Jugoslavija

Nujno bi potreboval grafikon o inflaciji v Jugoslaviji po 2.sv.

+ kako bi prevedel tale stavek:
The economy was organized as a mixed planned socialist economy and a decentralized, worker managed market socialist economy:

rabim res nujno.. hvala

Slovenki prevod bi se glasil nekako takole:

Gospodarstvo je bilo organizirano kot mešanica decentraliziranega planskega socializma in delavskega samoupravljanja


Torej 5 letke in tozdi.....


Raje poišči slo vire jih je dovolj ....

Hm? Šter nule smo pobrisal.

The second revaluation took place on January 1, 1990, at a ratio of 10,000 to 1.

Spominjam se starejšega gospoda, ki so ga pri tedniku na TV Ljubljana vprašali, če ga revalvacija kaj skrbi, pa je odvrnil: "Tkole bom prst dal čez šter nule, pa bo!"

Da o odplačevanju kreditov ne govorimo:)

Nekaterim se je obrok tako zmanjšal, da so lahko z enim minimalnim nakazilom poplačali vse kredite. (Obresti se niso usklajevale z inflacijo).

ToniT je 10. nov 2011 ob 09:12 izjavil:

Nekaterim se je obrok tako zmanjšal, da so lahko z enim minimalnim nakazilom poplačali vse kredite. (Obresti se niso usklajevale z inflacijo).

potem pa k temu dodaš da je bil zunanji dolg juge leta 89 cca 20 milijard dolarjev ....koliko pa ga ima slovenija danes...ja res socializem / komunizem res ni deloval....

Solatko .... zadnji stavek o ne delovanju je mišljen SARKASTIČNO......

_IKE_ - niti ne.
GladiTM - poišči statistične podatke angleških revizijskih agencij, ki so objavljale vsako letno poročilo o finančnem stanju posamičnih držav - to sem zaradi izobraževalnih zahtev rabil leta 1982, vir angleške finančne revije in časopisi. Verjetno boš našel v kakšnih arhivskih podatkih teh revij - se mi pa zdi, da so večinoma plačljivi.
Tu so bili zbrani podatki prav vseh svetovnih ekonomij, tudi za SSSR, Argentino, Bolivijo, afriške države, Japonsko...., skratka za vse države, ki so kakor koli trgovale s svetom.

Na tej lestvici 1945 --> je to imho kr "hockey stick", sicer pa "primerjava":

http://intelektualec.blog.siol.net/2011...

solatko je 10. nov 2011 ob 11:44 izjavil:

_IKE_ - Leta 1980 je bil celoten jugoslovanski dolg do konvertibilnih trgov 2 miljardi dolarjev, samo SSSR pa nam je bila dolžna okoli 6 miljard, torej je bila leta 80 juga na pozitivni bilanci in ni imela dolga, temveč je bila posojilodajalka, potem pa se je Titovo obdobje končalo in zadolževanje yuge in po letu 91 razpadlih republik, samo stopnjuje in je v vsaki od njih, danes nekajkrat večji, kot je bil celoten dolg, pred razpadom. Torej tudi kapitalizem ne deluje.

Rusi so v Jugo pripeljali eno floto avionov pa so imeli dolg odpisan in je bil za njih problem resen. Pri nas se je pa sele zacenjal. :>

Danasnjega stanja pa ne mores enaciti s kapitalizmom, ker smo se vedno socialna drzava. Samo premalo ljudi dela, da bi se taksno socialo lahko vzdrzevalo.

Se pravi je bila situacija se toliko slabsa. Denar se je posojal, vrnil ga pa ni nihce. S taksnim rezultatom je prav vseeno koliko so ti drugi dolzni.

Solatko +1....

Dodal bi morda da so bila vzhodna gospodarstva namerno uničena z namenom poceni kupovanja...


Bivša juga z 20 mio prebivalci je imela leta 1989 20 miliard dolga.....slovenija lete 2011 z 2 mio danes pa koliko ????

Sam še dobro spomnim, moja starša sta bila "obična" delavca a smo vseeno prihranili nekaj denarja da smo lahko šli kupovat v graz/trst ( damn ....ta velika avstrijska milka z lešniki ). Enako je veljalo za večino populacije, torej govora o neki revščini kot nekdo omenjal nekaj postov višje ne more biti.
Danes pa imamo tiste trgovine iz graza/ trsta pred nosom a kaj ko večina nima denarja ....

Ja saj... vi ste morali privarčevati, da ste šli lahko v Avstrijo na, bodimo realni, običajen tedenski nakup. Pojdi v soboto v katerokoli nakupovalno središče.

Na srečo nismo še tam, ko so šoping centri prazni... But make no mistake, varčujejo ljudje tudi danes, le da danes Graz/Trst odpade, ker bistvene razlike v številčnosti izbire/ceni hrane ni! "Na oko" pa se mi zdi, da je bila kupna moč oz. nabitost šoping centrov (tudi kak Obi/Bauhaus/Merkur) še 2 leti nazaj bistveno večja!

Kdorkoli trdi, da je danes kupna moč (osnovnih potrebščin) bistveno večja kot nekoč ali obratno, imho zanemarja različne faktorje, še najlažje bi tko "na oko" kupil, da je kupna moč približno enaka ali malenkost manjša (govorim o ceni kruha, ne avtomobila/ifona...)!

Pitanje:
Cena piva leta 1994 / cena piva danes?
Osnovna plača leta 1994 / plača danes?
Jebeš ti ifone, naj ga jem?

^ točno tako! Eni imamo vendarle boljši spomin kot mularija dandanes.

Matako je 17. nov 2011 ob 14:57 izjavil:

Ja saj... vi ste morali privarčevati, da ste šli lahko v Avstrijo na, bodimo realni, običajen tedenski nakup. Pojdi v soboto v katerokoli nakupovalno središče. Kupna moč JE bistveno večja. Ni res da "večina" nima denarja.

Btw, kaj misliš, kakšen delež povprečne avstrijske plače je predstavljal ta vaš velenakup? In kakšen delež je predstavljal vam takrat? In danes? In ne pozabi.. ogromno ljudi takrat ni moglo iti v nakupe v tujino, ker res niso imeli niti toliko - lahko bi rekel, da je bilo takih "večina", če si sposodim izraz.

Jugoslovanski delavec je delal za drobiž. Bil je "prekerec"! Ampak, saj če mu je bilo kul... nimam nič proti. Vsak ve zase.

Da morda je skozi oči zahodnjaka jugoslovanski delavec res delal za drobiž, a z tistim "drobižem" si je še vedno lahko nekaj privoščil.

Kaj oziroma koliko si pa lahko si pa lahko danes ? Kaj mi koristi če imam trst/graz danes pred nosom v obliki raznih nakupovalnih središč, ČE NIMAM denarja, za razliko od časov bivše juge ko pa sem GA IMEL( da se bo kdo vpiknil sta ga imela moja starša ) in sem šel v trst/graz.


Nihče ne pravi da je bil socializem / komunizem nek približek raja na zemlji, daleč od tega, a tedaj je tisti najnižji sloj vseeno dosti lažje živel kot pa ta isti sloj danes.

solatko je 17. nov 2011 ob 16:16 izjavil:

Matako - Ti nimaš pojma o čem govoriš. Brezposelnosti praktično ni bilo, plača kvalificiranega delavca je bila na višini povprečne plače in čez, direktorska plača je bila 3 do 4 kratnik povprečne plače v podjetju.

Jaz samo pravim, da sem imel kar nekaj sošolcev, ki so kar lepo tolkli revščino doma. Ne da bi se kdaj imeli za revne, samo privoščiti si niso mogli ničesar od zgoraj naštetih ugodnosti. Nič ugodnih kreditov, bolj malo počitnic, avto mogoče - samo je bil potem problem zbrati za recimo gorivo za Trst. Neplačani računi za elektriko in te fore.

Ne vem, če to kaj pomeni, samo precej jih je bilo "iz juga" ali mešanih družin eni so bili pa pač res.. boemi in bi gotovo tolkli mizerijo tudi danes. Službe so pa imeli vsi, to ja! Samo klinc.

Saj nočem zdaj delati statističnega vzorca iz tega samo živel sem v zelo povprečni ljubljanski občini, ne Rakovi Jelši, da se razumemo!

No pač imava drugačne izkušnje. Spoštujem tvoje, ampak videl sem, kar sem videl. Saj pravim - ne delam statistike iz tega, ne me narobe razumeti!

Nekateri enostavno niso imeli enake štartne pozicije. Ekonomski migranti v osemdesetih so prišli v Slovenijo brez vsega. V redu, pridni ljudje, nobeni pijanci ali karkoli - ni lahko kar tako zapustiti kulturnega okolja! Tukaj jim je šlo bolje, ampak bilo so še vedno revni pa obračaj kolikor hočeš. In to tudi občutili!
In ne pozabimo vseh "gasterbajterjev", na stotisoče njih - dostikrat so bili to zelo dobri delavci, ki so jih v Nemčiji sprejeli z odprtimi rokami - a v deželi, kjer je "praktično ni bilo nezaposlenosti" niso našli dela, saj takega ne, da bi bili pošteno plačani? Se tebi to ne zdi alarm? Dobro veš, da zapustiti rodnega okolja, biti ločen od družine ni ravno lahko - in da tega ne narediš iz nekega napuha.

Tudi slovenske mlade družine (v svojih dvajsetih) so v osemdesetih dostikrat uletele v realnost gospodarske krize, ki ji je generacija, ki si je življenje ustvarila prej... ušla. Ta kriza ni bila šala - bila je resna, globoka in je imela svoje žrtve. Tukaj se nekateri pogovarjate, kot da tista kriza ni bila nič, da smo ga kar veselo žurali...

Skratka, osemdeseta so bila čas kar precejšnjih socialnih razlik v SFRJ, ki jih prejšnje generacije niso poznale. Je bilo precej zajebano in več kot primerljivo z današnjim stanjem - pa danes vidim malokoga, da bi šel s trebuhom za kruhom, kakor to počnejo danes mladi Španci, ki se selijo v Brazilijo ipd.

Ja saj pravim, osemdeseta. Čas, ko je realnost Jugoslaviji spustila čelno, od katere se ni več pobrala.

Starejše generacije niso nikoli dojele. Ampak vsaka stvar ima svoj razlog, tudi če je pometen pod preprogo, kot je bil v Jugoslaviji pred 1980.

Solatko, dokler so te Srbi jebal, si bil pripravljen nato, tudi z vazelinom, ko te pa Slovenec, je pa govora samo o bivši skupni državi.

Sicer se ne bom spuščal v podrobnosti, ampak to da je vsak lahko šel na dopust kamorkol je hotu je laž. Na voljo si mel SFRJ in to je to, kakšne sosedne države ali pa kakšna Grčija, Španija...

GladiTM - A bejž no. Leta 1963, sem bil cele počitnice v Kanadi, 1971 smo z motoriji obiskali skoraj celo zapadno Evropo, brez kakšnih problemov, 1973 Grčija, 1975 Francija......, v glavnem z motorjem v precej veliki skupini prijateljev. Težko pa si prišel v države vzhodnega bloka, sploh, ker smo imeli skoraj vsi lase do sredine hrbta, ob noge oprijete kavbojke, avio usnene jopiče, motorji v glavnem BMW, GUZZI, DUCATI, BSA, NORTON....., ja res smo bili revčki, nismo mogli nikamor.

Matako - Kar nekaj naših strokovnjakov je bilo zunaj, na precej zahtevnih mestih, pa tudi doma, saj so firme iz bivše juge delale praktično po celem svetu. Ni bilo vse tako zanič, kot si danes nekateri predstavljate, seveda pa tudi ni bilo vse vredu, sigurno pa je bilo vse skupaj bolj enakomerno razdeljeno. Redki so bili enormno bogati (čeprav je bilo kar nekaj močnih obrtnikov), sila malo pa je bilo pod pragom revščine.

Seveda pa je bilo potrebno zaradi interesov politikov in posameznikov, vse sesut (eno je to, da se dobre firme ne da poceni kupit, drugo pa to, da nebi ljudje niti pomislili, da v sesutem sistemu ni bilo vse zanič), to je v veliki meri uspelo, pokradeno je bilo celotno družbeno premoženje, pokojninska blagajna, banke so veselo dajale nepokrite kredite za te rabote, mi pa se hebamo med seboj, al manj krade JJ (za časa njegove vlade, in želje po Delu in RTV, so nastali najbolj znani tajkuni), Borat (spravil državo skoraj na rob), Zoki (ki ima vsaj v LJ, kaj pokazat), Virant (lepo prejemal davkoplačevalski denar in opravljal pogodbena dela) ali kakšen drug.
Sedaj pa bodo upokojenci s 300 ali 500€ plačevali to požrešnost, z zategovanjem pasov, policaji z 800€ pa naj bi preprečevali, da se kakšnemu velikašu, ne bi kaj zgodilo.

Živela demokracija!

_IKE_ je 17. nov 2011 ob 18:12 izjavil:

Da morda je skozi oči zahodnjaka jugoslovanski delavec res delal za drobiž, a z tistim "drobižem" si je še vedno lahko nekaj privoščil.

Kaj oziroma koliko si pa lahko si pa lahko danes ? Kaj mi koristi če imam trst/graz danes pred nosom v obliki raznih nakupovalnih središč, ČE NIMAM denarja, za razliko od časov bivše juge ko pa sem GA IMEL( da se bo kdo vpiknil sta ga imela moja starša ) in sem šel v trst/graz.

Nihče ne pravi da je bil socializem / komunizem nek približek raja na zemlji, daleč od tega, a tedaj je tisti najnižji sloj vseeno dosti lažje živel kot pa ta isti sloj danes.

S tistimi dinarji si lahko kupil bore malo! Ne bluzi. Kupil si lahko tri vrste kruha, ze ene navadne kavbojke si pa moral presvercati iz avstrije/italije. Avto, ki si si ga mogoce lahko privoscil (na kredit) je bil fico, potem stoenka in na koncu se jugo, pa bosanskega golfa si lahko kupil, ce si bil malo bolje zalozen. Na dopust si lahko sel v sindikalno prikolico za katero si kar nekaj mesecev placeval. Eni nismo hodili ne v trst in ne v graz, ker nismo imeli avtomobilov pa tudi kaj prida denarja ne, ki bi ga lahko tam zapravili. Aja, pa z avtom si se itak lahko vozil samo takrat, ko so ti odredili, da se lahko vozis. Pa bencin si kupoval z boni in ne z denarjem.

O katerem najnizjem sloju pa govoris? O tistih, ki so brez elektrike in brez tekoce vode? Tisti zivijo enako danes in so enako ziveli takrat. O katerem koli drugem sloju pa ne mores govoriti, da zivi slabse kot takrat. Danes imajo ljudje doma barvne LCD televizorje obesene na stene, vcasih so bulili v crno belo televizijo in na njej gledali vsega pet programov.

Ko se je zacelo s satelitsko televizijo je bila stvar tako draga, da je cel blok zbral denar za opremo in na strehi je bila skupna antena za cel blok (in se vedno so se nasli taksni, ki si te stvari niso mogli privosciti), to je bilo konec osemdesetih. Danes pa taksno stvar kupis za manj kot 200 EUR.

Telefon? V vec stanovanjski hisi smo imeli edini telefon, pa se to smo dobili 'dvojcka' (dve razlicni stevilki na en fizicni prikljucek v centrali) na katerega smo cakali dve leti. Marsikdo je moral se sam skopati jarek za kable.

Drzava je bila v stanju hiper-zaposlenosti, kjer je delo dobil prakticno vsakdo, delalo in ustvarilo pa se je manj kot danes. Stanovanje je dobil marsikdo, na koncu ga je pa odkupil za drobiz. Vse skupaj enostavno ni moglo funkcionirati na dolgi rok. Nemogoce. Ja, z malo dela in veliko zabusavanja si lahko prav lepo zivel. Danes se tega na sreco ne da vec.

Okapi je 17. nov 2011 ob 21:40 izjavil:

saj so firme iz bivše juge delale praktično po celem svetu.

To je bilo sicer že bolj proti koncu juge, leta '87, ko sem šel s transsibirsko na Kitajsko. In hodim s kolegi po Pekingu in vidim na enem križišču, da montirajo Iskrine semaforje. Zvečer smo se s slovenskimi monterji veselo napili, na Iskrine stroške
O.

Na iskrine stroske? Upam, da imas vsaj malo slabo vest, ker si bil tudi ti odgovoren za propad iskre!!! ;>

BigWhale - Pozabil si povedati, da smo morali celo plačevati izhod iz cirkusa, kot je v moped šovu dejal Tof. Si Jack, v enem stavku si strnil življenje ljudi v bivši državi. Ta tvoj švoh dinar je zadostoval za solidno življenje družine. Moja plača v proizvodnji, za VKV delavca je znašala, takrat, ko praviš, da nam je država zapovedovala, kdaj se bomo vozili, med 1500 in 2000DEM. Delal sem na numerično krmiljenem obdelovalnem centru, po nemških standardih. Ti povem kakšni so bili in katere so naši tehnologi najprej rezali, da smo dobili socialistično normo -
1. izdelovalni čas - določil računalnik
2. vpenjalni čas - odvisno od obdelovanca od 0,50 minute do 10 minut, kadar je bilo potrebno centriranje
3. čas za kontrolo obdelovanca - 1 - 5 minut
4. 30% - obdelovalnega časa za osebne potrebe.
5. Priprava stroja, preizkus programa in nastavitve orodij z merjenjem prvega kosa od 1 ure do 8 ur.

To je bil predviden čas izdelave po nemških standardih, v tistih 30%-ih si imel možnost doseči preseg.

Naši tehnologi, so najprej odvzeli točko 4., potem so skrajšali čase pri točkah 2 in 3, saj so ugotovili, da lahko kose vpenjaš hitreje, meriš pa lahko med obratovanjem, kar je zaradi varnosti bilo v Nemčiji prepovedano. Na koncu smo dobili normo, ki je bila manjša, od izdelovalnega časa.

Drug primer naše nesposobnosti je bil Saturnus, kjer so šlosarji izboljšali delovanje tekočega traku, za izdelavo žarometov za Golf-a, za 90%.

Tretji primer hidravlični sedež za kamione in avtobuse, zaradi katerega so se preprečile poklicne obolelosti hrbtenice pri voznikih, je bil izdelek TAM-a.
Prva kaseta, ki je omogočila izdelavo prenosnih walkmanov, je bila izdelek EI Niš, prodana PHILIPS-u.
Najbolj znanega nemškega nogometaša, je operiral Dr. Nešovič iz VMA Beograd.

Ti pa si si zapomnil edino eno in pol letno obdobje bonov, ki si jih dal poleg denarja (veljali so samo v Sloveniji, že na Delnicah te ni nihče vprašal, par, nepar posledico pomanjkanja goriva, zaradi kršenja embarga izvoznic nafte (mi smo na veliko prodajali nafto tistim, ki so podpirali Izrael, ko pa so se na trgu pojavli viški, ko bi po izračunih moral biti zahod na zadnjih hlapih, nam je poceni nafta, stekla v morje in takrat so se začele finančne težave Yuge). Ena od večjih bedarij je bil tudi nekaj mesečno plačilo takse za izhod iz države, kar pa se je množično kršilo, tudi s strani carinske uprave.

Ne zavedaš se, da je bil in je glavni strošek družine hrana in stanovanje, to da imaš polne štacune 30% dražje, zastarele robe, kot je v nemških trgovinah, da ješ na pol sintetično hrano, da si lahko vsak cigo na leasing vzame avto, ki mu ga čez 3 mesece vzamejo, to da so v naši deželi zrasli nakupovalni centri z ponudbo kot v Parizu ali Londonu, ni odraz dobrega življenja večine. Večina živi slabše, saj nima za redne stroške, to, da mladi ne dobijo zaposlitve, s katero bi si lahko ustvarili dom, je pravi pokazatelj, v kakšna Potemkinova jajca smo spremenili našo državo.
Uničili smo srednji sloj, ljudje s šesto stopnjo izobrazbe, ne dobijo za celomesečno delo niti povprečne plače.
Je to zgodba o uspehu? Morda zate, morda tudi zame (čeprav mi država ni nič nudila), za večino populacije je pa žalostna zgodba o propadu, nekdaj solidnega življenja.

Nekaj pa vem zagotovo. Ko smo prešli na evro, se je npr. kruh podražil za več kot dvakrat. Včasih smo si ga lahko privoščili za 120 SIT, potem pa je bil kar naenkrat vreden cel evro.