Časovni stroj

Ja sicer je bila moja izjava bosonoga.
Ampak lahko se pa bi počutil počaščenega, ker sem te primerjal z Albertom.
Vendar pa ali ne priznaš, da se pač nekaterih stvari ne da razložiti.
Tomas ?

Vidim, da si hudo intelegenten vendar škoda da svojo intelegenco uporabljaš "samo" za fiziko in kakšne politične zadeve kot sem videl, ko sem celo uro listal tvojo zapuščino slo-techu.
No saj zame fizika niti ni težka vendar so mi v življenju pomembnejše druge vede, ki so z skregane z vsemi oblikami fizike.
sedaj se bom odlepil od računalnika in počel kaj bolj zanimivega isto svetujem tudi tebi Thomas !

če bi potoval hitreje od svetlobe, BI šel v preteklost

A mi lahko kdo prosim napiše enačbo v katero vstaviš višjo hitrost od c-ja ter dobiš neg čas.
Link prav tako velja!
Hvala.

Ko sedim nasproti tebe za mizo, si zame toliko v preteklosti, kot svetloba rabi, da pade iz tvojega obraza v moje oko.

In jaz sem zate toliko v preteklosti. Preteklost je relativna. Vsak opazovalec ima v Relativnosti svoj časovni griček, s katerega gleda na svet dol.

Če ti pa biskovito (v atosekundi ali še manj) utrgam las - pomeni, roko sem premaknil s FTL hitrostjo - sem pridobil artifakt iz preteklosti.

Preprosto po Einsteinu.

Hitreje kot se gibljemo, počasneje nam teče čas.

Nam teče čas vedno enako hitro (enota je stvar naše biološkega zasnove), počasneje teče čas v našem sistemu le za zunanjega opazovalca.

Oboje pa je povezano z svetlobo. Mene bolj kot vse drugo zanima, zakaj je svetloba ta mejnik in medij, ki očitno kontrolira pojmovanje časa?

Stvari se že reče svetlobna hitrost, ampak ne jemati tega preveč dobesedno:
1) fotoni niso edini delci, ki se lahko gibljejo s c
2) c je hitrost svetlobe v idealnem vakumu, praktično se tudi v vesolju fotoni na vsake toliko kam zaletijo, oziroma preletijo kaj z lomnim količnikom večjim od 1

c je (bolj ali manj) konstanta, posledica ustroja vesolja. Vprašanje na nivoju zakaj začetek, zakaj najmanjši delec ...

Ne vem.

Kaj pa če čez kakšnih par stolitij al pa več majn pospešimo svetlobo?

Sicer pa v enem ŽITu je bla zanimiva zgodbica. Neki zelo podobnega sem bral na internetu:

Znanstveniki so izumili časovni stroj. Potovanje je mogoče le za nekaj minut v preteklost oziroma prihodnost.
Znanstveniki pošljejo majhno kocko za 3 minute v prihodnost. Čez 3 minute se kocka pojavi pred njimi. Potem pa pripomne en znastvenk:"Kaj če bi čez pet minut poslali kocko za tri minute v preteklost?". Rečejo vredo. Čez dve minuti se pokaže identična točka in še čez tri minute prva kocka izgine. Še enkrat naredijo isto in ko se čez dve minuti prikaže druga kocka se odločijo da prve nebodo poslali v preteklost. Bum. Izgine vse kar je obstajalo, ves univerzom z znastveniki vred.

Tista v ŽITu je malo drugačna.

Pa še ena iz knjige "Časovna past", ki je sicer moja najljubša knjiga kar sem jih kdaj prebral. Priporočam. Govori pa o potovanju med paralelnimi svetovi'n'stuff. Nekje na sredi pa razlaga o časovnem paradoksu:

Kaj bi bilo če bi potoval v preteklost in ubil svojega očeta preden si se rodil in imel možnost ga ubit?

Sicer to v knjigi ni blo problem ker je blo več svetov.

Potovanje po času ima veliko glitchev! Preveč da bi blo možno.

Da je hitrost svetlobe maksimalna hitrost, ki jo lahko dosežemo, je IMO crap. Bazira na določenih predpostavkah, ki so jih uvedli le za to, da jim ni bilo treba etra vreči čisto v koš in da so lahko pojasnili Michelson-Morleyev eksperiment.

Zraven pa pride tudi vsa zmeda okoli večanja mase, upočasnjevanja časa... Če se jaz peljem skoraj s svetlobno hitrostjo, bo meni tekel čas čisto običajno, kot sedaj. Le zdelo se mi bo, da okoli mene čas teče počasneje. In obratno - drugim, ki bodo gledali mene, se jim bo zdelo, da čas pri meni teče neverjetno hitro.

Takšni efekti nastanejo, ko ne veš, kje je center vesolja in ne veš, kaj v bistvu je hitrost=0; a jo meriš glede na Sonce, glede na center naše galaksije, glede na center lokalne jate....

In tudi, če predpostaviš, da je hitrost svetlobe v vakumu v vseh sistemih konstanta in predpostaviš veljavnost enačb za fitzgeraldove skrčke (ki si jih je g. Fitzgerald izmislil, da je pojasnil že prej omenjeni eksperiment), tudi v tem primeru ne vidim omejitev, da nebi mogel potovati s v>c. Saj tudi koreni iz negativnih števil obstajajo, le rešitev je kompleksna in ne realna. Pa še to, če sprejmeš zgoraj omenjene predpostavke.

Tudi včasih so mislili, da letalo razpade, ko leti hitreje od 1 macha.

Je pa tale relativnost čista geometrija. Noben bav-bav torej. Le malo abstraktna, ker je neevklidska in malo skregana z vsakodnevno logiko (npr. skozi eno točko lahko v neevklidski geometriji potegnem več vzporednih premic dani premici, vsota kotov v trikotniku pa ni več 180 stopinj).

Uradno - uradno je veljalo od Aristotela dalje, da je Zemlja središče vesolja. In to vsaj 1500 let.

Saj enačbe relativnosti povejo le, kako se tebi zdi objekt, ki se giblje mimo tebe in kako se ti zdiš objektu (no, v bistvu je to eno in isto). Kaj pa, če se objekt oddaljuje od tebe hitreje kot svetloba? V bistvu ga sploh ne moreš videti. Tebi se torej nič več ne "zdi". Tudi, če se objekt približuje tebi hitreje kot svetloba, ga s teleskopi ne boš mogel zaznati.

Kaj pa objekti, ki se gibljejo zelo blizu c-ja. A ni zaradi kvantnih fluktacij hitrost tu in tam večja od c?

Bomo videli, kaj bodo prinesli gravitacijski valovi (če sploh obstajajo). Upam, da se gibljejo hitreje od svetlobe.

> Uradno - uradno je veljalo od Aristotela dalje, da je Zemlja središče vesolja.

Sej se strinjam. Jebeš "uradno", vse moraš premisliti s svojo glavo! Zanesti se ni na nikogar, niti na Einsteina. Je zajebal parkrat, kar je sicer tudi "uradno", da je.

Na kakšnega drugega se lahko zaneseš še manj. Uzdaj se u se i u svoje kljuse! To maš čist prav. Podpiram ta tvoj duh, samo povem, da ne bomo učili herezij in zmot nedolžno mladino.

> Kaj pa, če se objekt oddaljuje od tebe hitreje kot svetloba?

Senca po površini Lune se lahko giblje hitreje kot svetloba. Pa jo boš vseeno videl.

Ne vem če je že kdo podal sledečo povezavo:
http://www.pbs.org/wgbh/nova/time/


Na hitro (ampak res na hitro, ker sem v službi) sem pogledal tole podstran, ki zgleda kar zanimiva. Bom mogel doma še enkrat vse pogledat :)

http://www.pbs.org/wgbh/nova/time/think.html

Ka pa svetlobni senzor na luni k napaja lučko če je neka meja svetilnosti oz ugasne če jo ni? Ni to telefonček?

Kaj pa z gravitacijskimi valovi?

Aham. Šele kasneje sem prebral ostale replye, tako da sem se malo ustrašil, da je odgovor letel čisto na splošno - da je torej že znano, da so nam v>c nedosegljive za vedno.

Se pravi še vedno čakamo na kvatno gravitacijo (oz. Singularnost, ki nam jo bo prinesla)...potem pa na obisk do Andromede. Fajn! :)

S palico ne morš. Njen konec bo tako težek, da se bo strgala, iz kakršnegakoli materiala že je, PREDEN bo dosegla c.