Sodobna prehrana

sem pred kratkim "odkril" knjigo dr. Peter J. D'Adamo: 4 Načini prehrane za 4 krvne skupine.

Sedaj se že kaka 2 meseca držim diete in se je moje zdravje nekoliko izboljšalo, ne smrkam več toliko (kar sem prej počel celo leto), prebava se je uredila itd.

c/p iz elektronske verzije:

Če je vaša krvna skupina 0:
• Jejte meso (veliko beljakovin, malo ogljikovih hidratov).
• Iz prehrane izključite pšenico in večino ostalih žitaric.
• Ukvarjajte se z aktivno vadbo.
• V kolikor se boste prehranjevali nepravilno, se bodo vaši dejavniki tveganja za čir na želodcu in za bolezni zaradi vnetij kot je artritis, povečali.

Če je vaša krvna skupina A:
• Bi morali biti vegetarijanec/ka (veliko ogljikovih hidratov, malo maščobe).
• Ukvarjajte se z lahkotnimi vadbami kot sta joga ali golf.
• Stres odpravite s pomočjo meditacije.
• V kolikor se boste prehranjevali nepravilno, se bodo vaši dejavniki tveganja za rak in bolezni srca povečali.

Če je vaša krvna skupina B:
• Morali bi se prehranjevati z najbolj raznoliko prehrano od vseh krvnih skupin, vključujoč z mesom. Vaša krvna skupina je edina, kateri gre dobro tudi ob prehrani z mlečnimi izdelki.
• Ukvarjajte se z vadbo kot sta zmerno plavanje ali hoja.
• V kolikor se boste prehranjevali nepravilno, se bodo vaši dejavniki tveganja za počasi rastoče viruse, ki napadajo živčni sistem povečali.

Če je vaša krvna skupina AB:
• Imate največ prednosti in slabosti skupin A in B.
• Ukvarjajte se s pomirjujočimi vadbami in tehnikami sproščanja.
• Vaš imunski sistem je najbolj prijateljski izmed vseh krvnih skupin.




V Sloveniji je najbolj pogosta krvna skupina A (40 %), sledi krvna skupina 0 (38%), krvne skupine B je okoli 15 %, medtem ko je krvna skupina AB zelo redka, in jo ima le okoli 7% ljudi.



in teorija:

Prvi del: vaša identiteta glede na krvno skupino

Krvna skupina: Prava razvojna revolucija

Kri je življenje samo. Je prvinska sila, ki poganja moč in skrivnost rojstva, grozote bolezni, vojne in nasilne smrti. Na krvnih vezeh so se gradile celotne civilizacije. Na njih slonijo plemena, klani in monarhije. Brez krvi ne moremo obstajati - ne dejansko, ne figurativno.
Kri je magična. Kri je mistična. Kri je alkimijska. V zgodovini se pojavlja v obliki globokega verskega in kulturnega simbola. Starodavna ljudstva so jo mešala in pila v znak enotnosti in podanosti. Že od vsega začetka so lovci, da bi potolažili duše ubitih živali, izvajali rituale, pri katerih so darovali živalsko kri, ter se z njo premazali po obrazu in telesu. S krvjo jagenjčkov so označevali podboje vrat zasužnjeni Judje v Egiptu, da bi šel mimo njih Angel smrti. Mojzes naj bi v iskanju svobode za svoje ljudstvo spremenil vode Egipta v kri. Simbolična kri Jezusa Kristusa je že dva tisoč let osrednji in najbolj svet obred krščanstva.
Kri budi tako bogate in svete podobe, ker je v resnici tako nenavadna. Ne samo, da preskrbuje zapleten prebavni in obrambni sistem, ki sta nujna za naš obstoj, je tudi temeljni kamen človeštva - ogledalo, v katerem lahko uzremo blede sledi našega potovanja.
Zadnjih štirideset let smo zmožni uporabljati biološke oznake, kot je krvna skupina, za prepoznavanje premikov in naselitev naših prednikov. Ko se učimo, kako so se ta zgodnja ljudstva prilagajala izzivom stalno spreminjajočih se klimatskih razmer, mikrobov in prehrane, se učimo o sebi. S klimatskimi spremembami in tam dostopno hrano so se pojavile nove krvne skupine. Krvna skupina je nepretrgana vez, ki nas povezuje med seboj.
Končno se razlike med krvnimi skupinami zrcalijo v človeški sposobnosti za prilagajanje na različne izzive okolja. Ti izzivi so najbolj prizadeli prebavni in imunski sistem: kos pokvarjenega mesa bi lahko bil smrtonosen, zaradi ureza ali praske bi se lahko razvila smrtonosna okužba. A človeški rod je kljub temu preživel. Zgodba tega preživetja je nerazdružljivo povezana z našim prebavnim in imunskim sistemom. Na teh dveh področjih najdemo največ razlik med krvnimi skupinami.
Zgodovina človeštva
Zgodba o človeški vrsti je zgodba o preživetju. Bolj določeno - to je zgodba o tem, kje so živeli in kaj so tam lahko jedli. Je zgodba o hrani - o iskanju hrane in o selitvah zaradi iskanja hrane. Ne vemo zagotovo, kdaj se je začel človekov razvoj. Morda so se neandertalci, prva človeku podobna bitja, razvili pred 500.000 leti - morda celo prej. Vemo, da se je človeška prazgodovina začela v Afriki, kjer smo se razvili iz človeku podobnih bitij. Življenje pračloveka je bilo kratko, težko in surovo. Ljudje so umirali na tisoč različnih načinov - zaradi priložnostnih okužb, zajedavcev, napadov živali, zlomljenih kosti, porodov - in predvsem umirali so mladi.
Neandertalci so se najbrž prehranjevali s surovimi divjimi rastlinami, ličinkami in z ostanki živali, ki so jih ubile roparice. Bili so bolj plen kot plenilci še posebej plen okužb in zajedavcev. Veliko zajedavcev, črvov, metljajev in mikroorganizmov - povzročiteljev okužb, ki žive v Afriki, ne spodbudi imunskega sistema k proizvajanju specifičnih protiteles proti njim, najbrž zato, ker so praljudje s krvno skupino 0 imeli zaščito v obliki protiteles že od rojstva.
Ko se je človeški rod selil in bil prisiljen prilagajati svojo prehrano spremenljivim razmeram, je nova prehrana izzvala prilagoditve v prebavilih in v imunskem sistemu, potrebne predvsem za preživetje in kasneje za napredek v vsakem novem okolju. Te spremembe se zrcalijo v razvoju krvnih skupin, ki so se očitno pojavljale ob kriznih preobratih človeškega razvoja:
Vzpon človeka na vrh prehranske verige (razvoj krvne skupine 0 do popolnosti).
Sprememba iz lovca - nabiralca v bolj ustaljenega poljedelca (pojav krvne skupine A).
Mešanje in selitve ras iz Afriške pradomovine v Evropo, Azijo ter Severno in Južno Ameriko (pojav krvne skupine B).
Moderno mešanje različnih krvnih skupin (pojav krvne skupine AB).
Vsaka krvna skupina vsebuje genski zapis o prehranjevanju in vedenju naših prednikov. Čeprav smo že zelo oddaljeni od prazgodovine človeštva, nekatere njihove lastnosti še vedno vplivajo na nas. Poznavanje teh predispozicij nam pomaga razumeti logiko načina prehranjevanja glede na krvne skupine.

čas časovni nastanek krvnih skupin opis
0 A B AB
50.000 let pred Kr. X Človeku podobni predniki, kot so na primer neandertalci
40.000 let pred Kr. X Prvi napredki v načinu lovljenja Kromanjoncev
20.000 let pred Kr. X Opustošenje velike divjadi v Afriki; visoka stopnja selitev v Evropo in Azijo
40.000 - 10.000 let pred Kr. X X Pojavijo se rasna razlikovanja glede na geografsko lego
10.000 - 3.500 let pred Kr. X X X Neolitska ali agrikulturna revolucija; krvna skupina A se prvikrat pojavi v velikem številu
3.500 let pred Kr. do 600 let našega štetja X X X Selitve nomadskih "prebivalcev step. Krvna skupina B je predstavljena v Evropi
500 let do 900 let našega štetja X X X X Prvo mešanje družb s skupinama A in B. Pojav krvne skupine AB.

Slika 1: Časovna porazdelitev krvnih skupin in antropologije. Začenši od najzgodnejših časov, diagram ponazarja različna obdobja razvoja v povezavi s pojavom krvnih skupin. Zanimivo je, da imajo razvojne spremembe krvnih skupin skorajda biblijski časovni okvir. Ko so imeli vsi skupino 0 (najdaljše obdobje), ko so zavzemali določeno ozemlje, jedli enako hrano in vdihavali enake mikroorganizme, je bila vsakršna sprememba nepotrebna. Z naraščanjem števila prebivalcev in temu sledečim selitvam so se začele vrstiti spremembe. Krvni skupini A in B, ki sta nastali kasneje, nista stari več kot 15.000-25.000 let, skupina AB pa je še veliko mlajša.

0 pomeni Ostarel
Pojav naših prednikov Kromanjoncev okoli 40.000 let pred Kr., je pognal človeško vrsto na vrh prehranske verige in iz nje naredil najbolj nevarno roparsko vrsto na Zemlji. Pričeli so loviti v organiziranih skupinah; kmalu za tem so bili sposobni izdelati orožje in uporabljati orodje. Te velike prednosti so jim dale žilavost in premoč, ki je presegala njihove naravne telesne zmogljivosti.
Spretni in mogočni lovci, kakršni so postali Kromanjonci, se kmalu skoraj niso več bali svojih živalskih tekmecev. Ker razen njih ni bilo nobenih drugih naravnih roparic, se je naseljenost izjemno povečala. Beljakovine (meso) so postale njihovo gonilo in prav na tej točki so prišle prebavne lastnosti, ki se pripisujejo krvni skupini 0, do polnega izraza.
Ljudje so cveteli ob prehrani z mesom in v neverjetno kratkem času pobili vso večjo divjad v svojem lovskem območju. Zaradi vedno večjega števila ljudi, ki ga je bilo treba nahraniti, se je zaostrila borba za meso. Lovci so začeli ubijati vse, ki so po njihovem mnenju vdrli na lovsko območje, ki so ga imeli za svojega. Kot vedno so ljudje kmalu ugotovili, da so sami sebi največji sovražniki. Dobra lovska območja so postala redka. Začela se je selitev človeške rase.
Okoli 30.000 let pred Kr. so v iskanju mesa skupine lovcev potovale dlje in dlje. Ko so spremembe pasatnih vetrov izsušile nekdaj plodno lovsko območje Saharske Afrike in ko so se poprej poledenela severna območja otoplila, se je pričelo izseljevanje iz Afrike v Azijo in Evropo.
Te selitve so napolnile planet z osnovnim prebivalstvom, ki je imelo krvno skupino 0, še danes prevladujoča krvna skupina.
Okoli 20.000 let pred Kr. so Kromanjonci popolnoma naselili Evropo in Azijo, vendar so ogromna krdela velike divjadi zdesetkali do te mere, da so morali najti drugo vrsto hrane. V iskanju česar koli užitnega na novih področjih so mesojedci ob mešani prehrani, ki je bila sestavljena iz jagodičja, ličink, oreščkov, koreninic in majhnih živali, verjetno kmalu postali vsejedi. Prebivalstvo se je razbohotilo tudi vzdolž morskih obal ter okrog jezer in rek, kjer je bilo rib in ostale hrane v izobilju. Človeštvo je do okoli 10.000 let pred Kr. naselilo vsa glavna kopenska območja na planetu, razen Antarktike.
Svetlejša polt, manj masivna struktura kosti in bolj ravni lasje so posledice naseljevanja prvih ljudi v zmernejše klimatske razmere.

Slika 2: Iz njihove prvotne domovine, pradavne Afrike, so se v iskanju velike divjadi prvi lovci nabiralci s krvno skupino 0 selili po Afriki, nato v Evropo in Azijo. Ko so se srečali s spreminjajočimi se življenjskimi pogoji, so se začele razvijati moderne rasne razlike.
Narava je ljudi sčasoma prilagodila predelom Zemlje, ki so jih naselili. Ker so se selili proti severu, se je razvila svetlejša polt, saj le-ta bolje ščiti pred ozeblinami kot temna. Svetlejša polt zagotavlja tudi večjo sposobnost presnove vitamina D v območjih, kjer so dnevi krajši in noči daljše.
Kromanjonci so sčasoma dogoreli; njihov uspeh je bilo obenem njihovo prekletstvo. Prenaseljenost je kmalu izčrpala dostopna lovišča. Kar je bilo prej videti neizčrpna zaloga velike divjadi, je kmalu pošlo. To je vodilo k vse večji tekmovalnosti za ostanke mesa. Ta tekmovalnost je sprožila vojne, te pa so prisilile ljudi v nadaljnje selitve.
A pomeni Agraren
Krvna skupina A se je najprej, med leti 25.000 in 15.000 pred Kr., pojavila nekje v Aziji ali na Srednjem vzhodu kot odgovor na nove razmere okolja. Pojavila se je na vrhuncu neolitika ali nove kamene dobe, ki je bilo nadaljevanje paleolitika ali stare kamene dobe, dobe Kromanjoncev. Zaščitna znaka te kulture sta bila poljedelstvo in udomačitev živali.
Z vzgojo žitaric in živine se je vse spremenilo. Ljudje so, prvič v zgodovini, zmožni odreči se načinu življenja iz rok v usta in preživljati sami sebe, ustanovili trdne skupnosti in trajne življenjske strukture. Posledica tega povsem drugačnega načina življenja, ter velikih sprememb v prehrani in okolju je bila sprememba prebavil in imunskega sistema neolitskih ljudstev. Omogočila jim je, da so bolje prenašali in prebavljali žitarice in druge kmetijske pridelke. Rodila se je krvna skupina A.
Urejanje trajnih kmetijskih skupnosti je prineslo nove razvojne izzive. Veščine, potrebne za lov v skupinah, so zdaj odstopile mesto drugačnim načinom sodelovanja družbe. Prvič v zgodovini je bila veščina enega človeka odvisna od veščin drugih. Mlinar se je npr. zanašal na kmeta, da bo v mlin prinašal žito; kmet pa se je zanašal na mlinarja, da bo ta njegovo žito zmlel. Človek o hrani ni več razmišljal le kot o neposredni ali občasni potrebi prehranjevanja. Polja je bilo treba posejati in obdelati, nagrada je sledila. Planiranje in sodelovanje z drugimi je postalo način življenja. Psihološko so to značilnosti, v katerih skupina A izstopa - morda je to še ena izmed prilagoditev na življenjsko okolje.
Gen krvne skupine A je začel cveteti v zgodnjih agrarnih družbah. Genska mutacija, ki je iz krvne skupine 0 spodbudila nastanek krvne skupine A, se je zgodila izjemno hitro - tako hitro, da je bila stopnja mutacije štirikrat hitrejša kot mutacija drozofile, navadne vinske mušice in trenutne rekorderke!
Kaj bi lahko bil razlog tej nenavadno hitri mutaciji krvi iz skupine 0 v krvno skupino A? Preživetje. Preživetje najmočnejših v množici. Ker se je krvna skupina A izkazala kot odpornejša na okužbe, značilne za bolj gosto naseljena področja, so urbane in industrializirane družbe kmalu postale družbe s krvno skupino A. Še danes med preživelimi za kugo, kolero in kozami prevladuje skupina A nad krvno skupino 0.
Gen krvne skupine A se je postopoma razširil preko Azije in Srednjega vzhoda v zahodno Evropo. Prenesli pa so ga Indoevropejci, ki so prodrli globoko v področja, kjer so bila naseljena predneolitska ljudstva. Indoevropske horde so se najprej pojavile v južni in srednji Rusiji, od koder so med leti 3.500 in 2.000 pred Kr. prodrle na Jug proti delu jugozahodne Azije in tam ustvarile prebivalstvo ter ljudstva Irana in Afganistana. V vztrajnem pohodu v smeri zahoda so prispele v Evropo.
Indoevropska invazija je bila pravzaprav prvotna prehranska revolucija. V preprost imunski in prebavni sistem zgodnjih ljudstev, lovcev in nabiralcev, je vnesla novo hrano in nove življenjske navade. Te spremembe pa so bile tako temeljite, da so povzročile nadaljnje širjenje gena skupine A. S časom prebavni sistem lovcev in nabiralcev ni mogel več prebavljati svoje mesojede hrane iz pred poljedeljskega obdobja.
Še danes je odstotek ljudi s krvno skupino A največji med zahodnimi Evropejci. Pogostnost krvne skupine A izginja, ko se premikamo vzhodno od zahodne Evrope, sledeč starodavnim selitvenim vzorcem. Največja koncentracija ljudstev s krvno skupino A je okoli Sredozemskega, Jadranskega in Egejskega morja, posebno na Korziki, Sardiniji, v Španiji, Turčiji in na Balkanu. Med narodi vzhodne Azije imajo Japonci precej visok odstotek ljudi s krvno skupino A ter zmerno visok odstotek ljudi s krvno skupino B.
Krvna skupina A je mutirala iz skupine 0 kot odgovor na veliko število okužb, povzročenih zaradi nagnetenosti prebivalstva in z velikimi prehranskimi spremembami. S krvno skupino B je bilo drugače.

B pomeni ravnotežje
Krvna skupina B se je razvila okoli 10.000 in 15.000 leti pred Kr., v Himalajskem višavju - zdaj delu Pakistana in Indije.
Krvna skupina B je, izrinjena iz vročih, sočnih savan vzhodne Afrike v hladna, nepopustljiva Himalajska višavja, verjetno mutirala zaradi klimatskih sprememb. Najprej se je pojavila v Indiji ali v Aziji okrog Urala, med pomešanimi Kavkaškimi in Mongolskimi plemeni. Ta nova krvna
skupina je kmalu postala značilnost velikih plemen stepskega prebivalstva, ki so v tem času prevladovali po evrazijskih nižinah.



Slika 3: Izvor in selitve ljudi s skupinama A in B. Od začetkov v Aziji in Srednjem Vzhodu so indoevropski narodi gen za skupino A prenesli v zahodno in severno Evropo. Z drugimi selitvami je prišel gen za skupino A v južno Afriko, kjer se je razširil po Saharski Afriki. Od svojega izvora v gorah zahodne Himalaje so skupino B mongolski narodi prenesli v jugovzhodno Azijo in v ravnine Azije oziroma stepe. Druge selitve narodov s skupino B so vstopile v vzhodno Evropo. Takrat seje raven morja že dvignila in mosta med Severno Ameriko in Azijo ni bilo več. To je preprečilo selitve narodov s skupino B v Severno Ameriko, kjer so živeli narodi, ki so imeli samo skupino 0.

Ko so Mongolci preplavili Azijo, se je gen za krvno skupino B utrdil. Mongolci so se skupaj s svojo kulturo, ki je slonela na paši in udomačevanju živine, kar se je zrcalilo tudi v njihovi prehrani, sestavljeni iz mesa in mlečnih pridelkov, širili proti severu.
Ko so pastirji - nomadi prodirali v Azijo, sta se pojavili dve različni družbi s krvno skupino B: agrarna, sorazmerno nenomadska družba na jugu in na vzhodu in druga, nomadska, vojskovalna družba, ki je osvojila sever in zahod. Nomadi so bili odlični jezdeci, ki so prodrli globoko v vzhodno Evropo, kjer je gen za krvno skupino B še vedno močno prisoten. Medtem se je celotna, na poljedelstvu sloneča kultura razširila prek Kitajske in jugovzhodne Azije. Zaradi kakovosti zemlje, ki so se jo odločili obdelovati, ter edinstvenih podnebnih razmer so ti narodi ustvarili in uporabljali zapletene tehnike za namakanje obdelovalnih površin in vzgojo pridelkov, ki so naravnost spoštovanja vreden skupek ustvarjalnosti, razuma in inženirstva.
Razkol med vojskovalnimi plemeni na severu in med miroljubnimi kmeti na jugu je bil globok in njegovi ostanki so še danes vidni v južnoazijski kuhinji, v kateri je zelo malo ali nič mlečnih izdelkov. Po mnenju Azijcev so mlečni izdelki hrana barbarov, to mnenje pa jim žal škoduje, saj njihova prehrana ne ustreza krvni skupini B.
Od vseh krvnih skupin kaže skupina B najbolj jasno svojo geografsko prostranost. Kakor velik pas se razteza čez evrazijske nižine do Indijske podceline. Skupino B najdemo v velikem številu na območjih Japonske, Mongolije, Kitajske in Indije vse do gorovij Urala. Zahodno od Urala pogostost pada, dokler na zahodnem koncu Evrope ne doseže najnižjega odstotka.
Majhno število ljudi s krvno skupino B med starimi in zahodnimi Evropejci razlagamo s selitvijo azijskih nomadskih narodov na zahod. To je najbolje vidno pri najvzhodnejših zahodnih Evropejcih; Nemcih in Avstrijcih, ki imajo v primerjavi s svojimi zahodnimi sosedi nepričakovano visok odstotek oseb, s krvno skupino B. Največja koncentracija krvne skupine B pri Nemcih se pojavlja okoli zgornjega in srednjega toka reke Elbe, ki naj bi bila včasih ločnica med civilizacijo in barbarstvom.
Današnji prebivalci Indijske podceline, Kavkaško ljudstvo, predstavljajo najštevilčnejšo skupino ljudi s krvno skupino B. Severni Kitajci in Korejci imajo zelo visok odstotek krvne skupine B in zelo majhen odstotek krvne skupine A.
Značilnosti krvnih skupin različnih judovskih skupnosti že dolgo vzbujajo zanimanje antropologov. Osnovno pravilo, ne glede na njihovo nacionalnost ali raso, je, da se bolj nagibajo k večjemu kakor k povprečnemu odstotku krvne skupine B. Aškenazi in Sefardi, dve največji judovski plemeni, imata obe visok odstotek krvne skupine B in se med seboj zelo malo razlikujeta. Babilonski Judje iz obdobja pred
razseljevanjem se znatno razlikujejo od arabskega prebivalstva v Iraku (to je svetopisemski Babilon), ki je najprej imelo krvno skupino 0, po tem, da so imeli oni najprej krvno skupino B ter majhen odstotek skupine A.

AB pomeni moderen
Krvna skupina AB je redka. Pojavila se je kot posledica mešanja kavkaških ljudstev s krvno skupino A in mongolskih s krvno skupino B, najdemo pa jo v manj kot petih odstotkih prebivalstva. Je najnovejša krvna skupina.
Do pred desetimi ali dvanajstimi stoletji krvne skupine AB še ni bilo. V tem obdobju so barbarske horde zarezale skozi mehke želodce vsake civilizacije na robu propada. Po dolgem in počez so preplavile Rimsko cesarstvo. Kot rezultat mešanja teh vzhodnih zavojevalcev s preostanki evropske civilizacije je nastala krvna skupina AB. Noben dokaz za obstoj te skupine ne sega 9000 - 10.000 let nazaj, ko se je začelo veliko preseljevanje vzhodnih narodov na zahod. Krvna skupina AB se redko najde v grobovih, starejših od devetsto let. Študije o predzgodovinskih ekshumacijah na Madžarskem kažejo, da ta krvna skupina ni obstajala vse do Langobardov (4. - 7. stoletje po Kr.). To bi lahko pomenilo, da do takrat evropski narodi skupine A in skupine B niso prišli v medsebojni stik, oziroma se med seboj niso mešali ali poročali.
Ker osebe s skupino AB podedujejo odpornost skupine A in skupine B, ima njihov imunski sistem povečano sposobnost za tvorbo specifičnih antiteles proti bakterijskim okužbam. Ta edinstvena lastnost, ko nimajo ne anti-A, ne anti-B protiteles, zmanjšuje možnost nagnjenosti k alergijam in k drugim autoimunskim boleznim, kot so artritis, vnetja in lupus. Vendar pa je nagnjenje k nekaterim vrstam raka pri ljudeh s skupino AB večje, saj se skupina AB odzove na vse, kar je svojstveno skupini A ali B kot na "svoje" in zato ne tvori nobenih obrambnih protiteles.
Skupina AB predstavlja večplastno identiteto krvne skupine, ki nas včasih lahko zbega. Je prva krvna skupina, ki je privzela mešanico lastnosti imunosti, od katerih jo nekatere delajo močnejšo, druge pa jo ovirajo.
Skupina AB morda predstavlja popolno metaforo za sodobno življenje: zapleteno in nemirno

Men gre pa na pajtle to kompliciranje okol hrane, kar se sedaj dogaja. Bio, manj maščob, obroki itd...
Poglejte si današnje otroke. Za vsako p... so bolani. Jst ko sem bil mlajši, sem vse jedel, pil polno mastno mleko z veliko kalcija, mastno govejo župo in nikoli nisem bil bolan(še zdaj nisem).
Današnje otroke pa učijo o ne vem kakšni zdravi hrani, na koncu jih pa starši pelejo v McDonaldsa. Jst mislim, da je edina poanta ta, da se dan danes ne vsedemo več skupaj, si kaj skuhamo in v miru to pojemo. Ljudje žrejo vedno več tablet od raznih q10 do ne vem kakšnih vitaminov, ogljikovi hidratov in ne vem kaj še. Res je, da se je življenska doba zvišala, se je pa tudi zvišalo obolenje z rakom itd... Saj praktično nobeden več ne umre naravne smrti, tudi v visoki starosti ne.

No, to da ljudje ne umirajo naravne smrti seveda ni res. Glede raka je pa potrebno imeti v mislih dve stvari: prvič, da se veliko oblik pojavi v starosti, katere včasih ljudje niso dosegali; in drugič, včasih tega enostavno niso znali odkriti.

Prodaja nasvetov, diet, knjig o zdravi prehrani itd. je zadnje čase postala velik posel. Samo preštejte oglase za shujševalne tablete v kaki prilogi poljubnega časopisa .

Rak se pri visoki starosti velikokrat ustavi in ne najeda.

No, da ne bom zavajajoč. S starostjo se veča verjetnost za raka. Ampak potem, ko se že začneš sušit...

Zdej mi pa še povej, kako so v srednjem veku razločili med smrtjo zaradi manjka telomer in smrtjo zaradi raka.

Ah celični biologi...

Pod "naravno smrt" smatram tako, ki nastopi pri stari osebi (75+), zaradi prikrite kronične bolezni srca / ožilja.

Priznam pa, da o pojmu doslej nisem razmišljal. Hitro guglanje vrne definicije, da je naravna smrt vsaka, ki je posledica poteka bolezni. Tudi izjavo AlesC-ja sem interpretiral kot da vsi ljudje umirajo zelo bolani v akutnem smislu besede.

/off: po drugi strani je vsaka smrt le končni rezultat patofizioloških mehanizmov in bi se ji torej lahko reklo naravna?

in pa seveda v visoki starosti

Jst sicer nisem tako poglobljen v vse to. Bojda veliko k raku glede prehrane, ko smo že pri prehrani, zelo pomagajo umetni konzervansi. Dlje je hrana obstojna, slabše je, ker je vse umetno. To sem nek čital. Drugače sem pa jst kadilec pa sem verjetno bolj izpostavljen prejšni smrti. Dejstvo je, da smo vsi grešniki, al naj bo to hrana ali kakšne opojne substance. Mislim pa, da vegetarjanstvo tudi ni ne vem kako zdravo, glede na to, da moraš določene surovine dobiti preko drugih stvari. Mene je prav groza, ko vidim shirano kost pa kožo pri današnji populaciji. In očitno tega trenda ne bo še prav kmalu konec.

Matev AMEN!!!!

aja drugače pa naj bi bilo najbolj zdravo jesti doma pridelane zadeve pa tisto na kar je organizem navajen

naj bi bilo najbolj zdravo jesti doma pridelane zadeve

Tole je res en tak "bav-bav"

Bore malo koristi je od doma pridelane hrane, če jo moraš škropiti, pa spet škropiti, pa spet...tko na vsakih 14 dni.

Tovarna Pinus iz Rač pri Mariboru, ponuja kar tak priročnik kdaj in s čim je potrebno kaj škropiti, da boste imeli vsaj približno dober pridelek.

Po drugi strani pa se pozablja, da smo najbolj onesnažene (kemijsko) kmetijske in druge proizvode jedli tam nekje med leti 1960 - 1980.

Takrat se je uporabljalo v kmetijstvo daleč več kemikalij z izjemno dolgo razgradno dobo (karenca, al kako se že temu reče ), kot pa danes.

Tudi takoimenovana bioproizvodnja je malce vprašljiva.
Malo je dandanes področij, ki nimajo vsaj v svoji soseščini tako ali drugače kontaminiranih površin še iz preteklosti ali pa se kontaminirajo danes.

Po drugi strani tudi ni več moč (vsaj zlahka ne) dobiti ustreznih rastlin za gojenje, saj imamo praktično opravka le še z hibridi in podobno.

Ko sem se za lastne "potrebe" lotil sadjarstva (konkretno jablan) sem imel velik problem.
V drevesnicah praktično ni možno dobiti starih vrst jablan (bobovec, mušančke, ledrovke, škrbotli, cesarci itd).
Pravzaprav lahko, a to so le nacepljenci na genetsko že spremenjeno podlago. Tako ne dobiš več tistih starih takoimenovanih "travniških" jablan, pač pa neke jablane, ki nikoli ne bodo zrasle v takšno višino in krošnjo, kot so včasih.
Takšna drevesa, ki jih prodajajo pod znako "starih sort", to v resnici niso.
Takšna drevesa morate škropiti, če hočete da boste imeli pridelek, morate jih obrezovati itd, itd.

Jasno, da obstoja tudi rešitev kot so jo poznali naši očetje, a ne v drevesnici. Tle, če ne obvladate zadev sami, ne bo nič.

No, jaz sem za lasten hobi lepo šel v gozd in poiskal "divjake" jablan, stare kakšni dve, tri leta.
Ko sem jih našel sem jih lepo presadil k sebi na vrt. A to je bilo še le polovico dela
Potem je bilo potrebno še po hribovskih kmetijah poiskati zares stare jablane in si priskrbeti ustrezne cepiče, ter potem takšne divjake cepiti.

He-he . Od 6-tih divjakov mi je ratalo pri 5-tih (kar je kar dobr).

No, in po 7-mih (sedmih) letih sem nabral prvo gajbico takšnih jablan (iz vsakega drevsa )


Teh dreves ni potrebno ne škropiti, ne kaj preveč obrezovati (razen na začetku, ko drevesu oblikuješ "krono")
Za razliko od novih sort, ki rodijo le kašnih 5-8 let, bodo moje jablane rodile še dolgo potem, ko tudi že mene več ne bo.


Menda je zdaj vsakomur jasno, da proizvodnja na tak način, dandanes za trg ne pride več v poštev.

Lahko pa vam zagotovim, da je okus teh jblan res drugačen od tistih, ki jih kupite na tržnici