Slo-Tech

» »

Dobra stara evropa

Dobra stara evropa

«
1
2 3 4

drejc ::

Že dolg nismo rekl ene na to temo.

LINK

borchi ::

mićo kot vedno dobro preigrava, na koncu pa fali gol oz. se sploh ne odloči za strel!
l'jga

rh^ ::

mah bolj je vprašanje kam gre naša država ...

Phil ::

Iz članka:
Odpor do nujno potrebnih reform je pogosto zavit v navidezno sofisticirane parole o "evropski kakovosti življenja", "družbeni kohezivnosti" in podobnih evropskih vrlinah, zelo pogosto pa se tudi kaže kot primitiven antiamerikanizem.

Javnost se mora tudi začeti zavedati, da ljudje, ki niso pripravljeni iti v korak s tehnološkim razvojem, niso žrtve, ampak krvniki naše družbe - in v (seveda subtilno) predstavljanje te ideje mora vlada vložiti veliko truda.

Globoko se strinjam.
Vedno bolj mi je všeč tale Mico.

Kdaj imajo v Nemčiji in Franciji volitve? A je kaj možnosti da bo levica popušila - končno?
LP

borchi ::

Javnost se mora tudi začeti zavedati, da ljudje, ki niso pripravljeni iti v korak s tehnološkim razvojem, niso žrtve, ampak krvniki naše družbe - in v (seveda subtilno) predstavljanje te ideje mora vlada vložiti veliko truda.

Mićo se mora tudi zavedati, da vlada, ki podpira softverske patente, je neumna ali pa bi zaradi tega morala brcniti v rit kakega "genija" iz strateško razvojnega sveta. ker mal neumno je ustanavljat tako institucijo, če v enem trenutku govori, da se je potrebno prestrukturirat, v istem pa pusti, da se državi odvzame priložnost za le-to.

ampak, dejstvo je, da papir v sloveniji veliko prenese, rumene Finance pa še več.
l'jga

rh^ ::

Kdaj imajo v Nemčiji in Franciji volitve? A je kaj možnosti da bo levica popušila - končno?

aja sej res naša nova KAO desna vlada je naredila čudeže k približvanju k lizbonski strategiji. No sej jih še ne obtožujem saj resno delujejo slab mesec. Če bi vsaj to davčno reformo zamrznili bi bil že zadovoljen, tko pa se mi zdi, da gremo spet v smer nič vredne povprečnosti.

Thomas ::

Tale mi je všeč ja. "Niso žrtve, ampak krvniki naše družbe." Tega bi se blo dobr zavedat.

Pa čežnanje o "Evropski kakovosti življenja" kot paravanu za antitehnološkost in stagnacijo tudi.

Mićota sem prvič enkrat slišal po radiu in mi je bil takoj všeč. Zdej nima proti sebi le 80% LDSa in 90% ZL pač pa tudi večino v zdaj vladajočih krogih.

borchi ::

js tut zlo rad poslušam mićota po radiu.

pač mam rad da nekatere stvari grejo po ustaljenem redu. in on me nikoli ne razočara, vedno pove, da je sedanje stanje slabo, pove kako bi moralo biti, ko pa pride del v katerem pove kako bomo prišli iz točke A v točko B mi pa vedno zmanka signala al pa preskočijo na oglase. po oglasih pa samo še pove, da bomo pač zdej prodali par državnih firm.

pa lep glas ma tut po radiu.
l'jga

iration ::

Da ne bo za našega Borčija zmanjkalo signala bom kar pajstal tisti del članka, kjer se Mićo odloči za strel in zadane gol vratarju med nogami:

Prva komunikacijska ideja temelji na preprosti resnici: paradoksalno, vendar resnično je, da so prav največji kritiki modela evropske "države blaginje" pravzaprav največji zavezniki prave socialne države, ki jo je Evropa poznala v petdesetih letih prejšnjega stoletja, in da so zagovorniki sedanjih razmer, ki jih praviloma zakrivajo za samaritansko skrbjo za "družbeno pravičnost", njeni največji sovražniki. Zaradi tega je treba javno razgrniti degeneracije in parazitizme, do katerih je pripeljala tako imenovana država blaginje, in pokazati, da je sedanja toga socialna država, v kateri vplivne skupine nezasluženo prejemajo ugodnosti, samo eden od bolj perfidnih načinov izkoriščanja. Razkrinkavanje nepotrebnih ugodnosti, ki jih dobivajo železničarji, je lep primer take strategije, žal pa je v tej strategiji manjkalo jasno in eksplicitno sporočilo, da ugodnosti železničarjev niso zastonj, ampak da zanje plačujejo vsi davkoplačevalci. Bolj splošno: prva komunikacijska ideja je, da se ugotovijo primeri parazitizma v naši družbi, nato pa se tudi jasno pove, kdo plačuje za neupravičene privilegirance in koliko ti privilegiji stanejo. Na koncu je treba javnost pozvati, naj se, tudi z referendumom, če je treba, bojuje proti parazitstvu privilegiranih manjšin. Referendum proti privilegijem železničarjev ali kmetov bi bil primer takega boja. Če zaostrimo nasprotja med privilegiranimi in izkoriščanimi (oh, groza, saj tole se sliši skoraj kardeljansko), bomo imeli možnosti za uvedbo smiselnih ekonomskih reform.

Druga ideja je obveščanje javnosti o konkurenčnih pritiskih držav s poceni delovno silo, na primer Kitajske in Bangladeša, na Evropo in Slovenijo. Javnosti je treba brez posebne sentimentalnosti dopovedati, da gre zdaj zares: ali bomo prisilili zaposlene z nizko izobrazbo v izobraževanje, liberalizirali trg dela, odpravili nezaslužene ugodnosti in zmanjšali moč birokratov ali pa bomo klavrno propadli, saj bodo po poti velikega dela naše usnjarske in tekstilne industrije šli tudi naši dosedanji paradni konji. Javnost se mora tudi začeti zavedati, da ljudje, ki niso pripravljeni iti v korak s tehnološkim razvojem, niso žrtve, ampak krvniki naše družbe - in v (seveda subtilno) predstavljanje te ideje mora vlada vložiti veliko truda. Ko gre torej za boj za pravo socialno državo, lahko rečemo: Kitajci delajo za nas.

Tretja ideja pa je, da se je Slovenija znašla v davčni tekmi z nekdanjimi sovjetskimi sateliti, iz katerih smo se samozadovoljni v svojem gradualizmu norčevali, zdaj pa nam dihajo za ovratnik. Slovaška s svojo 19-odstotno enotno davčno stopnjo je le začetek, Romunija, ki naj bi postala članica EU leta 2007, je uvedla 16-odstotno davčno stopnjo na dohodek iz dela in kapitala, hkrati pa je romunsko delo dosti cenejše celo od slovaškega. Slovenija se ne bo mogla protekcionistično zapirati pred državami EU, ampak bo morala bodisi sprejeti davčno tekmo bodisi izgubiti priložnosti za tuje naložbe.
Tudi jaz bi imel kakšno pravico rad v življenju. Npr. pravico do tega, da delam
12 ur na dan in sem za to nagrajen s strani delujočega ekonomskega prostora, ne
pa kaznovan s strani Salmoneličevih gremlinov. - NavadniNimda

kopernik ::

Hmm, ja, za skandinavske države so že v 70-ih govorili, da tako pa ne bo šlo. Da jih vsa sociala stane preveč. 30 let pozneje še vedno pravijo isto. Mene osebno taki pesimisti še niso prepričali, saj skandinavskim državam ne gre nič slabo.

Tudi doom's day napovedi za preostalo Evropo niso pretirano zaskrbljujoče. Strinjam se, da so reforme potrebne, vendar nimam bojazni, da se npr. Nemčjia ne bi bila sposobna reformirati.

borchi ::

@iration: js mu bom vknjižu njegov prvi gol, ko bo predlagal konkretne ukrepe oz. jih bo vlada začela izvajat. do takrat je naš golgeter samo rudonja (pred bukarešto, al je bil kijev?).

to kar razpreda vejo vsi direktorji (tudi tisti najslabših firm v sloveniji) in vsi vemo, da je zadn delavc v firmi pametnejši od direktorja, tk da nekega presežka js tu ne najdem.

pa da ne bo kdo mislu, da se z mićotom ne strinjam. samo gole naj začne zabijat. je pa res, da ga bo trener pod pritiskom publike moral zamenjat še preden bo predriblal v šestnajsterec. mislim, da se tut mićo tega zaveda, zato bol dribla na sredini. žal.
l'jga

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: borchi ()

MadMicka ::

Kolk je Mićo Mrkaić dobr ekonomist, se vid po tem, na kateri fakulteti predava >:D >:D

In če on misli, da ljudje ne vejo, kakšne so prednosti gospodarstva, ki je izpostavljeno konkurenci, potem mu očitno ni jasno, kaj Slovenija počne že od razpada Yugoslavije in že pred tem. Vendar pa mu je potrebno razložiti, da šok terapija v stabilnih razmerah ne koristi niti na dolgi, kaj šele na kratki rok.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: MadMicka ()

Thomas ::

Švedska je zanimiv model, ja. Nekako naj bi dokazovala, da je lahko socialen, egalitaristični model uspešen.

Jest verjamem, da je lahko. Vendar Finski - diametralno nasproten - je uspešnejši.

Dokler je tehnološki nivo tak, da mora večina delovnosposobnih delat cele dneve, brez pozitivne in negativne motivacije - slabše in manj delajo.

Vice ::

Švedska je zanimiv model, ja.
Balkan ga bo kmalu porušil.

Thomas ::

Sem slišal to ja. Sej, zato bodo pač morali narest neko manj birokratsko in bolj ostro družbo. Vsaj zaenkrat še.

has inc. ::

MadMicka, to da tip predava na FOV je pa mal sfalen indikator kakšen ekonomist je Mrkaić. Sam sm imel priložnost, da sm ga v okviru predmeta makroekonomija poslušal na EF (v sezoni 02/03). Pred in po tem nisem nikol vidu da bi ble predavalnice tako polne in toliko vprašanj po predavanju (na katere je MM vedno odgovarju z razumljivim jezikom in do študentov ni kazal arogance alias B. Kovač).

Ker je bil njegov način učenja preveč radikalen (vsaj malo približan ameriškemu sistemu), znanje zelo visoke in ocene nadpovprečno dobre se se mu dodilni kadri na EF (Tajnikar and Co.) kmalu odpovedali....enim so se začele mal hlače trest za službe.

Poleg tega je tip predavu tud na ameriški univerzi Duke, na kateri je bil tudi član komisije za izbor kadrov....no konec koncev pa kandidira tudi za dekana FOV.

M-man ::

Tisto, kar je prilepil iration, bi lahko Mrkaić povedal v dveh ali treh stavkih, vendar mu je ljubše enostavne reči zakomplicirati, da izpade pametnejši. Njegov smisel oz. življenjsko delo je tako ali tako samo kritizirati, kritizirati in še enkrat kritizirati. Bomo sedaj videli, kaj bo v okviru makroekonomskega sveta naredil. Verjetno nič – spet pa bodo za vse krivi drugi.

Has inc. sicer ne vem kakšna so bila Mrkaićeva predavanja (kakor sem jaz slišal nič posebnega), vendar pa je vsem na EF jasno, da se ga niso znebili brez razloga in da dobre ocene niso bile posledice kakovostnih predavanj. Če bi bil sposoben vodja in obenem dober ekonomist, bi lahko uspel tudi v Ljubljani. V primeru, da postane dekan FOV, pa bo po hitrem postopku okoli sebe nabral kader ki ga obožuje in vladal ter se znebil nasprotnikov.
Alea Iacta Est. (Julius Caesar)

has inc. ::

Če ste tipa zaradi njegovih pogledov že vnaprej obsodil da je slab enkonomist vas itaq noben argument ne bo prepričal v vašo zmoto.

Ne vem če veš ampak MM je bil že v strateškem svetu Drnovškove vlade (poleg Mencingerja, Ribnikarja itd.) , njegov strateški svet pa je konec decembra že predlagal zamrznitev izvajanja davčne reforme...."oče" te iste reforme pa je D. Mramor (profesor na EF). Kdo je potem slab ekonomist in kje te ljudje učijo pa sami presodte.

Matthai ::

Javnosti je treba brez posebne sentimentalnosti dopovedati, da gre zdaj zares: ali bomo prisilili zaposlene z nizko izobrazbo v izobraževanje, liberalizirali trg dela, odpravili nezaslužene ugodnosti in zmanjšali moč birokratov ali pa bomo klavrno propadli
Jaz se sicer z Mičotom v večini stvari ne strinjam (in ne bi zdajle utemeljeval kje in zakaj ne), strinjam pa se v temle: premalo se vlaga v izobraževanje.

Samo en primer: nekega znanca, ki ima firmo z nekaj deset zaposlenimi sm vprašal, če pozna OpenOffice. Rekel je da ja. Vprašal sem ga, če ga misli uvesti v firmo - delajo take stvari, da jim OOo povsem zadostuje za delo.
Rekel je, da je poiskušal, pa da je naletel na strašen odpor zaposlenih. Enostavno se niso bili pripravljeni "prešolati".

To mo je nerazumljivo - lastnik firme ima možnost znižati stroške za milijon (saj je majhna vsota, a vseeno), zaposleni bi morali le vložiti kakšen dan izobraževanja. Pa ne. Lastnik jih ne more prisiliti k temu.

Mogoče je kruto, ampak jaz sem pomislil, da bi jim dal na izbiro: ali se naučite OOo (in dam vsakemu 30 jurjev nagrade), ali pa dobite knjižico.

Dokler bo lenoba vodila podjetja vlaganja v izobraževanje pač ne bo.

Pa to ni edini primer... poglejte samo velike firme... konzervativni in nesposobni da je kaj. Za interno komunikacijo so leta uporabljali telefone, potem so si vsaj geocentrex omislili. Zdaj, že leta po "izumu" IM programčkov so dojeli, da se da stroške zmanjšati z uvedbo IM klientov (in tudi povečati učinkovitost). In kaj storijo? Nesposobni in leni računalničarji in področni šefi, ki so šele sedaj dojeli, da je IM "in", se seveda sedaj odločijo za nakup rešitve v škatli - pač kupijo Microsoftov IM center (ali kako se že imenuje). Namesto, da bi si nekdo vzel en teden, naštudiral uporabo Gaima ali kakšnega podobnega brezplačnega programčka, instaliral server, napravil standardizirano rešitev za kliente in magari dal gor še enkripcijo (kar bodo ostali najbrž odkrili šele čez nekaj let). Imajo pa čas za jutranjo kavico in popoldansko pivo.

Enostavno ljudje hodijo v službo in delajo zgolj in samo tisto kar jim je naročeno. Nihče si ne pogleda še kaj okrog tega, nobene samoiniciative. In v slovenskem poslovnem računalništvu je stanje najhujše.
All those moments will be lost in time, like tears in rain...
Time to die.

has inc. ::

Tale teza: "se uči ali knižca" je sicer kruta ampak tak je pač svet v katerem živimo. Če že racionaliziraš poslovanje na tak način in zaposleni pri tem sodelujejo je tud (cetiris paribus) dobiček veji, ponavadi sledi božičnica oziroma udeležba pri dobičku. S tem bi vrjetno zaposleni kmalu razumeli, zakaj so taki posegi koristni in da imajo na koncu vpliv tudi na njihove prejemke.

In na drugi strani imamo naše vrle strojevodje, za katere res ne vem zakaj majo bonificiran staž in kup ugodnosti.....predsednik njihovega sindikata je pred kratkim celo prijavil da "delavca ne zanima ali ima podjetje deset milijard izgube ali pa dobiček, zanima ga samo njegova plača"...mislim halo?!

Thomas ::

> "delavca ne zanima ali ima podjetje deset milijard izgube ali pa dobiček, zanima ga samo njegova plača"

Vsekakor ga zanima samo plača. Današnja in jutrišnja. Če jo bo jutrišnjo kljub veliki izgubi še vedno dobil, potem ga stanje ne zanima. On (delavec) gleda na svoje interese.

Država naj pogleda v imenu vseh volilcev, če je lastnik. Drugi lastniki naj gledajo le nase.

To je vse zmenjeno, a ni mar?

----------

Pa nisem hotel o tem. O temle izobraževanju sem hotel. Če se delavci nočejo naučiti OfenOfice ... je v tem morda kakšna modrost. Ki prinese delodajalcu več, kot tisti prihranjeni milijon. Pameten delodajalec včasih posluša svoje delavce in jih ne sili preveč v svojo smer. Njegov je samo denar, ekspertiza je ponavadi večinoma pri zaposlenih. Tudi če se izraža kot "ejga kwa nas boš dela s temule moril ... boljš de kuj nazaj na Havaje odletiš!"

Absolutizem delodajalcev je out. Zmerej je bil.

has inc. ::

Kljub temu da je lastnikov samo denar je to že kar precej, saj tveganje napačnih poslovnih odločite za celoten znesek nosi on. Ponavadi tudi lastniki niso ravno "zelenci" na področju na katerem podjetje deluje (so pa seveda zaposleni tisti, ki dejansko proizvodnjo spremljajo vsak dan), tako da ni slabo če se inovacije uvajajo s konsenzom med lastni in zaposlenimi (recimo stres pri novih delovnih procesih ne vpliva ravno pozitivno na produktivnost).

Ampak hotu sm rečt da če bomo želel dohiteti Američane bo treba uvest kar precej inovacij....in ravno od tega je v precejšni meri odvisen EU BDP čez 30 let (in vse kar iz tega sledi).

Thomas ::

Seveda je treba uvajat inovacije. Ni dvoma v to. Vendar ni vse inovacija, kar se zmisli šef (ali lastnik). Delavci, ki ščijejo proti vetru, ki ga dela šef s svojo čeljustjo, so včasih dobra stvar.

Take inovacije, na horuk .. so redko dobre. Redki so šefi (lastniki pa še redkejši), ki imajo jasno vizijo. Ponavadi jadrajo na ene modne muhe in to je dostikrat čisto dovolj. Ni pa vedno.

Nobenega a priori recepta ni, kdo ima bolj prav. Šef ki ne pusti uvajanja neke novotarije delavcu, delavec ki odklanja novotarijo ki jo naprej poriva šef, šef ki sprejme delavčevo idejo, delavec ki udejani neko šefovo vizijo.

Kapitalizem pove, kateri od teh je imel najbolj prav. Če svobodni kapitalizem seveda je. Če je en EUSOC .. potem se nič ne zve. Vse je zablurano v birokraciji, sindikatih, socialnih partnerjih, sosvetih, organih občine in krajevne skupnosti ...

Mićo bi mau več kapitalizma. Jest tud.

Thomas ::

Kapitalizem je sistem, kjer se vsak zase briga. Ne kjer se vsak briga zase, pač pa kjer se vsak zase briga.

Z uspehom na trgu. Ne pa z enimi gumirabikami, kvotami in podobnimi ovirami za napredek.

Kapitalizem je, ko delavec reče šefu - "ma ko ti ... grem jest na svoje in ti razsujem tole drvarnico od firme, kot tvoj konkurent!"

Kapitalizem je, ko šef delavcev sploh ne rabi. Vse mu dela računalnik.

Kapitalizem je, ko grejo bilijonske firme v staro šaro, ker jih premaga little guy.

Kapitalizem je, ker so dobre cunje po dva jurja in se vsi lahko oblečejo bolje kot prej.

No, vsaj tko si jest predstavljam.

MadMicka ::

Kapitalizem je tud, da majo pri nas nekateri delavci po 100 k plače na mesec skupaj z malico in vožnjo. Jasno, da si tak človek in njegova družina v naslednjih nekaj generacijah ne more kupiti stanovanja. Ampak, če človek živi v najetem stanovanju, na ta način na dolgi rok zgublja. To je že začaran krog. Zdej rečt, če pa ne bi bilo kapitalizma, bi bilo pa še slabše, je malce preveč ironično.

has inc. ::

He he kako se to dobr sliš; še zemljevid najdemo, pravega kapitana izvolimo in here we come!:)

"Delavci ščijo proti vetru". Točno to! Trg dela ni fleksibilen. To je ena od stvari ki jo bomo mogl v EU uvest...hočš nočš trg delavne sile bo moral postal podoben ameriškemu, drugače ne vem kako bomo napredoval.

Zadnjič mislim da sm ujev na Preverjeno o zaposlenih v Revozu. Zavod za zaposlovanje je zaposlovav le ljudi, ki so od tovarne oddaljeni manj kot 60 km. Tisti, ki so dlje se enostavno niso hoteli vozt....pa smo tm: drugje po svetu (ZDA, Japonska...) je to neki popolnoma normalnega, če ne celo zelo ugodnega.

Osebno tud ne uživam najbolj, ko se zjutri cjazm v prestolnico...ampak jebat ga tm mam boljši job, kot bi ga mel v domačem kraju.

Pač folk je še preveč navezan na socialistično logiko: "fabrko v vsako vas!)

Thomas ::

> Kapitalizem je tud, da majo pri nas nekateri delavci po 100 k plače na mesec skupaj z malico in vožnjo.

To je nerazviti kapitalizem. Premalo je narejenega, pa kakor mešamo, enim ne pride skor nič.

Sicer bi jamrali tudi, če bi "nekateri imeli samo milijon na mesec, skupaj z vožnjo in kosilom".

To je človeška narava, ki zna včasih iti mau na bruhanje bolj občutljivim, kot recimo meni. Samo za relativno blaginjo napram drugim jim je večinoma. Na en tak groteskno komičen način se to pokaže v kakšnih poljudnoznanstvenih oddajah. Narator modruje, kako so "prebivalci tega mesta pred 3000 leti živeli v obilju, ki so ga prinašale dišave, žito in vino!"

Premislimo tole! Komaj so imeli za jesti in piti kislo vino, sicer pa niso imeli nič. Pozimi jih je zeblo kot pse, bolezni so jih cepale ... Pol grejo pa filozofirat o tem, kako so bili bogati.

Seveda, napram tistim divjakom par kilometrov ven iz tistega mesta zagotovo.

Ljudem je relativno bogastvo res zelo pomembno.

Danes je tisti s 100 tisoč gospod proti vsem tistim starodavnim trgovcem, v absolutnem smislu.

No, ampak povečana produkcija, ki jo zagotavlja kapitalizem, edina teh 100 jurjev lahko poveča na milijon in čez. Počasi.

Pa nobeno zatekanje nazaj v socializem.

EssEncE ::

Precej jih je pa brez vsakršnih dohodkov. Kratek čas jih sicer trpijo na centrih za socialno delo z okoli 40k mesečno. Samo se jih hitro naveličajo.

Potem pride pa kakšna ljudska kuhna in topla stopnišča na vrsto. Že kr kriza ja.:\

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: EssEncE ()

Thomas ::

Kriza je. Ampak še nikoli ni bilo tako dobro, kot je danes.

Še boljše bo! Mora bit.

M-man ::

Če še dodam nekaj o Mrkaiću. Nimam ga za slabega ekonomista. Je zelo dober teoretik in v tem smislu zelo razgledan, vendar pa ima zelo slabe sposobnosti realiziranja svojih ciljev. To je vse.

Večina brezposelnih ljudi je ali starih in nevajenih učenja, ki so bili naenkrat soočeni s tranzicijo in stečaji, ali pa so mladi in se jim ne ljubi študirati. Kako rešiti to situacijo je izredno težko. Tudi če država financira izobraževanje ni lahko predvideti, koliko ljudi si sploh želi dodatnega izobraževanja. Socialna pomoč + malo dela na črno + ogromna hiša ter nekaj zemljišč = se ti pa že ne izplača več delati. Kot prvo bi bilo potrebno zaostriti razdeljevanje podpor (višina glede na premoženje, vzdrževane člane…) ter povečati nadzor in zvišati kazni za delo na črno.

Stimulirati delavce k uporabi nove tehnologije je pa tudi umetnost. Odvisno je sicer kakšno strukturo zaposlenih imamo (starost in stopnja izobrazbe), vendar je povečini tako, da so nastrojeni proti managementu, dobiček pa jim zelo malo pomeni – za udeležbo pri delitvi dobička pa še nikoli niso slišali. Verjetno je to predvsem posledica neizvajanja tovrstnega nagrajevanja zaposlenih (razen uprave). Da bi lenim uslužbencem zagrozil z odpuščanjem, je pa izguba časa in denarja. Zaposleni (in sindikati) bolje poznajo svoje pravice kot pa dolžnosti in hitro skličejo kakšno stavko ali dve, odpravnine so pa tako ali tako poglavje zase.

MM in ostali mladi (makro)ekonomisti prav v tem vidijo razloge za visoko brezposelnost ter propad nekaterih podjetij, ki bi lahko z začasnim zaposlovanjem (leto ali 2) ter kasnejšim odpuščanjem lahko preživela in opravljala občasna naročila, vendar tovrsten način pri nas stane preveč. Je pa pri tem problem, kako kljub vsemu zaščititi delavce pred izkoriščanjem (obvezna delitev dobička itd.) in kako prepričati vlado in predvsem sindikate v ta korak.
Alea Iacta Est. (Julius Caesar)

Phil ::

Večina brezposelnih ljudi je ali starih in nevajenih učenja, ki so bili naenkrat soočeni s tranzicijo in stečaji, ali pa so mladi in se jim ne ljubi študirati.

Enkrat je bila ta tema pri trenjih na Popu. Delavke (se mi zdi obutvena industrija) so edino rešitev videle v predčasni upokojitvi. Prešolati se je bila pripravljena samo ena od delavk. Pol k je Mico razložil, da z predčasno upokojitvojo ne bo nič, so se pa začele dreti da so že Ropa spravile z vlade in da bodo zdaj še njega. Sem takrat zgubil večino razumevanja/usmiljena do takih delavcev/delavk.
LP

Thomas ::

Treba je vedet pa tudi to, da naša textilna, obutvena itd. industrija ne propada le zaradi poceni delovne sile na Kitajskem, Indiji in tam okrog, pač pa tudi zaradi tega, ker organizacijsko in tehnološko so nekatere fabrike na Kitajskem že dosti boljše od naših.

Kupili so (Kitajci) nove šuštarske in žnidarske mašine pri Lahih, Nemcih, Švedih, Američanih ...

To je drugi val. Prvi val je bil cenovna konkurenčnost, drugi, večji, bo tehnološka.

Takrat se nas bodo lotili z vseh strani, ne samo iz Vzhoda. Z Zahoda še bolj. Ta bo z novimi tehnologijami udaril nazaj. Ameriški stroj bo premagal Kitajskega delavca, samo malo še, da se CPU/$ nekoliko poveča.

No, zato se moramo kot država mau pomatrat, da ne bomo potem samo čukasto gledal.

MadMicka ::

cman, verjem, da večina starejših delavcev, ki imajo poklicno šolo ali pa končano oz. nedokončano osnovno šolo, ne zgolj da se noče prekvalificirati, ampak se tudi ne zna in ne more. Mislim, nerealno je pričakovati od človeka, ki celo življenje ni sedel v šolskih klopeh, da se bo tega lotil na stara leta.

Kar se pa tiče fleksibilnosti delovne sile, pa brez skrbi. Bolj fleksibilna bi težko bila. Delavce zaposlujejo za določen čas in jim pogodbe podaljšujejo ali pa ne, kakor pač ustreza podjetju.

iration ::

> Mislim, nerealno je pričakovati od človeka, ki celo življenje ni sedel v šolskih klopeh, da se bo tega lotil na stara leta.

Aha, torej je sedanja generacija že a priori odpisana.
Tudi jaz bi imel kakšno pravico rad v življenju. Npr. pravico do tega, da delam
12 ur na dan in sem za to nagrajen s strani delujočega ekonomskega prostora, ne
pa kaznovan s strani Salmoneličevih gremlinov. - NavadniNimda

Phil ::

Mislim, nerealno je pričakovati od človeka, ki celo življenje ni sedel v šolskih klopeh, da se bo tega lotil na stara leta.

Govorimo o 40-55 let starih ljudeh in ne bi rekel da so to že "stara leta".
Res ne vem (točno) kako je z prekvalifikacijo, samo ne bi rekel da jih tam mučijo z neko matematiko, slovnico... Mislim da je to bolj serija tečajev, kjer jim kažejo kako delati na novih delovnih mestih. Nič prezahtevnega.
LP

has inc. ::

Praktično jih noben ne bo silu, vendar če bodo želel vsaj približno spodobno živet, se bo treba kakšen dan ali dva učit. Težko si predstavljam da bi država prenesla vse to breme preko socialnih transferijev.

Glede trga delovne sile pa še tole: mogoče je fleksibilen, definitivno pa ni mobilen.

Microsoft ::

Moja mami je cez 50, pa prakticno mesecno hod na seminarje, predavanja, izobrazevanja,...

Tako, da 50 niti ni prevec, je pa lahko hkrati 25 prevec. Poznam par takih, ki bi jih ocenil, kot osebe, ki se ne morejo prirpaviti do izobrazevanja. Pac, odvisno od posameznika. Samo ce je volja, se da dosti.

In nekdo zgoraj je omenil oddajo Preverjono. Sem jo gledal in sem zelo zacuden nad izjavami. Vprasanje je bilo, ce so se pripravljene presolati, in da bi dobile sluzbo. Jst sm mislu, da bodo rekle ja... Ampka ne, one se vse zaderejo Neeee (ena izjema je bila).
Mislim, wtf?! Kej ti ljudje zivijo, da so tako dezinformirani?

Ce ste opazili recimo eno stvar, ki jo velikokrat ti delavci izpostavijo. Recejo, ce sm 30 let delal za to firmo, pol sm pa neki vredn, ane?
In, kolikor jaz poznam odgovor, je ne. Nisi vreden nic. Ce te ne rabijo, te en rabijo. Ce pa te rabijo, te bodo ponucali, pa tudi, ce se nikol nisi delal tam.
Nevem od kje ljudem ideja, da ce si tako dolgo zaposlen v enem podjetju, da si kaj vec verden? Sploh je to slabost, da si na delovnem mestu vec kot 10 ali manj let, a oni se gredo hvalit, da so ze tam 30 let.
To tudi pove nekaj o delovnem mestu in podjetju. Delovno mesto lahko obdrzi nekdo, ki ima 30 let staro izobrazbo. Le ta pa zastari po kaksnem letu.


by Miha
s8eqaWrumatu*h-+r5wre3$ev_pheNeyut#VUbraS@e2$u5ESwE67&uhukuCh3pr

Zgodovina sprememb…

NoUse4AName ::

Ja super, bodimo američani. Ukinimo zdravstveno zavarovanje in uvedimo milijonske šolnine za faks. Privatizirajmo vse kaj obstaja, tudi oskrbo z vodo. Zakaj bi porabljali denar za čiščenje vode? Sej lahko vsak kupuje vodo za pitje v trgovini.
Naj Mrkaić to tako pove, me zanima kakšno podporo bo imel.
Če je socialna država kriva vsega, zakaj potem švedom/dancem sploh ne gre tako slabo?
Zdi se mi prov neverjetno, da eni celo želite zgubiti temeljne pravice, ki jih imate sedaj.
edit: Obstaja zelo lep indikator kako veš da je nekdo full of shit. Če pravi da ima odgovor za vse težave, je full of shit.

Zgodovina sprememb…

Vice ::

NoUse4AName seminarji niso tako dragi, udeleži se kakšnega.

M-man ::

Mrkaić malo pretirava. Očitno misli, da je tam vse krasno itd. V ZDA so razmere malo drugačne: ni jezikovnih in kulturnih ovir za mobilnost delavcev, sindikati so brez moči… Pa tudi tam obstaja veliko ljudi, ki živijo v revščini, v prikolicah brez zdravstvenega zavarovanja… Tudi javno šolstvo je katastrofalno. Za prihodnost večine naroda je to slabo, vendar je to za gospodarstvo ZDA, ki imajo kar nekaj prebivalcev to zelo dobro. Imajo dobro izobražene iz privatnih šol in talentirane iz javnih ter precej neizobraženih, ki so zaposleni za tekočimi trakovi. Svojo delavno silo pa dopolnjujejo še s prebežniki iz Mehike in Kitajske. Tako lepo pokrivajo vse veje gospodarstva, ki jih obenem ščitijo še z uvoznimi kvotami (poznani so spori z EU zaradi omejevanja uvoza jekla).

V Evropi in predvsem v Sloveniji pa so zadeve drugačne. Cilj Slovenije je, da iz svojega 2 milijonskega naroda iztisneš največ kar se da. To pa pomeni, da moraš imeti dobro javno šolstvo in tudi zdravstvo – drugače oz. na Ameriški način to ni mogoče storiti.

Bistvo je, da država malo hitreje ukrepa na razmere. Tega se bo morala naučiti že zaradi tega, ker bomo izgubili monetarno politiko (vstop v monetarno unijo), s proračunsko pa vlade delajo bolj slabo (dajejo rade, za jemanje pa so volitve vedno preblizu). Če bo vlada znala delati s proračunom bo tudi za socialno državo dovolj.Za začetek pa bi bilo potrebno spremeniti šolski sistem – stimulirati študente, da se vpišejo v programe, ki so za gospodarstvo pomembni, in podjetja, da dobri kadri ne padejo iz neba.
Alea Iacta Est. (Julius Caesar)

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: M-man ()

MadMicka ::

Microsoft, cman in še kdo, tako je to, če človek živi v svojem svetu. A ste sploh že kdaj vidl delavke, ki delajo fizično že slabih 30 let? Pri 45 letih večina zgleda kot da bi jih imela 60. In madona, kok je dobr študirat, pa si mislt, uh, sej jaz bom lahko študiral, če bo treba tud, k bom star 50. Ja, ti že, pa jaz tudi. Ampak nekdo, ki nikoli v življenju ni prebral nobene knjige, pa nikakor.

Pa jaz sedaj sploh ne trdim, da bi taki ljudje morali imeti ne vem kakšne ugodnosti. Povem pa, da kakih posebnih ugodnosti nimajo, živijo na pragu revščine in povem še, da je noro pričakovati, da se lahko naredi nevem kakšen čudež in te ljudi prekvalificira v doktorje znanosti :D

Na vsak način je jasno, da Slovenija kot razvita država ne more konkurirati s poceni fizično silo, temveč z izobraženo silo. In na tem mestu smo vsi enakega mnenja. Več v izobraževanje, spodbuajti inovativnost itd.

Ko smo že pri izobraževanju, jaz bi ocene vsakega študenta javno objavil oz. naredil lestvice, kdo je boljši, enako velja za ocene profesorjev. Če že imamo tekmovalnost v podjetništu, potem ga potrebujemo tudi pri študiju, mar ne?

Thomas ::

> stimulirati študente, da se vpišejo v programe, ki so za gospodarstvo pomembni

Pozab! Ko bodo prišli ven, bo potrebno že kaj drugega.

Da je ravno najvišja izobraženost tisto, kar je najbolj potrebno, je tudi mit. Povpraševanje je muhasto. Zdaj to, zdaj ono, potem pa nič.

Največ kar trenutno lahko naredimo, je avtomatiziranje vseh možnih del. Popolno ali vsaj delno. Če ne, ne bomo imeli dovolj velikega outputa na prebivalstvo.

Vice ::

Problem SLO je, da samo uvažamo in sestavljamo in bore malo svojega proizvedemo.

has inc. ::

Problem je pri NEspodrujanju podjetništva. V preteklem letu je blo objavljenih kar nekaj študij, kako je Slo. neprivlačna za podjetništvo, vlada pa se iz tega ni prav nič naučila. Celo nasprotno uvedla je novo davčno reformo, ki še bolj ogroža kapitalske naložbe in podjetništvo.

Tud mit o Sloveniji, kot najboljši novi članici EU počasii, vendar ustrajno bledi.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: has inc. ()

drejc ::

Sm zadnč gledu na tvju o zavodu koko študenti že na zavodu ogromno povprašujejo po delovnih mestih. Ja jasno, če jih je pa večina vpisana na (relativno lahke, napram naravoslovnim) družboslovne fakse, kjer večina pričakuje zihr službe v državni upravi (po anketah), kjer pa zapenjajo pasove, ker jih je tak preveč. Neki bojo rešl z potrebami takih kadrov za eu, sam tole je premau. Pisce dokumentacij, naprimer, bomo pa rabil še lep čas. ;)

Treba bi bilo poenostavit naravoslovne fakse, v smislu manj memorizacije in več prijemov ter praktičnih del, (deloma se to že dogaja z Bolognjsko reformo & inkubatorji) in predstavit ljudem da to je prihodnost - zihr služba. Filozofov mamo še preveč za moj okus.

Druga je pa ocene profesorjev. S tem se 200% strinjam z Micko. V tujini (Avstrija,Nemčija even) se vedno ocenjujejo kvaliteta predavanja in obisk, s strani študentov, in če je mnenje negativno predavanj ni, profesor pa tudi ni zato plačan.

Rešitev veliko problemov je v postopku šolanja Slovencev od devetletke, do magisterija, pri čimer more bit poudarek na visokem šolstvu.

NoUse4AName ::

Ko smo že pri izobraževanju, jaz bi ocene vsakega študenta javno objavil oz. naredil lestvice

In to bi koristilo kako? Da bi se študentje več učili? Ne mi rečt da si tako naiven. Res hočeš šole ameriškega tipa, kjer je izredno močna tekmovalnost?
Če že imamo tekmovalnost v podjetništu, potem ga potrebujemo tudi pri študiju, mar ne?

Tekmovalnost v resnici redko kje da najboljše rezultate. Tekmovalnost med študenti/učenci je izredno slaba ideja, saj to uniči medsebojno pomaganje. Enako velja za profesorje.
Povsot kjer je delo v skupinah nima medsebojna tekmovalnost pozitivnega vpliva. Ponavadi je zelo negativna.
Res je da je treba začet tudi ocenjevati profesorje, vendar so tudi meje. Na FERI nam ob koncu semestra dajo ankete, o izvajanju predmeta. Kakšen efekt to ima pa nebi vedel.

ps: kaj nima ta forum nobenih pravil, zoper pisanje enovrstičnih bedarij, kot jih proizvaja vice? To so še na mnenjalniku sankcionirali.

Vice ::

...nima ta forum nobenih pravil, zoper pisanje enovrstičnih bedarij... Bi rajši imel slike?

drejc ::

@Nouse4aname:

Tile rezultati ankete se tkole sprocesirajo:

Profesor dobi v kabinet analizo ocen iz ankete (s std deviacijo...), v povprečju med 1 in 2,5, ga potem eno minuto debelo gleda, ter vrže na koncu v smeti obenem pa izusti "Ah tile današnji študentje so pa..."

So pa tut profesorji, ki dobijo skoraj 4...ampak so redki ko človeške ribce. Poznam le 2.

M-man ::

Ne vem za ostale fakultete, vendar na EF imamo ocenjevanje profesorjev, vendar sam tega ne zasledim nikjer objavljenega. Sicer ocenjevanje s strani študentov verjetno nikoli ne bo prineslo sankcioniranja ali denarnega nagrajevanja, vendar je običajno že psihološki pritisk zadosten za izboljšanje kakovosti predavanj.

Jaz sem še vedno na strani izobraževanja. Gospodarstvo mora imeti izobražene ljudi ne samo zaradi tega, da bolje opravljajo svoje delo, temveč se običajno tudi lažje dodatno izobražujejo. Stimulacije sem imel v mislih predvsem v okviru predvidevanja potreb družbe in omejevanje vpisa s strani države ter večje vključevanje podjetij. Ne razumem zakaj podjetja npr. že po srednji šoli ne izberejo perspektivnih kadrov. Če nekoga vpelješ v podjetje že med počitnicami v vseh štirih letih študija, pridobiš najmanj eno leto v primerjavi z zaposlitvijo iste osebe na koncu študija, da ne omenjam, da se brez štipendije študij običajno še zavleče (znanje zastareva) ter pisanja diplomske naloge, ki je lahko dejansko uporabna itd…

Tudi drugače podjetja in podjetniki premalo delajo s fakultetami. Primer: Na EF se v drugih letnikih dela okrog 100 poslovnih načrtov in 90% od teh je povsem neuporabnih. Namesto, da bi podjetja (in tudi fakultete) izkoriščala to moč, več kot 250 študentov 3 mesece dela raziskave in piše načrte za prazen nič in oceno.
Alea Iacta Est. (Julius Caesar)

has inc. ::

Glede ocenjevanja na EF: Res obstaja neki takega vednar, da bi mel kakšen efekt še nism slišu. Ocene so ble zlo podobne tistemo o čemer je že drejcprej govoru. Edini primer mal višje ocene (ki se ga jest spomnim), je bila ena asistentka za matematiko in Mićo.

Se strinjam M-man, da so poslovni načrti na EF kr neki. Vloži se sicer veliko dela ni pa pravega efekta, ker se že na sami ideji dela ene 10 min (tolk ti ostane časa za diskusijo z asistentom). Pride Vahčič na predstavitev in razdira in sestavlja telefon zato da ne zaspi...ni prijetno.

Enako je pri trženju....narediš seminarsko kaj bi blo lahko boljšega pri trženju, pa niti enga iz tega podjetja da bi vsaj mal povedu a imaš smisel za trženje.

Pa če pomisliš sploh ne bi blo potrebno ne vem kakšnih proceduh. Mal dobre volje za sodelovanj pa enga, ki bi poklicov par ljudi in organizeru celo zadevo.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: has inc. ()
«
1
2 3 4


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

Bodo pomoč Pomurcem izkoristili lakomni podjetniki?

Oddelek: Problemi človeštva
181319 (929) Karaya 52
»

Življenjska doba kapitalizma

Oddelek: Problemi človeštva
392593 (1803) username
»

Kapitalizem v prihodnosti (strani: 1 2 )

Oddelek: Problemi človeštva
924328 (3356) gzibret
»

Davčna merca (strani: 1 2 3 4 )

Oddelek: Problemi človeštva
1588300 (5553) Thomas
»

o svetovni ekonomiji - tako vseobsežno - variante, zgodovina, komunistične/kapitalist (strani: 1 2 3 4 5 6 )

Oddelek: Problemi človeštva
25714226 (11009) M-man

Več podobnih tem