga pravljica.

fizikalne zakone, ki morajo za naše vesolje veljati v vsakem primeru - pa če se dogajajo na neizmerljivih območjih ali ne.

Čisto vsi zakoni, katere poznamo, imajo omejeno natančnost. Relativnost mislm da velja na 9 (?) decimalnih mest natančno. NIKJER ne piše da velja tudi na 30. decimalnem mestu. Morda, morda ne. Kaj in kako velja "tam spodaj" je za nas popolna tema.

Razlika med nama je, da ti "VELJA/NE VELJA" razumeš absolutno, tako kot naj bi se stvar odvijala "tm zunaj". Kot je gravitacija delovala še predno se je prva opica skobacala dol iz drevesa. Js "VELJA/NE VELJA" razumem relativno oz. nam razumljivo in spoznavno.

O nespoznavnem govorit je žal pravlica. Nam je to všeč al pa ne.

BigWhale:

In ker ne morem izmeriti tistega dogajanja je pravzaprav vseeno ali je tam ali ga pa ni?

Če je dogajanje celo v principu nezaznavno, potem pač ne obstaja - tako kot recimo nevidni zmaj v moji garaži. Kdor se s tem ne strinja, naj se pripravi na boj z Occamom. ;)

Kvantne pene ne bomo nikoli videli*, pa ce je ali pa je ni tam kjer naj bi bila. :)

Vkolikor ima hipoteza kvantne pene kakršnekoli, še tako oddaljene (v smislu sprehoda po kavzalni poti od predpostavljene kvantne pene do nekega dogodka) eksperimentalne napovedi, lahko rečemo, da jo je moč zaznati. Sicer ne nujno tako direktno, kot lahko zaznamo drevo pred seboj (*), a vendarle; sam ne vidim zakaj naj bi se 'zaznavnost' omejila le na verige kavzalnosti le neke določene, omejene dolžine - koncept je namreč splošnejši. V nasprotnem primeru, ko hipoteza s seboj ne nosi nikakršnih niti v principu eksperimentalno preverljivih posledic, pa lahko mirne duše pozabimo nanjo, ker od nje ni popolnoma nobene koristi.

(*) V grobem: drevo -> svetloba, ki se odbije od drevesa -> doseže našo mrežnico -> po vidnem živcu odhiti v obliki mn. elektronov -> ki se v vizualnem korteksu še dodatno obdelajo (& some magic happens here) -> introspektivno vidimo drevo