[Hi-Fi] - Oprema / naprave

Eschelon pozabi na teste. Ko zadevo doma priklopis vidis da je cisto drugace. Ko jih bos imel doma ali jih kje drugje poslusal bo vedel kaksni so, ce pa nekaj preberes to ne pomeni nic.
Have a nice Day

Matt

Fanta, razvoj gre naprej. Wake up and smell the ashes.

eschelon, kot si povedal ... "niti najvecji ... slisijo razliko". Selfowned?!

ok, se vedno sem v dilemi kaj kupiti, ker kot sem povedal bom kupil samo novo robo. Najprej moram dobiti ojacevalec, potem pa bom s tem istim ojacevalcem sel sprobat zvocnike... tisti RA-03 je predrag, tako da sem ga odpisal, pomojem je tudi x80 predrag, tako da sem spet v slepi ulici, ali se splaca kupiti RA-02?!

Glinik, motiš se, če misliš, da pravi audiofil posluša le JAZZ ali klasiko. Ne kupuje se dragih sistemov le za poslušanje teh dveh zvrsti glasbe. Vidi se, da nekateri tukaj pojmovanje audiofila jemljejo nekoliko drugače. Kolikor vem, je audiofil tisti, ki ceni kakovostne sisteme. In se ga ne meri po tem, kaj posluša. Tudi audiofil lahko posluša Rap ali R&B. In dobri zvočniki morajo znati dobro predvajati tudi ti dve zvrsti glasbe.

Aljo, mogoče še nekaj. Poskusi najti ojačevalec, ki bo imel ojačlevalnik za vsak kanal posebej in tudi svoj transformator za vsak kanal. Veliko večji izkoristek ti da takšna naprava in stabilno moč. Takšna naprava ti bo lahko primerno gnala zvočnika.

Npr. B&W 705 za 1500$ so bolj natančni nad 100Hz (srednji,srednji,srednji). Res pa je tudi, da jih spodaj zmanjka in bi orgelska fuga pri kakšnem pedalu bolje izzvenela na el'cheapo sistemu.

Eschelon,

rad bi slišal tele orgelske fuge ki po el'cheapo Creativovi krivulji na papirju posekajo B&W 705. Pa da vidim ali si 705-ica zasluži naslov evropski zvočnik leta 2004...

O zvoku neke hifi naprave iz meritev in silnih grafov s takšnimi in drugačnimi krivuljami ne izveš ničesar dokler naprave ne slišiš. Ravno tako kakor o vonju vijolic ne izveš ničesar če jih vohaš skozi gasmasko in o okusu sladoleda ničesar če ga ližeš skozi šajbo.

Na trgu je mali milijon tehnično dovršenih hifi naprav z osupljivo ravnim, če hočeš umerjenim frekvenčnim odzivom, pa zvenijo čisto različno - vse od nikakršno pa do božansko. Povsem druga stvar je zvokovna dovršenost... resno projektirane hifi naprave so umerjene z ušesom in ne s frekvenčnim odzivom. Ko človek vidi frekvenčni odziv takšnih naprav napram kakšnem el'cheapo sistemu, ga skoraj kap od žalosti... zveni pa daleko bolje.

Poslušal sem vse boljše kompjuterske bokse ki so na ogled v naših trgovinah in vse to je daleč od kakega h-ja, kaj šele od hifi-ja ali bog ne daj kakšnega thx-a... Za kompjutersko rabo čisto OK, za kaj več pa ne.

Vidiš, jaz bi tudi rad slišal tele zvočnike. Še raje bi jih videl stestirane z malo bolj zaresnimi orodji (npr. na stereophile.com ali audioholics.com).
Vendar ne trapaj z izjavami kot so "O zvoku neke hifi naprave iz meritev in silnih grafov s takšnimi in drugačnimi krivuljami ne izveš ničesar dokler naprave ne slišiš". Izpadeš neresen in neumen.
Če pogledaš graf frekvenčnega odziva, spektralnega zamiranja, pa recimo še graf razširjanja zvoka v prostor, zveš o zvočniku ogromno. Če ima zvočnik dobre grafe, ti preostane le še preskus s svojim ušesom - vendar zgolj kot stvar okusa. To pa zato, ker večinoma nismo puristi, temveč imamo radi zvok obarvan.

Kaj pa potem slišiš? Fizikalno je zvok kar dobro definiran.

Seveda sem pa ze slisal kao HI-FI zvocnike,ki so bili suck varianta in verjamem da kaksni racunalniski zvocniki bolje spilajo, recimo Studio serija od Jamo(studio 140).
Have a nice Day

Matt

Kot sem že omenil višje: velika razlika je med tehnično meritvijo poljubne Hi-Fi naprave, ter psihoakustiko.
Človeško uho kot takšno ima drugačen "graf" sprejema, kot signali, ki vam jih v zaznavo posredujejo možgani. Kaj vse naš centralni procesor sfiltrira, smo že omenili.

Zato bo vedno razlika med tehničnimi meritvami in našim subjektivnim ocenjevanjem.

Druga veliko večja dilema je: Kaj sploh je boljši graf?
Linearnost, max globina, višina? Če se spustimo v sam izvor glasbe: glasbil, bomo videli, da se spopadajo s podobnimi problemi, kot zvočniki. In čisto amatersko gledano, volumen cerkvenih orgel ne bo nadomestil noben zvočniški sistem.
Ergo: bolje kupiti orgle s cerkvijo vred.


Računalniška ozvočenja so v glavnem dejansko bolj na "sporočilni vrednosti", kot kvalitetni zvočni reprodukciji.
Osebno boleče sem to spoznal pri Bose PC zvočnikih. Kot Bose fetišistu, me še danes boli srce, ko se spomnim zvoka. Bljak. (Seveda moram pri tem opomniti, da se zvoka v resnici ne spomnim, vem samo, da smo bili vsi prisotni izredno razočarani in bili bolj navdušeni nad Taiwanskimi No-namei]

Eschelon,

spoštujem tvoje mišljenje, čeprav se z njim nikakor ne strinjam. Tvoja pripomba o vseznalstvu najverjetneje leti name, zato se čutim dolžnega odgovoriti. S hifijem se ukvarjam že nekih 18 let, v tem času pa sem pridobil znanja in izkušenj recimo za kakšno kapljico v audiofilsko morje. Po tvojem odgovoru na spodaj postavljeno vprašanje, pa bom dodal še dve ali tri kapljice, za kar se ti že vnaprej zahvaljujem!

Kot strokovnjaka za meritve, grafe in takšne ter drugačne krivulje iz katerih kot si napisal brez poslušanja oceniš zvok, te sprašujem, kako iz le teh razbrati parametre, po katerih resni audiofili ocenjujejo zvok?

Zanimajo me predvsem:

1. Zvočni karakter neke naprave, torej količina lastnih primesi ki jih naprava vnaša v zvok (svetel, temen... )

2. Soundstage, torej fizična dimenzija zvoka (širina, globina in višina "odra" med in pred zvočniki kjer se odvija glasbeno dogajanje)

3. Image, torej holografska slika instrumentov na "odru" (vidnost resnične oblike in dimenzij posameznega instrumenta v glasbenem dogajanju)

4. Resolucija pri nizki glasnosti, torej sposobnost naprave da prikaže tudi najtišje detajle pri normalni glasnosti, ter jih korektno prenese poslušalcu

5. Resolucija pri visoki glasnosti, torej sposobnost naprave da tudi pri najmočnejših glasbenih napadih obdrži kontrolo (da ne popači in združuje instrumente v eno točko oziroma ne zoožuje zvočne slike v eno točko)

6. Dinamika, torej sposobnost naprave da korektno prikaže razpon od zelo tihih do zelo glasnih glasbenih pasaž

7. Mikrodinamika, torej prenašanje razlik v znotraj posamezne dinamične skupine (razlika v glasnosti posameznih instrumentov)

8. Nizkotonska razširjenost, torej sposobnost naprave prenašanja nizkotonskega spektra (ne samo kako globoko lahko gre, temveč ali je bas trden, fazno korekten, ali ima dovolj moči da korektno reproducira udarec)

9. Visokotonska razširjenost, torej harmonična struktura (čistost, artikulacija, transparentnost, zrnatost, zračnost...)

Hvala in lep pozdrav !

Malo off vprašanje:
Recimo da poganjaš z surround receiverjem par boljših zvočnikov. Priporočena max. moč ojačevalca za zvočnike je 200RMS, medtem ko receiver odda maksimalno 100-120RMS.
Zanima me, če receiver kej trpi, če ga poganjaš skoraj na maskimalni glasnosti (ki jo zvočniki brez težav prenesejo) za dlje časa.
Ali moraš pazit na pregrevanje, itd.?

Aja, še ena HI-Fi povezava, s podrobnejšo razlago: On Hi-Fi, ter en .edu za nejeverne tomaže, kaj je resnično pomembno pri vsem skupaj: Florida state university, College of Music

Owca

1. Ne
2. Ne

Podvprašanje: Ali lahko na Hi-Fi napravi slišiš razliko med Stradivardijevko in Yamaho?

Audiences, by the way, are notoriously unable to hear the difference between old and new instruments. Any soloist who owns a new instrument—and there are many now who do—can tell stories by the dozen of green room compliments on his Stradivari or Guarneri, when really he had played the new one that night. The best instrument is the one that performs and handles best for the player, not the one with the biggest price tag or the most venerable reputation.

KLIK

Poanta: Pazi na popačenja v zvoku, ko nabijaš na glas ;)

angello,

malo zapleteno si to zapisal.

Ojačevalca ranga 65000 in 15000 sit ne moremo primerjat med seboj, saj sta v popolno različni "ligi".

En prastar test za ugotavljanja kvalitete ojačevalnika. Več kot ima kg in manj W, bolši je ...

Lp

Hladilna rebra delajo največ teže in ....

Kot je audiofill povedal ...

Najvažnejši del je pravo dimenzionirano napajanje, da je ojačevalec stabilen in močan:
- posledično veliki trafo
- veliko kapacitivnih elementov (kondenzatorjev)
- posledično veliko energije (žal tudi toplotne)
- zaradi veliko toplote, tudi veliki hladilni elementi
- zaradi vseh teh "teških" komponent, potrebujemo teško in stabilno ohišje

Rezultat vseh teh "kvalitetnih" oz. "kvalitetno" dimenzioniranih komponent je velika teža celotnega ojačevalnika.

Pri digitalnih ojačevalcih je stanje povsem drugačno. Tam teža naprave nima veze. Sicer vam lahko o tem pove kaj več audiofill, saj si lasti eno takšno vrhunsko zadevo .

Lp

Vedno za par (rezan kakšnega surround centra ali kaj podobnega)

aha ok, npr. pri audioclubu in bofu, predvidevam da so te mirage zvocniki po 120 000 sit na par in ne na zvocnik :) hehe, se tisto, glede trgovine... ce kdo pove kaj vec infota

ne vem, pri hi-fiju je vse cudno :) hehe tako da sem raje prasal... bolje izpasti glup nego z avijona! :) no sam se o starcuni A do Z rabim info! :) hvala

zanima me, kdaj je trgovina od a do z odprta in kje se nahaja, ter ce imajo kaksen cenik na spletu, oziroma kaksen mejl/spletno stran, da ne bom zastonj hodil v LJ

- v Celju se nahaja v Intersparu na naslovu Mariborska cesta št. 100

- v Ljubljani-Vič se nahaja v Intersparu na naslovu Jamova cesta št. 105

- v Mariboru se nahaja v City-ju na naslovu Vita Kraigherja št. 5

Delajo skos kot interspar.
Have a nice Day

Matt

Zajeb away .

Najprej en kratek izlet v gurmanske vode. Zvok je težko opisati, zato si ljudje vedno sposojamo izraze od drugod (trd, mehek, temen, svetel, čist, umazan, poln, prazen...) - sam sem si dovolil za svoje potrebe sposoditi kuharsko terminologijo.

Predvajanje na tvojem avdio sistemu je le zadnja stopnja v verigi. Preden je vsebina prispela do tebe, so jo skuhali. Če odmisliš vse drugo, je problematično že, kako so bili mikrofoni v snemalnem prostoru postavljeni (in koliko jih je bilo).
Če so bili kuharji dobri, si pripravljenega ne želim spreminjati. Vse začimbe, ki mi jih vsili avdio sistem, so odveč. Še posebej, če vsako stvar spreminja na enak način (večinoma poper ne paše na sladico, čeprav je marsikje drugje zelo prijeten dodatek). Vsaka izmed točk, ki jih naštevaš se nanaša na to, kako in koliko avdio sistem stvari spremeni - in kdo bi si mislil, vsak posameznik ima svojo idejo o tem, katere začimbe so bolj zaželene kot druge. (Ob pretiranem dodajanju pa karkoli postane neužitno).

1. Zvočni karakter neke naprave, torej količina lastnih primesi ki jih naprava vnaša v zvok (svetel, temen...)

Najprej se morava zmeniti, kaj pomeni naprava. Ker pri reprodukciji je naprava vse, od nosilca zvoka do tvojih ušes. V tem primeru je to predvajalnik, ojačevalec (s predojačevalcem), zvočniki in soba (soba ima velik vpliv na zvok). Če je v sobi veliko steklenih površin, ki reflektirajo predvsem visoke tone, zvok postane - svetel. Obratno velja za temen zvok - manj visokih tonov.

2. Soundstage, torej fizična dimenzija zvoka (širina, globina in višina "odra" med in pred zvočniki kjer se odvija glasbeno dogajanje)

Ko govoriš o prostoru pri zvoku, govoriš o zamiku in odbojih. Čeprav smo na fazo ljudje relativno neobčutljivi, preveliki odmiki (ranga 30st.) pri njej, predvsem pri višjih frekvencah pokvarijo občutek za prostor. Pri zvočniku je pomembno tudi enakomerno kotno sevanje v prostor. Nazadnje je zelo pomemben še prostor, v katerem zvočniki igrajo.

3. Image, torej holografska slika instrumentov na "odru" (vidnost resnične oblike in dimenzij posameznega instrumenta v glasbenem dogajanju)

Ista fora kot prej. (Holografska - LOL.)

4. Resolucija pri nizki glasnosti, torej sposobnost naprave da prikaže tudi najtišje detajle pri normalni glasnosti, ter jih korektno prenese poslušalcu

To bi se zelo dobro videlo, na waterfall grafu frekvenčnega odziva v odvisnosti od predvajalne jakosti.
Odvisno od mase in trdnosti membrane. Tu morajo proizvajalci vedno narediti nek kompromis, ker večje jakosti zvoka zahtevajo večjo trdnost in s tem večjo maso - nizke jakosti pa zaradi majhnih energij velikih mas ne morejo premikati. Vsak zvočnik bo imel zato neko optimalno glasnost, pri kateri najbolje predvaja.

5. Resolucija pri visoki glasnosti, torej sposobnost naprave da tudi pri najmočnejših glasbenih napadih obdrži kontrolo (da ne popači in združuje instrumente v eno točko oziroma ne zoožuje zvočne slike v eno točko)

Kot prej - spet je problem masa. Zaradi vztrajnosti, se lahko zelo zamakne faza.
(pa frekvenčni odziv gre lahko rakom žvižgat).

6. Dinamika, torej sposobnost naprave da korektno prikaže razpon od zelo tihih do zelo glasnih glasbenih pasaž
... isto.
7. Mikrodinamika, torej prenašanje razlik v znotraj posamezne dinamične skupine (razlika v glasnosti posameznih instrumentov)
... itd.

8. Nizkotonska razširjenost, torej sposobnost naprave prenašanja nizkotonskega spektra (ne samo kako globoko lahko gre, temveč ali je bas trden, fazno korekten, ali ima dovolj moči da korektno reproducira udarec)
Kaj pa srednji, srednji, srednji? (glej 5.)

9. Visokotonska razširjenost, torej harmonična struktura (čistost, artikulacija, transparentnost, zrnatost, zračnost...)
... Količina popra, soli, paprike...

Vidim da si na pol vprasanj odgovoril enako, najbrz si sploh nisi mislil da je nekdo lahko tako picajzlast pri zvoku, ampak ko slisis kaj konkretnega,ves zakaj.

Kaj če je odgovoril enako, ker za večimi stvarmi res stojijo isti pojavi?
Nekih objektivnih izrazov za opisovanje nimamo, zato uporabljamo asociacije (tudi sam sem tegaobčasno kriv ). Trdo, mehko, lahkotno, svetlo, ... Žal le-te povedo predvsem kako obsežen besedni zaklad imaš, nikakor pa jih ne smemo pripisovati pomenov, ki si jih ne zaslužijo, recimo da so to fizikalne lastnosti (reproduciranega) zvoka.