Ali bo luna padla na zemljo?

Ali bo (in zakaj) luna, ki se vrti vedno bolj počasi okoli zemlje, enkrat padla na zemljo, ali bo odfrčala, kot je nekdo predlagal tukaj?

mislim da sem nekje zasledil da se luna vedno bolj oddaljuje od zemlje

Malo sem pogooglav in tule našel odgovor:

But the Earth is not completely fluid, either. The Earth's rotation carries the Earth's bulges slightly ahead of the point directly beneath the Moon. This means that the force between the Earth and the Moon is not exactly along the line between their centers producing a torque on the Earth and an accelerating force on the Moon. This causes a net transfer of rotational energy from the Earth to the Moon, slowing down the Earth's rotation by about 1.5 milliseconds/century and raising the Moon into a higher orbit by about 3.8 centimeters per year. (The opposite effect happens to satellites with unusual orbits such as Phobos and Triton).

The asymmetric nature of this gravitational interaction is also responsible for the fact that the Moon rotates synchronously, i.e. it is locked in phase with its orbit so that the same side is always facing toward the Earth. Just as the Earth's rotation is now being slowed by the Moon's influence so in the distant past the Moon's rotation was slowed by the action of the Earth, but in that case the effect was much stronger. When the Moon's rotation rate was slowed to match its orbital period (such that the bulge always faced toward the Earth) there was no longer an off-center torque on the Moon and a stable situation was achieved. The same thing has happened to most of the other satellites in the solar system. Eventually, the Earth's rotation will be slowed to match the Moon's period, too, as is the case with Pluto and Charon.

jype ... samo tega ne boš dočakal .. 1.5 milliseconds/century !

Torej zemlja poganja luno, da se ta vrti vedno hitreje, in ne obratno, kot je rekel thomas

Luna se oddaljuje od zemlje. Počasi.

Luna bi se razsula nekako 10 krat bližje kot je zdaj. Prej bi (milijone let) obkrožila Zemljo vsak dan in za sabo vlekla po Zemlji plimski val, visok stotine metrov in z nadzvočno hitrostjo.

Zdej pa zakaj eni sateliti migrirajo po spirali not, drugi pa po spirali ven?

Tisti, ki jih zavira atmosfera (v najširšem smislu), migrirajo na not. Od nizkoorbitalnih umetnih satelitov, ki jih atmosfera počasi zabremza dol do tla ali oceana, do Jupitra, ki ga drobir ki pada nanj, počasi vleče v Sonce.

Tisti, ki pa doživljajo predvsem medsebojno plimovanje, pa večji najprej ustavi rotacijo tamalega (kot Zemlja Luno, Sonce pa Merkurja in Venero). Potem ga pa ta plima počasi odriva na ven.

Samo nimam svinčnika in papirja, da bi narisal zakaj.

> Kar daj skalo na štrik, pa jo suči kolikor hočeš, a bo razpadla?.

Bo, če jo boš dovolj hitro vrtel. Pa če bo štrik seveda dovolj močan.


Tudi Luna bi razpadla, če bi jo rezultantna gravitacija vlekla narazen. Ravno tako, kot bi je centrifugalna sila.

> v zgornjem člasnku piše da luna ustavlja zemljo, in ne obratno

Ena drugo. Zemlja ima večjo maso in večjo vrtilno količino. Luno je že skoraj ustavila, Luna Zemlje niti ne more. Prej bi odplula.

Zakaj bi odplula? Ja ker se zaustavljata v rotaciji, a ker vrtilne količine ne moreta uničiti ... jo prevajata v medsebojno kroženje na večji razdalji.

Ko val brlizgne skozi skale - pa je šlo nekaj (vrtilne) kinetične energije Zemlje v segrevanje vode! Toda vrtilna količina must go on. Zato se posledično Luna nekoliko oddalji. Če bi se približala, bi morala pospešiti, za isti rezultat. Toda potem bi jo takoj prestavilo (centrifugalna sila) na višjo orbito.

Štekaš?

> Kako bo šel val z nadzvočno hitrostjo, če se pa tlačna motnja lahko širi največ z zvočno hitrostjo?

Komot, če ga nekaj vleče. Supersonična Luna v tem primeru. Komot, ni ovire!



Mau sem narisal.

> Kako bo luna razpadla, saj ni iz mivke, saj je v enem kosu, oz zelo zbita skupaj. Kar daj skalo na štrik, pa jo suči kolikor hočeš, a bo razpadla?

Fora plimskih sil je v tem, da sila gravitacije Zemlje na Luno ni enaka po celem Luninem preseku. Tisti del Lune, ki je bolj oddaljen od težišča Zemlje, ga Zemlja vleče malo manj kot tisti del Lune, ki je bližje Zemlji. Posledica tega je, da je obhodni čas delcev Lune, ki so bolj oddaljeni od Zemlje daljši od obhodnega časa delcev Lune, ki so Zemlji bližje. V Luninem primeru je ta razlika dovolj majhna, da se Luna ne razsuje, saj različne obhodne čase kompenzira strižna trdnost luninih kamnin. Če pa bi bila razlika v obhodnih časih dovolj velika, bi bile strižne sile, ki bi delovale na lunino skalovje dovolj velike, da bi Luna "počila" oz. se razsula v asteroidni pas.

Razlika v obhodnih časih je seveda večja blizu Zemlje, poleg tega pa je ta efekt dosti bolj opazen pri objektih, ki imajo večje gravitacijsko polje in s tem večje gravitacijske potenciale.

frudi:

"Kvalitetna razlika" med to be trkom z Andromedo je ta, da bo to tudi trk dveh supermasivnih črnih lukenj. Polovica zvezd bo prav tako končala v črni luknji, ki bo nastala. Polovica pa v novo oblikovani galaksiji. Kot že videno, samo še ne v takem merilu.

No, čas je da začnemo računat minimalni impulz, ki je potreben, da se ta scenarij ne zgodi. Oziroma da se ga ublaži tako, da se bo najbolj splačalo, z energetsko entropijskega stališča. Ker zgleda da potrebujemo dvokilogramske črne luknje, več je potrata. No, ne vemo še.

gzibret:

Zdej ne vem, a si ti hotu povedat isto kot jest. Vem da sem jaz želel povedati, kar si ti (tako lepo) povedal.

slowencl:

Samo na znanje vzemi!

Ker je tema uspela obdržati popolnoma "ne Ložino" smer, sem na predlog zgoraj, s trani nicjasno, zadevo premaknil na bolj pirmerno mesto.

V duhu oddelka kjer se je tema znašla, malo počistil odgovore. Hvala za razumevanje.

Trčenje galaksij nima kakšnih posledic. Vse dogajanje se odvija na časovni skali milijonov in več let.

Drugače je s trčenjem dveh supermasivnih črnih lukenj, kar se namerava tokrat zgoditi. Požrto bo pol zvezd.

Zakaj?

Verjetnost, da bo prišlo do direktnega ali celo centralnega trka je majhna. Zaorbitirali bosta. Imeli bomo torej nekakšen gravitacijski pulzar, ki bo stalno destabiliziral orbite bližnjih zvezd, dokler ne bodo padle v eno od njih, ali pa zapustile bližino centra.

Ja, ja, tokrat ne bo anfoh.