Dobrota

Najpreprostejsa in najbolj jasna je vsekakor definicija egoista: dobro je tisto, kar je meni po godu.

Je pa precej razlicic egoizma. Nekateri smo taki podli egoisti, da se nam zdi zivljenje med srecnimi ljudmi tako super, da drugim po najboljsih moceh pomagamo do srece, kar tudi nas osrecuje. Mislim, da je to dobro, ceprav je se vedno egoisticno. Mislim, da je dobrota nekaj, kar izhaja iz kolektivne zavesti.

Najbolj natancna definicija zagotovo izhaja iz p/p modela. Ce pleasure raste, pain se pa manjsa, je to dobro. Dobrota je, ce taksno spreminjanje parametrov povzrocamo drugim.

Saladin> Kaj pa če to delaš da se tudi tvoj plesasure količnik veča? Kaj, če ti ga taka akvtivnost zmanjšuje?

Mislis glede dobrote? Po moje je to se vedno dobrota, saj se vedno to pocnes zato, da se bolje pocutis (upostevas svojo motivacijo za doloceno dejanje, kar vedno povecuje ugodje).

Vecino motivacije za vsakrsna "neegoisticna" dejanja ljudje crpajo iz svoje vesti, ki je mocno podvrzena kolektivni zavesti. Zdi se mi, da je zavest tista lastnost, ki je najtesneje povezana s socializacijo zivalskih vrst in obratno, socializacija posledicno prinese kolektivno zavest. Stvar ni lastna le cloveku, jasno, je pa clovek stvari pripeljal najdlje: ucenje ne temelji vec zgolj na nagonih, temvec na abstraktnih simbolih in vrednotah, ki so globoko vtisnjene v zavest, malo v individualno, zelo mocno pa v kolektivno.

Kaj konstituira "pomislil"? Kaj pa, ce mozgani to naredijo samodejno?

Ker v "cisti dobroti" ni nobenega evolucijskega imperativa, pa vseeno take reci pocnejo tudi zivali, ki so brez moralnih dilem.

Dobrota je, da si pripravljen vloziti svoj trud, cas ali kapital za karkoli kar rezultira v pridobiti za sruge osebke na tvoj racun oz na nacin od katerega sam nimas nic.... pri tem pa naj nihce drug zaradi tega nebi utrpel izgube...

Ne pozabte starega reka: Dobrota je sirota. Se spomnim enga skeča, ki ga je mel Javšnik. Je fehtal dnar me publiko, od enga tipa ni nič dobil od ene punce pa. Pa reče Javšnik: "Ti ko mi nisi dal si prasec, ti ko si mi pa dala si pa budala."

Za mazohista je dobrota, ce ga nekdo posteno brcne pod rebra.

Ampak samo ce ga nesebicno brcne pod rebra :)

Sulc, ocitno nisi dobro prebral napisanega. To kar omenjas tudi spada v dobroto.

Je pa treba dodat, da prav prave dobrote skoraj ni. Vsak je "dober" ker in ko se na koncu sam zaradi tega dobro pocuti. Clovek je v osnovi vedno sebicen. Kaksni samo osebno zadovoljstvo dosegajo z odrekanjem za druge, drekaci z druge strani spektra pa nikoli..

>Dobrota je, da nekaj storiš ne da bi pri tem pomislil na svojo korist.

A samo pomislit ne smeš, da imaš korist? Korist imaš pa lahko?

Je pa ja več vredna dobrota, pri kateri imata tako dobrotnik kot prejemnik korist. Kakršnokoli. + za oba.

o+ nevone

Budisti se veliko ukvarjajo s tem, ker je dobrota eno izmed njihovih najpomembnejših načel.

Pravijo, da je treba pri vsakem dejanju upoštevati tri stvari. Namen, učinek, ki ga ima dejanje na druge in učinek, ki ga ima na tebe (torej, tistega, ki ga izvaja). Če ima dejanje dober namen, pozitiven učinek na tebe in na okolje potem je to dobro.

Če je namen slab, učinek na druge in na tebe pa negativen je to slabo, zlobno, kakorkoli pač temu rečeš. Vmes so pa še varjacije. Včasih imaš dober namen pa vseeno tvoje dejanje izpade slabo za nekoga. Če se žrtvuješ za nekoga je namen dober in za druge je dobro, samo za tebe pa ni, torej tako dejanje ne more bit popolnoma dobro.

Če ima dejanje dober namen, pozitiven učinek na tebe in na okolje potem je to dobro.

Torej dobrota se šteje le kot idealno.
Da je dobro le tisto, kar je v vsaki situaciji dobro in iz česa pride ven le dobro?

>>Če pa bi se že pojavilo neko nesebično bitje pa bi zarad evolucijskega pritiska umrlo.

Bitje umre, memplex ostane! Oz. po domače, zgled vleče
Primeri? Jezus, Buda, Gandhi... nihče ni umrl evolucijsko, bili so ubiti, tiči tele sorte. Ampak folka, ki jim sledi...

Jaz si dobroto razlagam tako da ma nekdo drug od nekega tvojega dejanje profit. Ne glede na svoj delež.

Se strinjam, da je tista trditev od _marka, češ vsak človek je egoist (tj. človek, ki misli samo nase), neumnost.

Če starši žrtvujejo življenje za otroka, ne morejo to storiti iz lastnih koristi, saj po smrti kakih posebnih koristi ne moreš uživati, razen če ne greš v nebesa . To je bolj ekstremen primer. Pa še bolj običajen: če daš denar klošarju, ki ga vidiš prvič in zadnjič in tega noben drug ne ve, je kot na dlani, da o egoizmu tu ne moremo govoriti.

Sicer pa: http://bos.zrc-sazu.si/sskj.html

dobróta -e ž (ọ̑) 1. lastnost dobrega, dobrosrčnega človeka: čudi se njeni dobroti; storiti kaj iz dobrote; ne verjame v njegovo dobroto; materina, srčna dobrota / službo je dobil samo po njegovi dobroti 2. nav. mn. dejanje, storjeno komu v korist: nikoli ji ne bom mogel povrniti vseh dobrot; izkazovati, deliti dobrote; zahvaliti se komu za prejete dobrote; obsipati koga z dobrotami // star. korist, dobro: otroci se ne zavedajo, kakšna dobrota je zanje učenje / zastar. zemeljske dobrote užitki, prijetnosti 3. nav. mn. dobra jed ali pijača: nanesli so mu raznovrstnih dobrot; postregli so mu z vsemi dobrotami, ki so jih premogli; miza je bila polna najrazličnejših dobrot 4. zastar. dobra kakovost: vino ni posebne dobrote ● ekspr. sama dobrota ga je je zelo dober, dobrosrčen; z dobroto pri njem vse dosežeš če si z njim dober, naredi vse, kar želiš; preg. dobrota je sirota dobro dejanje navadno ni poplačano s hvaležnostjo ◊ jur. pravna dobrota oprostitev od pričevanja proti bližnjim sorodnikom ♪

Seveda je. Kakšni egoisti so klošarji, da večjih ni, sram naj jih bo!

Jst sn bil sarkastičen v prejšnjem postu seveda. Zgleda, da sem te narobe zastopil. Z zadnjim postom pa me veseli, da se strinjava - evo nesebičnost .(NE-egoizem pravzaprav). Se mi je pa porodilo naslednje razmišljanje: Je egoizem v bistvu bolezen? Pač bolan mempleks? Da bolje opišem kar želim povedati: vsak od nas je pomojem malo "materialista", kar je logično, ker živimo pač v svetu materialnih dobrin. "Materialist" sem dal v navednice zato, ker to ni dejanski materializem, katerega definicija bi bila po mojem mnenju že skoraj (ali pa tudi čisto popolnoma) bolestno nagnjenje h kopičenju materialnih dobrin (denarja, premičnega in nepremičnega premoženja, itd.). Bolestno v tem smislu, da kot si definirala, vidi v vsakem medčloveškem odnosu možnost zgolj enostranskega profita. Zatorej je pri njem skoraj ali popolnoma odsotna čustvena komponenta, zaradi katere bi ob pomaganju sočloveku občutil tudi sam neko zadovoljstvo. Ravno zaradi tega se sam štejem po politični opredelitvi za zmernega levičarja, in ne zaradi kakršnegakoli drugega razloga. Ker poudarja pomembnost razumne socialne politike in solidarnosti med ljudmi. S tem ne mislim dajat desničarje vse v isti koš in trditi, da oni pa niso solidarni, ampak meni se pač zdi, da ima levosredinska opcija to najbolj poudarjeno.

Robin Hood je zaviral razvoj s svojo dejavnostjo. Zato so se absolutni reveži obdržali dlje, ker kapitalizem ni tako hitro vzcvetel, kot bi brez Robina.

Thomas, razvoj je zelo zelooo sirok pojem in v druzbenem okolju ni avtomatsko pozitiven dejavnik. Razvoj 2% prebivalstva, ki potem vsak dan vecje premozenje in moc le se bolj uporabljajo zase... je dober?

Razvoj je dober kadar omogoca najmanj dostojno zivljenje veliki vecini prebivalstva.

Karkoli drugega ni razvoj ampak razcvet parcialnih interesov ozke skupine ljudi... na racun drugih...

Sem opazil, da si se ti nalimal na nekaj izrazov v zivljenju za katere iz meni neznanih razlogov mislis, da so sinonim za nekaj pa ceprav lahko pomenijo milijon stvari..

Kaksen razvoj je zaviral. Razvoj koga, cesa, na racun koga,...?

mogoče onemogočil preveliko koncentracijo (zaviralne) moči fevdalcem in omogočil, da so moč dobili sposobnejši, ne pa podedovani.
Omogočil mogoče hitrejši prehod iz prezrelega in za odpad primernega fevdalizma v bolj kompetitivno meščansko družbo, ka-li ?
Denar ni dovolj( število), kvaliteta (spodbudnih družbenih odnosov) je bolj ! Kot razmerje med kapitalom in znanjem. Če kapital ne more v znanje, ni pomemben.

Populistično rečeno: naj živi kapitalizem, pa čeprav človek crkne!

Čista dobrota je,kadar daš življenje za nekoga drugega popolnoma zavestno.

Tu p/p ne igra vloge.

>> Ko zavestno daš življenje za nekoga drugega, se ti p/p računica lahko popolnoma izide.

Oziroma, ne daš ga, če se ti p/p računica tisti trenutek ni izšla. Potem nepoškodovan gledaš, kako avtobus pelje po prepadni seni dol, s potniki na krovu.

Kaj pa maš ti od tega,če umreš?Pol ni več pleasure-a

Pa napisal sem zavestno,torej nisem mislil odločitev v afektu.

> Smrt enega primerka je nepomembna, ker skupaj delajo za preživetje vrste, ne za lastno preživetje.

Vsi delajo za preživetje in multiplikacijo svojega genoma, ne vrste.

> A je to dobrota? Hja, jaz mislim da je (ker korist za družbo precej preseže škodo za posameznika), ampak zadaj stoji tudi evolucijski imperativ - če te dobrote ni, potem je celotna družba precej manj učinkovita (in zato v tekmi z ostalimi družbami propade).

Se strinjam. Samo da raje rečem "pleme", kot "družba". Družba samo toliko, kolikor benificira pleme.

Sicer pa ja. Nestrinjanje je zgolj glede uporabljene semantike.

> Vsi delajo za preživetje in multiplikacijo svojega genoma, ne vrste.

Vrste! En sam osebek nebi mogel dolgoročno preživet. Rabi partnerje, s katerim se splodi. Sam za sebe je ničvreden, če ni glih kak virus ali bakterija. Pa še te se včasih splodijo med sabo.