Črne luknje in črvje luknje ter potovanje skozi slednje

Owca, to je odvisno od smeri gibanja enga glede na drugega. Če se en preprosto oddaljuje od durugega, potem ni razlike. Spet glej Lrentza (v posebni teoriji relativnosti).

Dejansko se postaraš za toliko kolikor si potreboval časa za potovanje lokalno na vesoljski ladji...prav tako so se na Zemlji postarali za toliko časa za kolikor si se ti na vesoljski ladji. Čas teče vsepovsod enako. Spreminja se samo frekvenca sprejemanja informacij, zato navidezno hitrejši/počasnejši tok dogodkov.


In kako potem, da ure tečejo počasneje pri višjih hitrostih ?

tudi mene to zanima..razn če ni trik..da mi vidimo ure da grejo počasneje v resnici pač ne HEH..
Sm kokr sm jst do sedaj razumel to stvar se ti ne bi staral pr takih hitrostih zgleda da ni bilo to prav....Torej kaj je Thomas mislil potem

črvine...črna luknja....pri črnih luknjah zakoni relativnosti odpovejo

Tkole bom reku:

Če dovolj zašibaš - dovolj blizu c - na drugo stran Galaksije, boš tja prišel v subjektivni sekundi. Seveda, sekundi bolj težko, saj se boš zaletel s preveliko hitrostjo v medzvezdni plin in se spektakularno razsul. Ampak recimo, v enem letu, pa že.

Se ti bo zdelo, da se je tebi nasproti drveča Galaksija tako skrčila. Prosto po Lorentzu.

S tem boš vrgel proč ene 100 tisoč let subjektivnega časa in tvoji računalniki na ladji, bodo faktorizirali bistveno manj velikih števil, kot oni na Zemlji tačas. Pa še vsega drugega.

Razen tega, boš naredil ogromno ene entropije po nepotrebnem. Dovolj bi bilo poslati miniaturne sonde na drug konec Galaksije, kjer jo spremenijo v upload receptorje, računalnike in drugo nujno potrebno šaro.

Kmalu za njimi že šiba radio signal ali laserski žarek, v katerega je vgraviran tvoj upload, da tam takoj začne uživati life.

Strange as Hell, če preveč daš na Startrekse in podobno SF kr(a)mo.

> Thomas, skrćitev dolžin je prečna, ne vzdolžna...

A greš kej staut?

Ne ... to je ena redkih zadev SR, ki NIMA eksperimentalne potrditve.

Linko.

Povezavko Linkić

Kakšen argumant bi prav sedel...

http://hyperphysics.phy-astr.gsu.edu/hbase/relativ/tdil.html

No, sej če pogledam nazaj, je bla debata o potovanju (torej gre res za opazovalca V raketi), tko da imaš prav.

> tko da imaš prav.

To rad preberem.

> Ker ni absolutne hitrosti, so vse hitrosti relativne in tako so tudi vse razdalje "prave", vsaka za svoj "inertial frame". Mislim vsaj tako.

V Specialni Relativnosti je tako. V Splošni in v resnici pa moramo upoštevati, da je nekdo pospeševal, drugi pa ni.

Pa tisti pospešujoči ni več inercialen.

Ja sej! To sem mislil s "prečno". Torej tisti na peronu gleda vlak prečno. Vlak se sicer skrajša v vzdolžni smeri, ampak tisti na vlaku pa gleda naprej in vidi dolžino kako? Glede na to, da ČAS teče počasneje zanj, čuti to kot krajšo razdaljo. Je res?

> Glede na to, da ČAS teče počasneje zanj, čuti to kot krajšo razdaljo. Je res?

Je res.

Ja, ja, OK.

Torej če dobro zašibamo na drugo stran Galaksije, se nam bo zdelo, da smo v enem letu prišli tja. Da pa ne bi s tem presegli svetlobne hitrosti, se nam je Galaksija v smeri našega divjanja, pripravno ustrezno skrčila. Na okrog svetlobno leto, pravokotno na našo pot je pa še vseeno merila 100 tisoč svetlobnih let.

Z drugimi besedami, AWESOME.

Z drugimi besedami ... dejanski geometriji je invarianta svetlobna hitrost, razdalje nikakor.

Z drugimi besedami - da dol padeš!

Ej, če sm dojel...sm dosegel velko...razumem pa takole dejansko smo potovali 100.000 let ampak....če bi(uni na vesoljski ladji živeli svoje življenje med potovanjem, šteli kvazi dneve, mesece...)bi se njim zdelo...ali pa magar da rečemo bi za njih vse skupaj trajalo...1 LETO( če je to to zdej štekam in je AWSOME res)
Potem pa me zanimata še dve stvari....

prva: torej kako je s to skrčitvijo galaksije, je bilo to mišljeno metaforično(se prav sm zdi se to tko opazovalcu)...ker predpostavljam, da ne gre za dobesedno skrčitev prostora

in drugič: Stvar, ki me še vedno bega...tole stvar ni še noben izkusil...svetlobna hitrost itd...torej kako jim to potegnl...na konkretnem primeru?

>> svetlobna hitrost itd...torej kako jim to potegnl...na konkretnem primeru?

Vidiš, res te ne štekam, potem se pa name jeziš, da sem kao fin. Sori, ampak dej se nauči pisat.

Vidiš, jaz te že nisem pravilno razumel zaradi načina pisanja.

Ok, zdaj te pa razumem .

Glej, posebna teorija relativnosti, ki je predmet debate, temelji na Lorentzevi transformaciji, ki pa je osnovana na dejstvu, da je hitrost svetlobe enaka (in konstantna) V VSEH inercialnih sistemih. To se hitro izpelje iz Maxwellovih enačb.

So pa tudi mnenja proti:

Thomas, kaj praviš na tole?

Brane2:
Zakaj pa bi tekel hitreje? Namreč...paradoks dvojčkov pove točno to, kar sem povedal jaz. Oba se starata enako ne glede na to, da se drugi premika s hitrostjo svetlobe. In posebna teorija relativnosti pravi isto. Čas bi lahko pojmovali tudi informacija...

Hafele - Keating Experiment

Twin Paradox

By Thomas:
Torej če dobro zašibamo na drugo stran Galaksije, se nam bo zdelo, da smo v enem letu prišli tja. Da pa ne bi s tem presegli svetlobne hitrosti, se nam je Galaksija v smeri našega divjanja, pripravno ustrezno skrčila. Na okrog svetlobno leto, pravokotno na našo pot je pa še vseeno merila 100 tisoč svetlobnih let.

No...saj. Točno to, kar sem govoril/pisal.

> Po Einsteinu, hitrost neke mase ne more bit enaka svetlobni hitrosti oz je ne more preseči.

V tole dvomim. Zadeva je stara kakih 130 let, ko sta Michelson&Morley z interferometrom poskusila dokazati eter. Dokazala ga seveda nista, zadeva pa je pustila globlje posledice. Fiziki se etru seveda niso hoteli kar tako odreči, zato sta Lorentz in Fitzgerald "izumila" popravke dolžin, da bi pojasnila eksperimentalen rezultat Michelson-Morleya. Ti skrčki oz. transformacije so bili dalje osnova za teorijo relativnosti, plod katere je postulat, da nobeno telo ne more potovati hitreje, kot c.

Dejstvo je, da so tudi včasih menili, da nobeno telo ne more potovati hitreje od zvoka, da teorije o širjenju vesolja predpostavljajo inflacijo, hitrejšo od c, da se špekulira o delcih, ki lahko potujejo hitreje, kot c, da računajo fotonom maso....

Zato tudi o temle Einsteinovem postulatu rahlo dvomim.

gzibert:
Ja špekuliaralo se je oz se še(?) o tahionih, ampak ti naj bi vseeno bili brezmasni.
Drugače pa v pospeševalniku ne moreš nikol pospešit delca čez svetlobno hitrost.
Mu masa preveč naraste, neskončno energije pa tud ne moreš od nikoder vzet.

Nikakor. V tvojem sistemu bi bil hiter pač toliko, kot gre metek hitro (kaj pa vem, recimo 500m/s), v mirujočem sistemu oz. sistemu, glede na katerega se ti giblješ z 0,9999999 c pa bo še vedno hitrost manjša od c.

Spet po Lorentzevi transformaciji.

gama= (1-v^2/c^2)^(-1/2)

Jaz pa mislim da v takih ekstremnih razmerah tik pred dosegom svetlobne hitrosti človek nebi mogel pritisnit na petelina.

Mi si zamišljamo da bi lahko z eno človeško izdelano ladjo dali par ljudi not pa bi se lepo peljali z svetlobno hitrostjo?

To vidimo samo v filmih. Nevem kaj se z materijo dogaja v tekih ekstremnih pogojih kaj šele z organizmi. :)

Delec tud če bi bil tik pred svetlobno hitrostjo bi mogel sam vsebovati neskončno energijo da bi izpljunil in pospešil drug delec v svetlobno hitrost. Vse ostalo pa je majn ko je potrebno za svetlobno hitrost. Delec ki bi bil sposoben akumolirati neskončno energijo pa je lahko samo idealen- obstaja v teoriji. Pa še ta delec bi vrjetno lahko to energijo sprostil le pomoje z svojim lastnim uničenjem in pri tem uničenju nebi smelo biti izgub. Se pravi neskončno (kar je zelo abstrakten pojem) ohraniti neskončno in usmeriti v ta delec.

Te teorije če držijo dokazujejo samo eno in seicer da to ni mogoče. V idealu-teoriji da v praksi pa ne. Po teorijah to sploh ni vprašanje debate in iskanja rešitve, ker je ni. Torej lahko samo ovržeš to dosedanjo znanje in to je to drugače ne gre. Po danšnji doktrini ne gre in iskanje rešitve znotraj nje nebo obrodilo sadov.

V tistih razmerah ni nič človeškega in zato mislim da vse kaj je človeškega tam je pač zato da buri domišljijo in naš um.

Dobimo en paradoks in sicer z odnosom prvega opazovalca na drugega je ta drugi tik pred svetlobno hitrostjo. Z odnosom drugega na tretjega je ta tretji tik pred svetlobno hitrostjo in z odnosom prvega na tretjega pa je tretji kje? Čez svetlobno hitrost?

Ne.

Z vidika tebe ni ne tretji in ne drugi dosegel svetlobne hitrosti. Razlika je le v tem da drugi vidi tretjega v podobnih razmerah kot ti drugega, ti pa vidiš tretjega spet drugače vsekakor pa ni z tvojega vidika dosegel svetlobne hitrosti ker se še vedno NE giblje z tvojega vidika z večjo hitrostjo kot je svetlobna. Je pa res da čas mu pa z tvojega vidika teče spet počasneje kot z tvojega vidika na drugega.