Sodobna prehrana

Kolicina zauzite hrane je po moje bistvena. Ce jes ravno toliko da zadostis dnevnim potrebam in ne zaradi gurmanstva, je po moje velika vecina dostopne hrane legitimne. Ampak ker nas vecina pretirava, se potem razne majhne skodljive lastnosti dolocene hrane toliko potencirajo da scasoma postane problem ... krompir je cisto vredu hrana, ampak ko ga pojes v ogromnih kolicinah samo zato ker je okusen potem pa zacne skoditi prebavi ja.

Zdrava hrana ni poceni, še posebej beljakovinska hrana

Aja, pa še nekaj.
Če ješ manj - ravno toliko kot rabiš, je možno živeti tudi do 30% dlje.
Gre pa se zato, ker s tem telo dobi veliko manj prostih radikalov in se najverjtenje celice ne uničujejo tako hitro. Celice pa imajo le določeno število delitev. Treba je pa še povdarit, da to nima veze, če te povozi avto ali pa če dobiš srčni infarkt.

->Zdrava hrana ni poceni, še posebej beljakovinska hrana

Meso, skuta, jogurt, ribe?!

Jah, to ne drži. Če vzdržuješ neko redno koncentracijo sladkorja v krvi bo telo normalno porabljalo energije. Če se boš pa enkrat napokal bo jo pa shranilo in potem začelo stradat in šparat z energijo. Of tu tista mordrost, da jej več obrokov po malem. Odvisno kako zaužiješ 2000 kalorij dnevno - v enem primeru jih telo porabi 2000, v drugem pa morda le 1700.

No, govorim na dnevnem nivoju.
In kolikor vem, telo če zavziješ preveč hrane, le to prišpara, ter ne porabi vseh kalorij. Najbrž še vedno več kot jih potrebuje, ampak ne vseh.
Zato če večkrat veliko jemo, moramo tudi na vc- večkrat, če se pa enkrat nažrjemo, ter potem nič ne jemo, negremo na vc dokler kaj ne zaužijemo (pustimo tukaj večdnevna stradanja).

Hočem rečt, da imo telo samo precej dobro razporeja zaloge, vsaj na dnevni bazi.

Se motim?

Japonci iz otoka Okinawa živijo zelo dolgo. Eden izmed vzrokov naj bi bila tudi prehrana: http://en.wikipedia.org/wiki/Okinawa_diet.

Pomoje ne morejo učinki neke hrane veljati absolutno za vse ljudi. To sklepam na sebi, v otroštvu sem pristal v bolnici zaradi mleka. Diagnoza, vnetje črevesja. Seveda se v stvar poglobiš ko te zadene, bral sem kar precej na to temo, in glede mleka je pisalo, da evropejci nimamo istih encimov za razgradnjo kot nekatere druge rase. V nadaljevanju je pisalo da mleko ni več isto ko pride v stik z zrakom, torej, dojenje je nekaj drugega kot molzenje v posodo. To kar se tiče mleka.

Drugače pa imam srečo, da dobim veliko hrane iz okoliških kmetij. Svež sir in kruh... ni bolšega. Poleg tega vem kako živino na tisti kmetiji prehranjujejo. Morm pa rečt da je hrana v trgovinah napram hrani s kmetije katastrofalna. Sploh se to pozna pri skuti in kruhu, praktično pri vsem. Kruh se recimo ne posuši v dveh dneh. Če bi takšna bila bio hrana bi jo kupoval tudi če bi bila za 50% dražja.

To je vse lepo in prav, ampak "zdrava kmečka hrana" v časih izobilja ni najbolj primerna za dolgoročno ohranjati zdravje.

O tem sem prepričan, ker je enostavno pojemo preveč - moji stari starši so dočakali razmeroma visoko starost, pri čemer so razlagali, da so večino življenja jedli polento pa mleko, razne kaše in kolikor so pridelali zelenjave (in seveda noben obrok ni pravi obrok, če ni poleg mesa v poljubni obliki), bistveno pa je, da so bili večino časa lačni.

Ne verjamem, da sodobna prehrana ubija sama po sebi, so pa nekatere reči bolj rizične kot druge, predvsem pa je narobe, da vsega pojemo preveč. Verjetno smo lačni in radi jemo predvsem zato, ker naše telo ni konfigurirano za življenje v izobilju.

Slišal sem, da je mleko zoprno predvsem za ljudi, ki niso iz krvne skupine B (in nimajo nekih encimov, kot pravi Master D.). Smiselno se tudi ujema svetovna porazdelitev te krvne skupine - v osrednji aziji, kjer je mleko na ogromni površini edina vsaj približno neoporečna pijača, je ta krvna skupina v ogromni večini, enako velja za avtohtone prebivalce ZDA.

Samo po drugi strani se mi pa zdi živeti leto ali dve več ali manj nekako... vseeno.

Pomanjkanja hrane v EU ni! Še preveč jo je in prepoceni je, kmete pa države vseeno subvencionirajo ... Mi ne znamo delati s hrano. Vsak dan se v SLO vrže stran veliko ton nekupljenega kruha + nevem koliko neporabljenega že kupljenega. Če bi spremenili način dobave kruha in spoštovanje do njega, nam nobena toča nebi dvignila cene le tega. Sicer malo offtopic, ampak to tudi spada v kulturo prehranjevanja.
Edit: odgovor se nanaša na VivariumTech-ov post

- jajca (holesterol), več kot 2 na tedn en smeš. LARIFARI. Oxfordska študija je pokazala, da lahko zdrav človek poje tudi do 7 jajc na teden, ker vsebuje določene kisline, ki tudi zbijajo holesterol.

- krompir (malo kalorij), velik mineralov, vitaminov, zdravo za srce.

- paradajz - uuuu vleče stroncij iz zemlje. Dejte mir, sej ma lutein pa ene kup uporabnih zadev.

- meso - o tem raj nebi. Če mi bo kak vegetarijanec pričal, da nemasten konjski/puranji zrezek občasno ni zdrav, si greva lahko takoj srce/krvno sliko primerjat.

- Ribe - ja vse majo težke kovine, zato pa sredozemski narodi tako dolgo živijo. Poglejte koliko pojejo severnjaki lososa, ki je tam v severnih vodah močno radioktiven, pa primerjaj njihovo z našo življenjsko dobo.

- Mleko in potegavščine mlečne industrije. Mleko redi in maši in ne vem kaj. Tisti, ki spijejo vsak dan en mlečen napitek, so bolj suhi kot tisti, ki pazijo. Poglej francozinje in njihove polnomastne sire

- prenažiranje - Luka Veliki, to je neumnost. Če ti ješ več manjših obrokov, ti dela bolj presnova, tut če poješ več, če pa ješ 1 obrok, ti pa teklo skladišči in ti gre v maščobo. Ti se kar prenažiraj, boš mel neurejene hormone in prej ali slej boš mel težave.

- sol in nasploh minerali so potrebni, posebej v poletnih mesecih.

Cameron

neumnosti klatiš...pa pojej ti vsak dan eno jajce..boš videl kak se boš ob koncu tedna počutil..

pa da je konjski/puranji zrezek občasno zdrav..a večino časa pa ni?

pa da je sol zdrava v poletnih mesecih..pa ja veš da sol odvaja vodo iz telesa..

EH...tule je en dober članek na temo nezdrave prehrane. tule

@VivariumTech:

Model, moraš se najprej malo izobrazit preden pričaš take.
Sol jo poleti nujno potrebna, saj s potenjem izločiš večino elektrolitov in to vodi k slabšemu zdravju, saj reakcije v celicah ne delujejo pravilno. Zato je potrebno sol nadomeščat. Se pa strinjam, da se da skozi ostal del leta sol nadomestiti z ustreznimi začimbami.

Kar se tiče mesa: ne, ni zdravo vsak dan, pa reci kar hočeš! Obstajajo še drugi viri beljakovin - stročnice, ribe, sirotka, soja, skuta, mlečni izdelki itd. Kar se tiče jajc: jajce pojem skoraj vsak dan, in brez skrbi da potrošim z ustreznim telesnim naporom ves tisti holesterol in še kaj. Počutim se odlično.

Citiraj New scientist ali pa kako dietetično revijo, ne pa zakompleksanih Pozitivk

Cameron

Ne skrbi o mojem znanju..predvsem glede prehrane..imam zelo bližnje sorodnike ki že dolgo delajo v zdravstvu...
Pa narobe si me razumel..jaz sem vegetarijanec..ne jem mesa spljoh..jaz sem samo izpostavil tvoje slabo argumentiranje dejstev..kao zakaj bi bilo meso samo občasno zdravo večino časa pa ne?je ali ni....nekateri se res ne morete zjasnit glede tega,,,,

pa vidim da si članka na pozitivkah sploh nisi prebral...škoda...kako moreš potem nekaj argumentirat če tega nisi doživel/prebral...preberi ga in to v celoti..ti priporočam za tvoj lepši jutri

neumnosti klatiš...pa pojej ti vsak dan eno jajce..boš videl kak se boš ob koncu tedna počutil..

jaz jih ponavadi vsak dan vsaj tri ali štiri pa mi nič ne fali ...fali ...fali ...fali
čez 14dni mislim začet z ketonsko dieto tako da bo št. jajc nekje 10 na dan ...od tega vsaj 6 celih

holesterol pa imam samo rahlo povečan ... 5,82 ....za kar je lahko miljavžent drugih razlogov

Ni tako pomembno, da je hrana bio oz. gensko nespremenjena.

Zakaj le? Saj GSO ohranja okolje.
Ker so GSO odporni proti škodljivcem, je treba v okolje zmetati dosti manj strupov.
Samo predsodkov se moramo znebiti. Saj to je pa najtežje.

Saj pravim da,ti se verjetn ne počutiš slabo ker si fenomen...joke..ma ne pravim vsaj zase da bi se počutil slabo če bi pojedel tolik jajc je pa znano a ne da jajca povečujejo vsebnost holesterola v krvi...pa veš razlika je če ti poješ 1 ali 2 jajce na dan kot pa 4 ali 5..pa vpraši tiste, ki imajo povišan holesterol(aja opa si ti tukaj zraven)-pa 5.82-to ja ni rahlo povišan..a si si kaj krvni pritisk že meril? .....tole je iz ezdravje.com:

Kdaj govorimo o povečani vsebnosti holesterola v krvi?

Kadar je v krvi preveč holesterola (hiperholesterolemija), se začne kopičiti v žilni steni. Hiperholesterolemija je eden od najbolj ogrožajočih dejavnikov za hiter nastanek ateroskleroze.

Vzroki za povečano vsebnost holesterola v krvi so lahko prevelik vnos s hrano, razne bolezni (npr. sladkorna bolezen, bolezni ščitnice), nekatera zdravila. Posebej huda je hiperholesterolemija, ki je posledica genske okvare. Pri tej lahko zaradi srčnega infarkta umrejo že otroci.

Vsebnost holesterola v telesu je skrbno nadzirana. Njegovo nastajanje in odstranjevanje iz telesa je pri zdravih ljudeh uravnano tako, da ne pride do kopičenja. Pri določenih prirojenih okvarah (dislipidemijah) pa pride do motenj v njegovem nastajanju ali odstranjevanju in takrat lahko v krvi zaznamo prevelike količine holesterola.

Zaželeno je, da bi bilo:
skupnega holesterola manj kot 5 mmol/l,
holesterola LDL manj kot 3 mmol/l,
trigliceridov manj kot 2 mmol/l,
holesterola HDL več kot 1 mmol/l (še bolje, za ženske več kot 1,4 mmol/l, za moške več kot 1,2 mmol/l).

Da prinesem v debato še malo zmede, sem našel iz enega foruma tole:
SADJE- IDEALNI OGLJIKOVI HIDRATI ZA OBILICO MAŠČOBNIH ZALOG

Še vedno je veliko vprašanj o fruktozi, sladkorju, ki se nahaja v sadju, a še vedno je premalo pravih odgovorov.Tukaj vam bom razložil malo več o tem. Preveč primerov je, ko z nepravilno prehrano ljudje uničijo ves vložen trud v fitnesu.
Problem je zelo enostaven. Fruktoza se v jetrih pretvarja v maščobo. To je v bistvu vsa znanost. Nekateri govorijo, da je fruktoza zelo vredu, ker ima nizek glikemični indeks (kar je tudi res) in zato ne dviguje insulina. Na podlagi tega jo predlagajo tudi mnogim športnikom. Ampak glavni razlog, da ima fruktoza nizek GI je ta, da fruktoza izhaja iz jeter že kod maščoba in ne kot ogljikov hidrat.
Lahko še kdaj pa kdaj pojeste kak košček sadja brez da bi izgubili prigaran izgled? Seveda lahko! Ampak večina fitnes vsmerjenih ljudi želi zadržati izgled trebušne stene brez oblog. Profesionalni bodybuilderji naprimer, želijo več kot to – oni želijo popolno telo, brez grama maščobe pod kožo. Moram pa dodati še, da je sadje nasplošno zdrava hrana, bogata z vlakninami, vitamini in minarali ter z zelo malo maščobe. Ampak zamislimo si sadje kakor »naravno čokolado«, saj v bistvu sadje to je. Torej če je vaš cilj zgradit popolno mišičasto in definirano telo, preprosto morate zdržati brez čokolade.
Dokazov za to ne iščite v neki študiji oziroma knjigi, ampak posvetite pozornost praksi. Dolgo časa je bilo to nerazumljivo. Vse kar smo znali je bilo to, da nas nekatera hrana naredi debele, medtem ko nas druga popelje do zapeljivega telesa.
Da vam stvar še bolj slikovito predstavimo, smo naredili test. Vzeli smo bodybuilderja ki se pripravlja na tekmovanje.Njegov procent maščobe je zelo nizek, nekje 3-5 %. V tej situaciji je njegova koža tenka kot papir, vidna je vsaka mišica in izgleda, kot da kože sploh ni. V takem stanju je vsaka sprememba vidna, zato so bodybuilderji idealni za naš test. Ti profesionalci si vsakodnevno merijo nivo maščobe, telesno težo, vnos kalorij...nič ni prepuščeno slučaju. Znana je ustrezna količina kalorij za obstoj željene forme. Torej če se njegova forma in teža ne menjata, je vnos kalorij enak potrošnji kalorij.
No, sedaj pa umaknemo 300 kalorij ogljikovih hidratov iz njegove prehrane v obliki riža in jih zamenjamo z identičnim številom kalorij v obliki sadja. Njegov skupni vnos kalorij ostane isti, prav tako procent beljakovin, ogljikovih hidratov in maščob. Trenira še vedno po enakem programu. Edina zamenjava je oblika OH, riž za banane.
Pričakujete da bo njegova telesna teža in procent telesne maščobe ostal enak, je tako?
Presenečenje, bodybuilder začenja pridobivati maščobo. Tako nadaljuje par tednov in izgled je vse slabši. Zdaj pa umaknemo sadje in vrnemo nazaj riž, torej vrnemo se k originalni dieti. Uganete kaj se bo sedaj zgodilo? Začel bo izgubljati maščobo. Neverjetno, vendar tako je.
Vrnimo se nazaj k sadju. Zakaj je sploh važno kakšno hrano jeste? Kaj ni vseeno kakšno hrano jemo samo da je skupen seštevek kalorij enak naši potrebi? Tu večina, ki želi shujšat zgreši. Mislijo namreč, da bodo avtomatsko z nižanjem kalorij izgubili na telesni teži. To je točno, ampak izgubili boste, kar ne želite. Če drastično zmanjšate vnos kalorij, bo 50% izgubljene teže iz mišičnega tkiva. Ljudje nočejo razumeti, da je vrsta hrane prav tako važna, kot število kalorij ki jih vnesejo v telo. Pri tem je ključnega pomena kemijska sestava, ki ima različne vplive na telo. Vsa hrana je gorivo za vaše telo, ampak ali je važno kak tip goriva uporabljamo? Poskusite v vaš avto namesto bencina napolniti rezervar z kerozinom. Ne gre, ne! Če hočemo, da motor dobro dela, mora imeti ustrezno gorivo. Problem s fruktozo je naslednji – telo nima ustrezne encimske mehanizacije, da bi pretvorilo fruktozo v glikogen, zato predstavlja težko delo za jetra. Fruktoza enostavno obhodi encim fosfofruktokinaza-I (PFK-I), ki je odgovoren za pretvarjanje OH v energijo. Fruktoza preskoči kontrolno točko, ki ureja ali bo sladkor skladiščen kot glikogen ali kot maščoba. Kompleksni OH, kakor riž, ovseni kosmiči, krompir...se pretvarjajo v glikogen vse dokler se rezerve ne napolnijo. Fruktoza pa se direktno pretvarja v maščobo in je spuščena v krvne tokove da bi bila skladiščena kakor maščobna celica. Bum! Dobili ste dozo maščobe. Ampak škoda se ne konča tukaj. Preostanek fruktoze se skladišči v samih jetrih v obliki glikogena. No, to je vredu, rekli boste »napaka!« Jetra potem, ko so rezerve glikogena polne razmišljajo tako:«Imam potrben glikogen ki ga lahko skladiščim tako da naslednji OH ki pride pretvorim v mast« Fruktoza skladišči glikogen v jetrih namesto v mišičnem tkivu, kar privede v stanje za skladiščenje maščobe. To je pa ravno to kar si najmanj želimo. Fruktoza namreč ne more polniti mišičnega glikogena, tako da če smo na dieti bogati s sadjem naša jetra postanejo zasičena in pretvarjajo celo kompleksne hidrate v maščobo brez da bi kdaj napolnila naš mišični glikogen. Sledi naslednje: OGLJIKOHIDRATNA NOČNA MORA!
Fruktoza je zato najslabši izvor OH za bodybuilderje ki si ga lahko omislimo. Naj še enkrat opomnim, da vse to ne pomeni, da moramo takoj eliminirati sadje z naše prehrane, nasprotno, ampak definitivno ne norite za velikimi količinami sadja.
Zagotovo je treba pozabiti na diete, katere svetujejo, da za zajtrk in čez dan pojemo velike količine sadja.
Torej, pazljivo izbirajte vaše OH če želite suh in čvrst trebuh, če pa že želite uživati sadje potem izberite pomaranče, grenivke,…ker to sadje vsebuje veliko glukoze, katera za razliko od fruktoze lahko veliko pripomore k našem izgledu.

PS: Nekje se slišal, da je pri vnosu hrane priporočeno 4:3:1 razmerje (OH, B, M) v gramih na kilogram telesne teže posameznika. Če je to res, pa ne vem.

da bi živel dlje samo zaradi "zdrave" prehrane se mi zdi malo naivno. Veliko več je odvisno od načina življenja. Sam jem tisto kar imam rad. Veliko mesa (vseh vrst - tudi rdeče, čeprav pravijo da je smrtno nevarno), zelenjave ne jem veliko (krompir, solate, korenje, paprika).

Veliko bolj se mi zdi pomembno ukvarjanje s športom ali vsaj (vsakodnevna) rekreacija. Nobena hrana ni tako škodljiva, da je šport ne bi premagal.

Se pravi, da si v bistvu vegeterijanec postal ,samo zaradi tega, ker s videl kaj se v klavnicah dogaja. Pa ste potem nehali z vzrejo bikov in krav ?

Ja glavni vzrok je bil v temu ja, ko človek vidi to.....po mojem tisti mesarji k not delajo niso čist 100%. mamo doma kmetijo..ja še oddajamo bike in imamo koline..ampak jaz pr tem ne sodelujem..ne morem..

Sicer oče dela to velik bolj humano(z pištolo-in ne meri slabo) ampak k vidiš da v klavnicah napol žive bike oddirajo ..pol ti pa mine do vsega...
Je pač človek takšen,da raje misli na svoje užitke..

Razmerje obroka kar se sestave tiče mislim da odgovarja nekje 40% OH, 40% Beljakovin in 20% maščob.

včasih je človek preživel če je jedel kalorično hrano

sedaj je ta informacija zapisana v naših genih

in si želimo jesti kalorične big-mace, pizze...

karkoli kar ima kalorije

pač imamo trajni pečat v genih

milijone let smo to lastnost ustvarjali

sedaj je pa zgolj kakih 10-20 let ta lastnost postala prekletstvo

mogoče niti ne
kar je debelost nekaj kar človeka niti ne ovira tako zelo pri razmnoževanju

Kar se tiče fruktoze in sadja:

Fruktoza se v jetrih pretvarja v glikogen ki se potem sprošča kot glukoza v kri za vzdrževanje nivoja krvnega sladkorja med obroki.
ŠELE PREVELIKE KOLIČINE FRUKTOZE ( tam čez 80 g dnevno to pa je okoli 1.5 kg in več sadja ) bi se lahko začelo pretvarjat v maščobe, ob totalni neaktivnosti.

(nisem avtor tega, vsekakor pa verjamem da je tako.. p.s. upam da avtor nebo zameril)

Menim, da enostavnega odgovora na vprašanje o zdravi prehrani ni. Metabolizem je prav tako določen v genih in se med posameznimi ljudmi precej razlikuje.

Ključ je po moje uravnotežena prehrana z nekaj OH, beljakovinami, malo maščob ter precej sadja in vlaknin. Zakaj? Sadje poleg "grozne" fruktoze vsebuje številne vitamine, minerale & mikroelemente ter tudi vodo. Po mojih izkušnjah se namreč v sodobnem tempu življenja pozablja ravno na zadosten vnos tekočine, kar vodi v slabo počutje,... Vlaknine so pomembne za boljšo prebavo (dolgoročno zmanjšana verjetnost bolezni debelega črevesa).

Glede bolezni: rak je zelo širok pojem in tudi za posamezne vrste kljub številnim raziskavam ni najdenega enostavnega vzroka. Hrana ga sama po sebi verjetno ne more povzročati, lahko pa olajša nastanek, predvsem v kombinaciji z življenjskim slogom / okoljem. Nenazadnje: v pixnah hrane so E-ji, pa konzervansi,... kaj je pa v vsehmogočih gaziranih pijačah? Kaj pa zrak okrog nas?
Nekatere druge bolezni so jasno povezane s hrano, npr. hiperholesterolemija, divertikuloza deb. črevesa, povezava je tudi s povišanim krvnim tlakom, diabetesom,... Debelost je po zadnjih klasifikacijah tudi bolezen, predvsem ker za sabo potegne številna druga stanja (omenjena višje), ki bistveno skrajšajo življenje/njegovo kakovost.

Knjige o zdravi prehrani in dietah so po moje bolj modne muhe, kot kaj uporabnega. Pred kratkim sem nekje bral kritiko ene take zadeve, kjer (ameriški) avtor navaja primere ljudi iz skandinavskih dežel, ki so bili pijanci in ob zmerni prehrani živeli 200 let .