» »

Opis Sveta

Opis Sveta

Utk ::

No, ker imam nekaj časa za filozofiranje, bi rad postavil eno vprašanje vsevednemu slo-techovemu občinstvu. Kot nam je najbrž vsem znano, se v računalništvu svet opisuje z enim kupom števil, konstant in enačb. Vsako stvar, ki jo računalnik "vidi" (se pravi poslika), mora računalnik preko milijonov izračunov predstavit v sebi razumljivo obliko, da razume, kaj je na tisti sliki. Če mu to sploh uspe. Seveda ne mislim pod sliko samo nam vidno sliko, ampak kakršnokoli zaznavanje sveta, v sliki, vonju, zvoku, čutu. Vse je opisano z nekimi števili, enačbami in tako naprej. Pri računanju s takimi števili, floati, je računalnik napram človekovim možganom zelo zmogljiv, se skoraj ne da primerjat, pa vendar je ravno tako vsakemu znano, da je človek zelo dobro sposoben ocenit neko situacijo, v večini primerov boljše in hitreje od računalnika. Recimo predvidevanje obnašanja nekega avta, pijanega osebka, karkoli. Ko bo človek videl da mu nekaj leti proti glavi se bo takoj umaknil. Robot bi prej naredil nekaj milijard izračunov in se potem enako umaknil...ali je res to nujno, da tolk računa?
Da ne pretiravam s tem, verjetno razumete moje dvome, da je v človekovih možganih svet predstavljen z nekimi enačbami in floati, ker človek je dokaj nesposoben računati znjimi. Morda so te informacije predstavljene nekoliko drugače, verjetno manj eksaktno, ampak vseeno še dovolj, da se ne zelo spotikamo pri hoji, vožnji, marsičemu. Torej, zanime me, ali obstaja kakšna možnost (vsaj teoretična) opisa tega sveta s čemerkoli drugem kot s floati, enačbami in tako naprej, ki jo bi računalnik razumel in znal delati znjo. Če da, kakšna, če ne, ali je sploh možno, da bi ta možnost obstajala. Sam verjamem, da je računalnik sposoben tudi popolnoma simulirat naše možgane, ampak ali je za to res potrebna ogromna računska moč, ali morda obstaja kakšna bližnjica...že pri predstavitvi tega sveta, da bi z drugačno predstavitvijo nekako lažje "računali", čeprav ne dobesedno...
Ali pa če obrnemo v drugo smer...če so človekovi možgani tako sposobni ogromno izračunov delat paralelno (kar je skoraj nujno pri takih hitrostih), če se sveta ne da drugače predstaviti, ali se jih bi dalo tudi nekako strenirat, da bi znali tudi dva floata prekleto hitro pomnožit:)

Thomas ::

> Kot nam je najbrž vsem znano, se v računalništvu svet opisuje z enim kupom števil, konstant in enačb.

Hja no ... ne bi se čisto strinjal. Računalništvo je tukaj navadna dekla, gospodarica je znanost. Edina znanost ki obstaja, fizika in njene poenostavitvene variante kot so kemija, biologija ...

Računalništvo tukaj samo izvaja znanstvena spoznanja. Implementacij je pa tisoče možnih.

Človek v glavi nima ravno Newtonske fizike, pač pa neko približno pravilno, večkrat pa napačno predstavo. Spomnimo se samo, kako mnogo reči je človeku (vsaj sprva) kontraintuitivnih. V nasprotju z njegovimi apriornimi fizikalnimi modeli. Čudenje, kako Luna ne pade dol, pa tko naprej ...

Seveda pa lahko neko tako približno pravilno fiziko vneseš tudi v program, da se potem izvaja. Igrice so živa priča tega.

> ali je res to nujno, da tolk računa?

Res je nujno. Tako človek kot računalnik morata ogromno preračunati, če hočeta ukreniti kaj pametnega. Ampak ni frke, se pač računa. Optimizacije pa seveda tudi so možne in floati so ena taka (IMO slaba) navada.

> če so človekovi možgani tako sposobni ogromno izračunov delat paralelno (kar je skoraj nujno pri takih hitrostih), če se sveta ne da drugače predstaviti, ali se jih bi dalo tudi nekako strenirat, da bi znali tudi dva floata prekleto hitro pomnožit:)

Nekateri takoimenovani savanti imajo točno to lepo lastnost. Sicer je pa računanje 512+256 ena taka splošna zloraba možgan za aritmetični computing. Lahko natreniraš kar precej. Ne moreš pa seveda uporabiti vseh možganskih virov za te zadeve, saj boš še na dihanje pozabil!
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

nicnevem ::

@CrniE
> verjetno razumete moje dvome, da je v človekovih možganih svet predstavljen z nekimi enačbami in floati, ker človek je dokaj nesposoben računati z njimi.

Prej si omenjal določene probleme, ki jih rešujejo naši možgani, naprimer:

>predvidevanje obnašanja nekega avta, pijanega osebka

Za te vsakdanje simulacije imamo zevoluirana specializirana vezja, ki zelo hitro in učinkovito računajo, premetavajo ničle in enice, v osnovi. Argument, da tega gotovo ne počnejo, ker imamo sami precejšnje težave s takimi stvarmi, je napačen, ker omenja le določeno podpodročje premetavanja floatov. Tistega, za katerega naši možgani niso prilagojeni. Pred 100k leti se menda naši predniki nisi šli poštevanke. :)

Kako bi "zgledalo", če bi se šli? Nekako tako, kot pri razmišljanju kam naj prestavimo nogo ob hoji, pomojem. Ne pomeni pa to, da je prestavljanje noge nekaj drugega kot bitflipanje.

Vsaj tako nekako zaenkrat razumem delovanje (naših) možganov...

gzibret ::

IMO težko primerjaš možgane in računalnik. Zadevi delujeta na popolnoma različnih principih.

možgani / računalnik

nevronska mreža / tranzistorji
"celostno" delovanje / sekvenčno delovanje
analogni (ja, ja, cel svet je digitalen, ja, da ne bo replik) / digitalni
kibernetični sistem / nekibernetični sistem
neskončno veliko tipov operacij / le nekaj (3 ali 4) logičnih operacij
ogromna medsebojna prepletenost enot / slaba medsebojna prepletenost enot
.../...

Morda je edina skupna lastnost ta, da oba delujeta na elektriko :P
Vse je za neki dobr!

Vesoljc ::

racunalik se da overclockat :p
Abnormal behavior of abnormal brain makes me normal...

snow ::

Možgane tudi - amfetamini in razni nootropiki.
Random mutation plus nonrandom cumulative natural selection - Richard Dawkins

keber ::

>>> analogni (ja, ja, cel svet je digitalen, ja, da ne bo replik) / digitalni

Si siguren? Kolikor vem, se po nevronih prenašajo električni signali. Je pa res, da ne deluje samo na 0 in 1.

snow ::

Nevroni so dost analogni ja. Zdej majo nek prag vzdraženja.. in nevron lahko signal da naprej alpa ne, a se tu signal kodira s frekvenco! Maš tud take, ki dajo različne amplitude. So pa na vhodni strani čist analogni... gre za neko seštevanje signalov.

Nekak tak :D No.. da se da vse skupaj predstavit z dovolj rama je druga zgodba.
Random mutation plus nonrandom cumulative natural selection - Richard Dawkins

Thomas ::

Sej je DVD tud "analogen". Vse je "analogno".

Ampak kar šteje, je določetna bitna širina, s katero se da popisati (zakodirati) vsa relevantna stanja, vsake "analogne naprave".

Ponavadi, ta širina ni zelo velika. V primeru nevronov ... magari da je 13, samo je prej 1.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

Turingov test še vedno ostaja nedosegljiv (strani: 1 2 )

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija
5926699 (23159) Personanonim
»

Kurzweil o projektu Google AI (strani: 1 2 3 )

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija
13026907 (23317) jype
»

IBM predstavil prvi čip, zasnovan po zgledu človeških možganov (strani: 1 2 )

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija
9616100 (12487) Thomas
»

Pogled v prihodnost (strani: 1 2 )

Oddelek: Loža
797434 (5507) _marko
»

Kasparov vs Junior (strani: 1 2 3 4 )

Oddelek: Znanost in tehnologija
18315042 (11903) Thomas

Več podobnih tem