Teorija Usode

Berem Accerelando, ko mam čas in voljo. Tam nekje razlaga, kako družbeno pomembno je ohranjanje iluzije svobodne volje. Brez te iluzije družba nekako ne zmore. Zanimivo.

Ja, sej če pomisliš, da je vse kar narediš v življenju usojeno in tudi spremembe, ki jih narediš sam so usojene, pol je tak vse brezveze... Ni zdravo tak razmišljat, razen če si satanist ali SL4 - slednje rešuje pred mislijo o temačni usodi "vera" v ultratehnologijo, prvi pa si temačne usode celo želijo. Jst se bom še vedno oklepal "vere" v svobodno voljo, ker je bolj v skladu z mojo memsko koalicijo. Vsaj dokler ni nedvoumnega 100% dokaza za nasprotno in govorimo o interpretacijah raznih fizikalnih teorij. Kako je pa s slednjimi, pa itak vemo - se izključujejo, dopolnjujejo, predvsem pa spreminjajo skozi čas.

> Se strinjaš?

Ne bom odgovoril, ker ne vem odgovora. Meni se le nekaj dozdeva, ampak za "resne" znanstvenike to ne velja nič. Neki kemijski procesi že gonijo naše odločitve (refleksi, pogojeno vedenje, senzorika...), vendar je veliko vprašanje, če se to dogaja pri vseh procesih. No, ne vem... Biologi sicer imajo pripravljen odgovor, ampak nisem čisto prepričan, če jim lahko 100% verjamemo.

Se pa strinjam z whatever-om.

Thomas - a si prav napisal "Accerelando"? Sem googlav, pa nič, tudi cobiss me pusti mrzlega. Kaj je to, kdo je avtor?

Pa rečimo še kaj na temo družbenega funkcioniranja.
Lahko da imate nasprotniki svobodne volje in zagovorniki determinizma celo prav. Pa recimo, da imate prav in bi se to nekoč nedvoumno in 100% dokazalo. Kakšne spremembe bi to prineslo v funkcioniranju družbe? IMO potem ni več nobenega razloga za to,
da bi na primer sodniki še naprej kaznovali in zapirali zločince, preganjali teroriste, itd., če pa je to bilo usojeno, da se bo zgodilo in ubogi kriminalec ni mogel nič zoper temu. Tako bi ena temeljnih predpostavk kazenskega prava - da je za zločin obstajal motiv oziroma volja, postala brezpredmetna, ker zločinec ni mogel zoper temu nič, torej je nedolžen. Zapirali bi jih lahko kvečjemu še takrat, če bi se ugotovilo, da obstaja pri povzročiteljih kriminalnih dejanj bistveno večja možnost za vnovično ponovitev teh dejanj (in to je dejstvo že danes). To pa bi pomenilo, da imajo eni ljudje "temačnejšo" usodo od drugih. Če gremo še dlje - s tem bi se zamajala in zrušila tudi floskula kapitalizma, češ da imamo vsi ljudje za uspeh že v štartu popolnoma enake možnosti za uspeh in smo sami krivi, če jih ne izkoristimo. Kaj pa na to porečeš kot goreč zagovornik kapitalizma, Thomas? Pa
da me ne bo kdo narobe razumel, nisem zagovornik komunizma (čeprav mi je pri njem njegova teoretična osnova zelo všeč) ali kakšnega drugega gospodarskega sistema ali bohnedaj drugačne politične ureditve (razen demokracije). Ampak tudi kapitalizem mi ne diši tako zelo kot nekaterim.

Sam bi ustvaril nov sistem in ga potem 5miljard let opazoval kako se razvija?

Dvomim, da bi ti bilo usojeno živeti 5 milijard let na tem substratu. Potem bi bila edina rešitev, preden bi vsi ponoreli, res protokol.

Ravno to, da nimamo svobodne volje nam prepriči, da bi se zgodil tvoj scenarij.
Zakaj? Če je tako usojeno, se lahko tako zgodi. Pa kaj si mislil pod "tvoj scenarij"? To, da ne bi imelo več smisla zapirati zločincev, bi bila čisto zdravorazumska reakcija na nedvoumen dokaz o determiniranosti usode.
Ne izide se pri p/p!
Veš kaj, jst ne verjamem čisto v ta p/p in da vse kar delamo delamo samo po tem pravilu. IMO NE ravnaš vedno v smeri max pleasure/min pain. Lep primer je recimo en nadarjen poba, ki je želel pomagati ljudem in se je pri 14 letih fental, da bi lahko daroval po smrti svoje organe. Ni imel bogve kaj pleasurja od tega, paina pa zelo veliko. Pa vem to tudi iz lastnih izkušenj, o katerih pa ne bi govoril.
Če potegnem neko vzporednico s teorijo p/p z matematiko:
V zapletenih aksiomatskih sistemih obstaja paradoks lažnivca. Da bi se temu paradoksu izognili, mora biti teorija precej enostavna, s tako teorijo pa ne zaobjameš kaj dosti v realnosti uporabnega. Tako da p/p - v določenih primerih DA, ampak absolutna resnica pa to NI!

Aja... še to:
Če ne p/p, kaj druga te pa motivira v določena dejanja?
(npr nagoni in podobno so vsi zaobjeti v p/p enačbo)

Pazite, kam odfilozofirate. Saj veste, kako je z vesoljem.

There is a theory that states: "If anyone finds out what the universe
is for it will disappear and be replaced by something even more bizzarely
inexplicable."

There is another theory that states: "This has already happened ...."

Zakaj naj ne bi bilo smiselno zapirati zločincev in zakaj naj bi sodni sistem razpadel ob nedvoumnem dokazu determinizma?

No, IMHO svobodna volja nikakor ni pogoj za funkcioniranje tega. S tem ko posameznik vidi, kako nekega pobalina zaprejo, v svoje kalkulacije všteje ta potencialni pain in zaradi tega malo bolj pomisli, če se mu splača iti "mutne posle". Ob odsotnosti kazni, ki (dokaj verjetno) doleti te prestopnike, pa te palice pač ni. Ostane samo korenček.

Kot je že marko rekel, p/p je alfa in omega - no, skoraj.

pomisli, samo se že ve kaj pomisli

> Kaj pomisli? Nič ne pomisli, če je že vse v naprej determinirano.

Še vedno lahko deterministično pomisli. :)

No,predstavljam si pač nek computing, ki se izvrši z drugimi parametri. Namesto "samo korenček" se vanj primeša še "palica". Tukaj res ne vidim kakega problema. Ni pa to svobodna volja v "klasičnem smislu", vendar se s tem brez težav sprijaznim. :)