Novice » Znanost in tehnologija » Pristanek na luni s 40 letno zamudo
Mipe ::
Merim na teorijo, da so lune potrebne za vzdrževanje vrtenja planeta.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Mipe ()
Azrael ::
stran na star.slo-tech.com
in BTW en dan na Veneri je dolg 243 zemeljskih dni. Leto (obhodni čas) je dolgo 224.7 zemeljskih dni in kar je najpomembnejše, Venera je 1/3 bliže Soncu kot Zemlja.
in BTW en dan na Veneri je dolg 243 zemeljskih dni. Leto (obhodni čas) je dolgo 224.7 zemeljskih dni in kar je najpomembnejše, Venera je 1/3 bliže Soncu kot Zemlja.
Nekoč je bil Slo-tech.
kivi113 ::
Mi lahko kdo razloži, kako je tako "skropucalo" od modula, ki je pristal na luni, luno tudi zapustil. Če na Zemlji rabiš 110m dolgo raketo, da ponese v vesolje ves ta tovor, kako da na luni zadostuje tam max 10m visoka škatlasta tvorba.. če je sila gravitacije 6x manjša še vedno ne pomeni, da lahko zadeve kar brez težav zapustijo območje gravitacije in vzletijo?!
Kaj je pa uradna strokovna razlaga, zakaj ni zvezd na slikah?
Kaj je pa uradna strokovna razlaga, zakaj ni zvezd na slikah?
Utk ::
Stvar ni samo v 6krat manjši gravitaciji, ampak kako hitro ta gravitacija popušča. S kvadratom razdalje, če se ne motim. Raketa na Zemlji bi lahko bla tudi dosti manjša, pa bi zletela, samo gravitacije ne bi čisto premagala in bi padla nazaj.
hamax ::
> Kaj je pa uradna strokovna razlaga, zakaj ni zvezd na slikah?
Zakaj na zemlji podnevi ni zvezd?
edit: Oziroma zakaj ni zvezd, ce stojis pod ulicno svetilko.
Zakaj na zemlji podnevi ni zvezd?
edit: Oziroma zakaj ni zvezd, ce stojis pod ulicno svetilko.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: hamax ()
Matev ::
Kaj je pa uradna strokovna razlaga, zakaj ni zvezd na slikah?
Examination of Apollo Moon photographs @ Wikipedia
There are no stars in any of the photos
Hoax proponents frequently point out that there are no stars in the photographs.[5] Yuri Gagarin (who made one orbit of the Earth in 1961) commented that the stars were astonishingly brilliant (see the external link below). Hoax proponents say that NASA chose not to put the stars into the photos because astronomers would have been able to use them to determine whether the photos were taken from the Earth or the Moon, by means of identifying them and comparing their celestial position and parallax to what would be expected for either observation site.
* Stars are also never seen in Space Shuttle, Mir, International Space Station Earth observation photos, or even sporting events that take place at night. The sun in the Earth/Moon area shines as brightly as on a clear noon day on Earth, so cameras used for imaging these things are set for daylight exposure, with quick shutter speeds in order to prevent overexposing the film. The dim light of the stars simply does not have a chance to expose the film. (This effect can be demonstrated on Earth by attempting to view stars from a brightly lit parking lot at night. Only a few of the brightest stars are visible, and shielding the eye with one's hands only marginally improves the view. Science fiction movies and television shows do confuse this issue by depicting stars as visible in space under all lighting conditions. A photographic demonstration of how aperture and shutter speed can turn a lit background ink-black is here. The eye's visual response is much the same.) Stars were seen by every Apollo mission crew except for the unfortunate Apollo 13 (they couldn't see the stars due to the fact that oxygen and water vapor created a haze around the spacecraft). Stars were used for navigation purposes and were occasionally also seen through cabin windows when the conditions allowed. To see stars, nothing lit by sunlight could be in the viewer's field of view.[6]
* Stars are not dramatically brighter in space (above the Earth's atmosphere). Professional astronomer and two-time space shuttle astronaut Ronald A. Parise stated that he could barely see stars at all from space. He had to turn out all of the lights in the shuttle to even glimpse the stars.[7]
* Payload restrictions made the transport of telescope facilities to the Moon unfeasible, and without these ordinary stellar photography would have served no (scientific) purpose. However, even without such facilities, the Moon does offer several advantages as an observation platform. The near-absence of an atmosphere means that stellar imaging is possible at many wavelengths which are not visible from Earth. Long-exposure photos were taken with a special far-ultraviolet camera by Apollo 16 astronauts on April 21, 1972 from the surface of the Moon. (The second photo has some stars labeled.) Some of these photos show the Earth with stars from the Capricornus and Aquarius constellations in the background. The joint Belgium/UK./Holland satellite TD-1 later scanned the sky for stars that are bright in UV light. The TD-1 data obtained with the shortest passband is a close match for the Apollo 16 photographs.[8]
* The ability to determine parallax is limited by the angular resolution of the instrument used. The most advanced dedicated experiment carried out to date—the Hipparcos satellite—achieved resolutions in the milliarcsecond range. Using as baseline the diameter of the Earth's orbit about the Sun (by comparing images taken six months apart), this allowed parallax measurements for stars out to a distance of approximately 1,000 parsecs. However, the distance from Earth to Moon is about a thousand times smaller than that baseline, which means that the detection limit is reduced to about 1 parsec. This is less than the distance to the nearest star, Alpha Centauri. Considering further that the resolution of an image taken with a conventional camera is many times lower than Hipparcos's, any such determination is entirely ruled out.[citation needed]
Original Apollo 14 photo, AS14-64-9191.
Enhancement of photos showing Venus.
* Although stars would not normally be visible to the naked eye during daylight, whether from the Earth, the Moon, or on orbit, the planet Venus (which is much brighter than any of the stars) was actually recorded on film by astronaut Alan Shepard at the conclusion of his second extravehicular activity, during the Apollo 14 mission. Shepard was preparing to ascend the ladder to re-enter the lunar module Antares, when he likely noticed Venus shining brightly next to the crescent Earth. He made a series of photographs with his chest-mounted Hasselblad camera, likely all at 1/250th second exposure, and differing f-stops. Owing to its position closer to the Sun and its complete coverage by clouds, Venus has a higher surface brightness than Earth, and is indeed visible to the unaided eye in broad daylight from Earth, given a sufficiently transparent sky. It would have been plainly visible to Shepard in the lunar sky, and easily recorded on film. For a complete explanation, consult the "Images" section of the Apollo 14 Lunar Surface Journal.[9]
* In the Apollo 11 press conference, Neil Armstrong states that he was "never able to see stars from the lunar surface or on the daylight side of the moon by eye" [10] Stars were visible with the naked eye only when they were in the shadow of the Moon. All of the landings were in daylight.[11]
Matev ::
Mi lahko kdo razloži, kako je tako "skropucalo" od modula, ki je pristal na luni, luno tudi zapustil.
"skropucalo" je zato ker na luni ni zraka in ni potrebe po aerodinamični obliki
doh
Poldi112 ::
V bistvu je skropucalo zato, ker mora pristati. Nima opcija s padalom pasti v ocean.
Where all think alike, no one thinks very much.
Walter Lippmann, leta 1922, o predpogoju za demokracijo.
Walter Lippmann, leta 1922, o predpogoju za demokracijo.
Malajlo ::
hja, poglej kakšnega jugota, wartburga in se vprašaj, kako se tiste škatle lahko sploh peljejo več kot 100km/h. Skrpucalo je napisal... po tvoje bi morala biti topovska granata ali kaj?
Azrael ::
>peqi> ves ta tovor
Večina "tovora" misije namenjene na Luno, je na štartu z Zemlje, gorivo samo.
Raketna enačba.
In še malo branja.
Večina "tovora" misije namenjene na Luno, je na štartu z Zemlje, gorivo samo.
Raketna enačba.
In še malo branja.
Nekoč je bil Slo-tech.
Bwaze6 ::
Mi lahko kdo razloži, kako je tako "skropucalo" od modula, ki je pristal na luni, luno tudi zapustil. Če na Zemlji rabiš 110m dolgo raketo, da ponese v vesolje ves ta tovor, kako da na luni zadostuje tam max 10m visoka škatlasta tvorba.. če je sila gravitacije 6x manjša še vedno ne pomeni, da lahko zadeve kar brez težav zapustijo območje gravitacije in vzletijo?!
Kaj je pa uradna strokovna razlaga, zakaj ni zvezd na slikah?
Malce si preberi o tem kako večstopenjske rakete sploh delujejo. Iz Zemlje je moral Saturn V dvigniti poleg samega Lunar Modula (razdeljen na dva dela, skupaj 15 ton), ki je pristal na luni, in je le polovica potem spet vzletela, še Command Module (6 ton) in Service Module (24,5 ton z gorivom za izstrelitev iz Zemljine v Lunino orbito in nazaj).
Celoten Lunar Module ima 15 ton, dvižni del 6,4 tone, pristajalni del 10 ton. Zdaj pa primerjaj 6 tonski vzletni del LM, ki se je moral dvigniti le do nizke lunarne orbite, s 3000 ton težkim celotnim Saturnom V.
LM
vir: WikipediaRačuni glede potisnih sil, potrebnih za doseganje hitrosti, ki jih potrebujejo, delujejo in so bli velikokrat neodvisno izračunani. Na primer tule:
'Apollo 11: Remastered' - An Orbiter Film
Orbiter Space Flight Simulator, sicer "igrica", ampak fizika za njim je pa dokaj natančna.
Uradna razlaga, zakaj na fotografijah ni zvezd ni potrebna. Stvar je razmeroma jasna vsakomur, ki ve, kako fotografija deluje. Če bi hotel slikati zvezde, bi jih brez problema, ker na Luni ni atmosfere. Ampak njihov motiv je bila Lunina površina, astronavta, pristajalni modul. Stvar razlike v svetlosti in ekspozicije, noben film ali digitalen fotoaparat nima tako visokega dinamičnega razpona, da bi naenkrat lepo fotkal oboje. Lahko poskusiš tudi sam, če imaš kak fotoaparat z ročnimi nastasvitvami - na lepo zvezdno noč pojdi na kak dobro osvetljen kraj in poskusi slikati npr. avtomobile pod razsvetljavo, hkrati pa zvezdno nebo. Ne gre, ali fotografiraš normalno osvetljene avtomobile in črno nebo, ali pa pustiš daljši čas ekspozicije, na nebu se vidijo zvezde, avti pa bodo čisto preosvetljeni.
Zgodovina sprememb…
- zavarovalo slike: gzibret ()
kivi113 ::
'Apollo 11: Remastered' - An Orbiter Film
Je fajn filmček. Saj zdaj mi je jasno, zakaj ni zvezd na slikah, se nisem kaj dosti v to poglabljal.
Glede vzleta pa,... ja precej lahkotno so zapustili luno v primerjavi z zapuščanjem Zemlje.. dejansko pa mu skropucalasto obliko daje ravno pristajalni del modula, ki ostane na luni.
Se posipam s pepelom, če sem za koga postavil preneumna vprašanja (lool).
Kakšna je pa kaj maksimalna hitrost, ki jo rakete dosežejo pri vračanju na Zemljo ter pri kateri višini?
Je fajn filmček. Saj zdaj mi je jasno, zakaj ni zvezd na slikah, se nisem kaj dosti v to poglabljal.
Glede vzleta pa,... ja precej lahkotno so zapustili luno v primerjavi z zapuščanjem Zemlje.. dejansko pa mu skropucalasto obliko daje ravno pristajalni del modula, ki ostane na luni.
Se posipam s pepelom, če sem za koga postavil preneumna vprašanja (lool).
Kakšna je pa kaj maksimalna hitrost, ki jo rakete dosežejo pri vračanju na Zemljo ter pri kateri višini?
frudi ::
Plus to, da bi se brez Lune rotacija Zemlje že ustavila in bi bila proti Soncu obrnjena vedno ena stran. Enako kot rotacija Lune napram Zemlji.
Na sončni strani bi vrel svinec, na senčni zmrzoval vodik. Možnost za neko življenje na takem planetu = 0.
Sonce zaustavlja rotacijo Zemlje, ja. Ampak tudi Luna zaustavlja rotacijo Zemlje. Oboje je posledica plimskih sil in viskoznosti Zemljinih 'sestavin' (predvsem oceanov), zaradi česar prihaja do izgube kinetične (vrtilne) energije, posledično (med drugim) vedno počasnejšega vrtenja Zemlje okrog lastne osi.
Ampak plimski učinek Lune je približno dvakrat večji, kot Sončev; in to je danes, ko je Luna precej dlje, kot je bila ob nastanku. V preteklosti je bil njen plimski vpliv zaradi bližine še precej večji.
Torej - zaradi Lune se je Zemljina rotacija upočasnila še bistveno bolj, kot bi se brez nje. Brez Lune bi se Zemlja vrtela celo hitreje, kot se, in bi imeli dneve dolge par ur manj, kot sedaj.
1ACDoHVj3wn7N4EMpGVU4YGLR9HTfkNhTd... in case I've written something useful :)
Senitel ::
Merim na teorijo, da so lune potrebne za vzdrževanje vrtenja planeta.
Lune NISO potrebne za vzdrževanje rotacije planeta! Kot je že bilo omenjeno dve telesi, ki krožita okrog drug drugega bosta s časom en drugega bremzala. Poleg tega se Venera vrti v drugo smer kot ostali planeti (teorija za tem je, da je imela v preteklosti en tako močan zadetek iz vesolja, da je spremenil rotacijo planeta).
Kakšna je pa kaj maksimalna hitrost, ki jo rakete dosežejo pri vračanju na Zemljo ter pri kateri višini?
Rakete se ne vračajo na zemljo. Vračajo se zgolj kapsule ali pa space shuttle. Space shuttle prileti v atmosfero s hitrostjo približno 30x večjo od zvoka.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Senitel ()
BlueRunner ::
Rakete se ne vračajo na zemljo. Vračajo se zgolj kapsule ali pa space shuttle. Space shuttle prileti v atmosfero s hitrostjo približno 30x večjo od zvoka.
Hitrost zvoka je odvisna od gostote tekočine (oziroma atmosferskega pritiska). Raje bi vedel hitrost v m/s ali pa km/h, ker mi pri "30x večje od zvoka" manjka podatek o hitrosti zvoka oziroma tlaku pri katerem se meri to hitrost zvoka.
Thomas ::
Luna je potrebna zato, da se Zemlja preveč ne nagne in bi imeli poleti +100 in bi ocean vrel, ker bi bil skoz dan, pozimi pa -100 ker bi bila skoz noč.
NE zaradi vrtenja.
NE zaradi vrtenja.
Malajlo ::
No, Luna je s svojim vplivom na plimovanje tudi doprinesla precej za razvoj življa. Ob oseki so (mikro)organizmi ostali na suhem, eni so preživeli, iz tega so nastale prve rastlinice, pa tako dalje. Če ne bi bilo plimovanja, bi šlo vse skupaj samo z valovanjem malce počasneje.
Senitel ::
Hitrost zvoka je odvisna od gostote tekočine (oziroma atmosferskega pritiska). Raje bi vedel hitrost v m/s ali pa km/h, ker mi pri "30x večje od zvoka" manjka podatek o hitrosti zvoka oziroma tlaku pri katerem se meri to hitrost zvoka.
Imaš prav! Shuttle v orbiti se giblje s hitrostjo 27,875km/h. Da ga spravijo iz orbite se Shuttle najprej obrne z repom naprej, vklopi OMS thrusterje in zmanjša hitrost za ~330km/h in se nato poravna za vstop nazaj v atmosfero (nos spet naprej, približno 40 stopinj gor).
Mipe ::
stran na star.slo-tech.com
in BTW en dan na Veneri je dolg 243 zemeljskih dni. Leto (obhodni čas) je dolgo 224.7 zemeljskih dni in kar je najpomembnejše, Venera je 1/3 bliže Soncu kot Zemlja.
In ljudje govorijo, da brez vrtenja ni atmosfere. Pomislite, kako vroče bi moralo biti na prisojni strani ter mrzlo na osojni strani, sploh če pomislimo na bližino Soncu.
Venera ima atmosfero, torej se nam ni bati za Zemljo, tudi če se upočasni.
Preden ljudje gredo delat svoje teorije, naj raje vzamejo v kontekst tudi druge planete...
Malajlo ::
Shuttle začne pristajanje pri okoli 27.000 km/h. Z zavijanjem zmanjša hitrost na slabih 3000 km/h. Z nadaljnim zaviranjem pa dokončno "pade" pri 500 km/h
Tile američani naj se naučijo uporabljati mednarodne merske enote...
http://science.ksc.nasa.gov/shuttle/tec... v feetih in mph
U, celo v machih je članek!
Tile američani naj se naučijo uporabljati mednarodne merske enote...
http://science.ksc.nasa.gov/shuttle/tec... v feetih in mph
U, celo v machih je članek!
Thomas ::
Mipe ... pojma nimaš, boš oprostu.
1. Venera se skoraj ne vrti zaradi bližine Sonca
2. Njena atmosfera je vodna para in predvsem ogljikov dioksid, skupaj 1/20 Zemeljskega tlaka, če bi bila Zemlja tako blizu Sonca in bi oceani izpareli.
1. Venera se skoraj ne vrti zaradi bližine Sonca
2. Njena atmosfera je vodna para in predvsem ogljikov dioksid, skupaj 1/20 Zemeljskega tlaka, če bi bila Zemlja tako blizu Sonca in bi oceani izpareli.
poweroff ::
2. Njena atmosfera je vodna para in predvsem ogljikov dioksid, skupaj 1/20 Zemeljskega tlaka, če bi bila Zemlja tako blizu Sonca in bi oceani izpareli.
A pol imajo tud probleme z globalnim segrevanjem?
sudo poweroff
gzibret ::
> 2. Njena atmosfera je vodna para in predvsem ogljikov dioksid, skupaj 1/20 Zemeljskega tlaka, če bi bila Zemlja tako blizu Sonca in bi oceani izpareli.
Tlak na Veneri pri tleh je nekaj več, kot 90 barov, torej 90 zemeljskih pritiskov. Ne vem, od kod si pobral številko 1/20?
Tlak na Veneri pri tleh je nekaj več, kot 90 barov, torej 90 zemeljskih pritiskov. Ne vem, od kod si pobral številko 1/20?
Vse je za neki dobr!
tinlad3n ::
Do kam ste že prišli :D
Jaz bom pa kar to temo izkoristil. Ali ste slišali, da se bo mars 27. avgusta zelo približal zemlji in ali je res, da bo tako velik kakor luna?
Jaz bom pa kar to temo izkoristil. Ali ste slišali, da se bo mars 27. avgusta zelo približal zemlji in ali je res, da bo tako velik kakor luna?
MrStein ::
Uh, a oni mail je okoli zemlje prišel, pa je spet aktualen pri nas ?
Ja, res je. Pa "heavy boots" bomo vsi mogli obut, drugače nas gor potegne, ker je tak blizu...
Ja, res je. Pa "heavy boots" bomo vsi mogli obut, drugače nas gor potegne, ker je tak blizu...
Motiti se je človeško.
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!
JanK ::
Mars. Moon. No.
Cripes. Is it already time for the annual "Mars will be as big as the Moon" email spam?
Yup. Cripes.
Non Sequitur cartoon about Mars and the Moon
I’ve been getting a steady trickle of emails from folks pointing this out to me. If you haven’t seen it yet, you will; it claims that in August Mars will be closer than it has been for thousands of years, and will look as big as the Moon in the sky, yadda yadda yadda.
I tire of debunking this every freaking year, so just read this post from last year, or from 2007, or 2006, or 2005, or 2003, when this evil viral thing got started by someone who I hope is now covered with a copious slathering of honey and ensconced in the ground near a fire ant mound, preferably surrounded by quicksand, a tar pit, and a bunch of TV sets all tuned to the Oprah show.
And I’m glad Non Sequitur gets it. Note the tags on the comic!
BlueRunner ::
1. Venera se skoraj ne vrti zaradi bližine Sonca
Kako naj potem razumem vpliv Sonca na Merkur, ki se zavrti okoli svoje osi v 58,6 dneva - očitno hitreje od Venere, čeprav je bližje Soncu.
2. Njena atmosfera je vodna para in predvsem ogljikov dioksid, skupaj 1/20 Zemeljskega tlaka, če bi bila Zemlja tako blizu Sonca in bi oceani izpareli.
To so te pa že drugi popravili...
Je pa res, da je po mnenju prenekaterega znanstvenika Venera res žrtev učinka tople grede zaradi ekstremenga deleža CO2 v atmosferi.
carot ::
Mi lahko kdo razloži, kako je tako "skropucalo" od modula, ki je pristal na luni, luno tudi zapustil. Če na Zemlji rabiš 110m dolgo raketo, da ponese v vesolje ves ta tovor, kako da na luni zadostuje tam max 10m visoka škatlasta tvorba.. če je sila gravitacije 6x manjša še vedno ne pomeni, da lahko zadeve kar brez težav zapustijo območje gravitacije in vzletijo?!
Kaj je pa uradna strokovna razlaga, zakaj ni zvezd na slikah?
ma kaki 10m na luni je uni zgornji modul velik okoli 3m, pa je samo ze eno eksplozijo ze premagalo kao teznost lune in nato slo enakomerno brez nekega vidnega pospeska izven lunine orbite, kar je malo sumljivo za nas zemljane, prav tako za marsikaterega znanstvenika.
MrStein ::
A za pot v trgovino rabim enako vozilo in količino goriva kot za pot v Pariz (iz Slovenije) ?
Za božjo voljo, dajte malo tisto maso v glavi uporabit.
Z zemlje so rabili lunarni in komandni (in druge) modul do lune spravit (okoli 50 ton, saj je bilo že napisano). Pa vso gorivo zraven. Pa prva stopnja je morala zraven še dvignit drugo in tretjo.
Z Lune pa:
- so dvignili en mali modulček
- rabili so potovat kaki kilometer do servisnega modula (beri: zelo malo goriva)
- imeli 6x manjšo gravitacijo za premagat
- imeli nič zračnega upora za premagat
Ampak hej, bluzit je še vedno lažje, kajne ?
Itak...
Za božjo voljo, dajte malo tisto maso v glavi uporabit.
Z zemlje so rabili lunarni in komandni (in druge) modul do lune spravit (okoli 50 ton, saj je bilo že napisano). Pa vso gorivo zraven. Pa prva stopnja je morala zraven še dvignit drugo in tretjo.
Z Lune pa:
- so dvignili en mali modulček
- rabili so potovat kaki kilometer do servisnega modula (beri: zelo malo goriva)
- imeli 6x manjšo gravitacijo za premagat
- imeli nič zračnega upora za premagat
Ampak hej, bluzit je še vedno lažje, kajne ?
Itak...
Motiti se je človeško.
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!
Senitel ::
ma kaki 10m na luni je uni zgornji modul velik okoli 3m, pa je samo ze eno eksplozijo ze premagalo kao teznost lune in nato slo enakomerno brez nekega vidnega pospeska izven lunine orbite, kar je malo sumljivo za nas zemljane, prav tako za marsikaterega znanstvenika.
Da... Za dvignit ~5 ton iz Lune ali pa ~3000 ton iz Cape Canaveral-a je zelo primerljiv problem ja.
Daj lepo te prosim pri Bogu (krščanskem, budističnem, muslimanskem, moon hoaxerskem,... kateri koli je že tvoj) nehaj že imenovati za znanstvenike ljudi, ki ne znajo seštevat in množit.
Mipe ::
Okej, pa poenostavimo to zadevo... Zmanjšaj svojo težo šestkrat tako, da se obesiš na helijeve balone. Potem se poženi od tal. Kako visoko boš skočil?
Zdaj pa upoštevaj odsotnost zračnega upora ter dejstvo, da lahko Lunini težnosti ubežiš že pri 1km nad površjem, kar ni niti za majhno goro višinske razlike. Dvojčka WTC bi lahko dali drug na drugega in bi že odlebdeli, če bi odskočili od vrhnjega nadstropja.
Še kdo dvomi?
Zdaj pa upoštevaj odsotnost zračnega upora ter dejstvo, da lahko Lunini težnosti ubežiš že pri 1km nad površjem, kar ni niti za majhno goro višinske razlike. Dvojčka WTC bi lahko dali drug na drugega in bi že odlebdeli, če bi odskočili od vrhnjega nadstropja.
Še kdo dvomi?
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Mipe ()
Utk ::
Da izračunaš kolk energije rabiš za dvig z lune 5 ton, ne rabiš bit noben znanstvenik. To zna izračunat vsak osnovnošolec.
carot ::
Okej, pa poenostavimo to zadevo... Zmanjšaj svojo težo šestkrat tako, da se obesiš na helijeve balone. Potem se poženi od tal. Kako visoko boš skočil?
Zdaj pa upoštevaj odsotnost zračnega upora ter dejstvo, da lahko Lunini težnosti ubežiš že pri 1km nad površjem, kar ni niti za majhno goro višinske razlike. Dvojčka WTC bi lahko dali drug na drugega in bi že odlebdeli, če bi odskočili od vrhnjega nadstropja.
Še kdo dvomi?
Sedaj pa si res menda da ustrelil taksno oslovsko ven, da pri 1km lahko ubezis teznosti? Na kaksni razdalji so potem uni spijunski sateliti okoli lune, ki jo slikajo, ali bi lahko bili blizje, ter, zakaj slikajo v tako nizki resoluciji? Enkrat, kadar se zapusti zemljino teznost, potem ni ezko se malo pospesiti in priti do lune, ter nanjo pristati ocitno, saj za brenzati ne potrebujes toliko energije, saj jo teoreticno rabis toliko kot za zapustiti teznost ane?
MrStein ::
CrniE:
Vsak, ki je (bil) prisoten in priseben v šoli, treba dodat.
To zna izračunat vsak osnovnošolec.
Vsak, ki je (bil) prisoten in priseben v šoli, treba dodat.
Motiti se je človeško.
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!
Senitel ::
Sedaj pa si res menda da ustrelil taksno oslovsko ven, da pri 1km lahko ubezis teznosti? Na kaksni razdalji so potem uni spijunski sateliti okoli lune, ki jo slikajo, ali bi lahko bili blizje, ter, zakaj slikajo v tako nizki resoluciji?
11km višine je nekje tisti minimum. Na tej višini bi lahko s komandnim modulom že prišli LM pobrat, če bi šlo kaj narobe.
Zakaj ne slikajo bližje? Ja očitno so dovolj blizu, da dobijo pametne rezultate ane? Sonde niso poslal gor zaradi nečesa kar že vedo kako je. Iz istega razloga ne bo šel noben pošiljat gor sonde, katere edini cilj bo poslikat pristajalne module...
Sem že napisal... Stopte moon hoaxerji skup in sestavite eno sondo pa jo pošljite gor in se prepričajte kako stvari stojijo! Če tega niste sposobni, nehajte predidevat, da tudi nihče drug tega ni sposoben.
darkolord ::
Se pravi je lahko vsak osnovnosolec astronavt in dela za NASO, ke gadno.Ja, edino kar znajo astronavti in NASA-ini znanstevniki izračunat, je to, koliko energije rabiš za dviginit določen predmet!
PacificBlue ::
Se pravi je lahko vsak osnovnosolec astronavt in dela za NASO, ke gadno.
Ja, edino kar znajo astronavti in NASA-ini znanstevniki izračunat, je to, koliko energije rabiš za dviginit določen predmet!
Hm jaz pa ne razumem, zakaj je toliko odložitev poletov zadnje čase. Kar skoz nekaj spušča, ne deluje v redu..a je kriva tehnologija ali pa slabo pripravljene zadeve?
I’m out.
:3
:3
hamax ::
> Hm jaz pa ne razumem, zakaj je toliko odložitev poletov zadnje čase.
Ker vsaka napaka stane milijarde dolarjev in kar nekaj zivljenj. In ker je raketa malo bolj komplicirana zadeva od skiroja.
Ker vsaka napaka stane milijarde dolarjev in kar nekaj zivljenj. In ker je raketa malo bolj komplicirana zadeva od skiroja.
PacificBlue ::
Hm jaz pa ne razumem, zakaj je toliko odložitev poletov zadnje čase.
Ker vsaka napaka stane milijarde dolarjev in kar nekaj zivljenj. In ker je raketa malo bolj komplicirana zadeva od skiroja.
Ali je potem kriva površnost, da se te stvari dogajajo?Mislim ne vem kolikokrat sem slišal, da spet pušča na rezervoarju za gorivo..pa kljub temu, da je tam na desetine, če ne stotine prej vrhunskih znanstvenikov in inženirjev ne morejo uštimat en rezervoar za gorivo, da ne bi spuščal...Men to vse deluje bolj neresno.
I’m out.
:3
:3
Arto ::
Hm jaz pa ne razumem, zakaj je toliko odložitev poletov zadnje čase.
Ker vsaka napaka stane milijarde dolarjev in kar nekaj zivljenj. In ker je raketa malo bolj komplicirana zadeva od skiroja.
Ali je potem kriva površnost, da se te stvari dogajajo?Mislim ne vem kolikokrat sem slišal, da spet pušča na rezervoarju za gorivo..pa kljub temu, da je tam na desetine, če ne stotine prej vrhunskih znanstvenikov in inženirjev ne morejo uštimat en rezervoar za gorivo, da ne bi spuščal...Men to vse deluje bolj neresno.
A ti misliš, da vrhunski znanstveniki sami sestavljajo rezervoarje za gorivo? Poleg tega pa, bolj je stvar komplicirana, več stvari gre lahko narobe.
Thomas ::
Sem vidu, da vam dela težave tlak na Veneri in tlak na Zemlji, če bi bila tudi Zemlja tako blizu Sonca in bi njen ocean izhlapel.
Kakšen bi bil tlak na tej vroći Zemlji, preden bi izgubila večji del atmosfere?
Jaz pravim, da skoraj 2000 barov.
Kakšen bi bil tlak na tej vroći Zemlji, preden bi izgubila večji del atmosfere?
Jaz pravim, da skoraj 2000 barov.
Vredno ogleda ...
Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
---|---|---|---|
Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
» | Sojuzova raketa odpovedala, astronavta varno ušlaOddelek: Novice / Znanost in tehnologija | 22727 (19038) | jerry_p |
» | Pred pol stoletja je Apollo 1 spremenil varnost vesoljskih poletovOddelek: Novice / Znanost in tehnologija | 7831 (5669) | Invictus |
» | Orion Flight Test - danes 13.05Oddelek: Znanost in tehnologija | 10534 (9526) | PrimozR |
» | Raziskovanje osončja: NASA uradno naznanila projekt Orion, Rusija in Kitajska načrtuj (strani: 1 2 )Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija | 14766 (13129) | Gundolf |