Zuckerbergova dilema.
vir: The EconomistPo poročanju Bloomberga so se nadejali ustalitve cene pri vsaj 35 dolarjih na delnico. Ta številka naj bi številne prvotne lastnike prepričala v prodajo svojega deleža, država bi pri tem pobrala 1.9 milijarde dolarjev dodatnega davka na kapitalske dobičke. Oceno so januarja meseca seveda vključili v letošnji proračun (skupaj 91 milijard dolarjev; za ilustracijo, naš proračun šteje 10.1 milijarde evrov oziroma tam 12.5 milijard dolarjev, primanjkljaja pa je za 1.7 milijarde dolarjev).
Nekoliko slabše poslovanje podjetja jim je tako pokvarilo načrte. Delnica je ravno v petek za krajši čas poniknila pod 20 dolarjev, v ponedeljek pa se trgovanje znova odpre pri $21.09. S tem kotira le še na dobri polovici izklicne vrednosti ($38). Kalifornija že predvideva, da bo izpada davkov "za več sto milijonov dolarjev", tako zaradi manjšega števila prodaj delnic kot zaradi nižjega kapitalskega dobička.
Nizka cena je predvsem odziv na zadnje poslovne rezultate Facebooka in njihovega partnerja Zynge, ki skozi dobro obiskane družbene igre prinaša okvirno 10% vseh Facebookovih prihodkov. Zyngini četrtletni rezultati z 25. julija so zelo razočarali investitorje, delnica pa je od decembrskega IPO-ja izgubila večino svoje vrednosti, s 15 na vsega 2.5 dolarja. Facebook je svoje poročilo objavil le dan zatem in z napovedjo izgube še bolj razočaral že tako zaskrbljene investitorje (kot smo že pisali, jih nekateri celo tožijo). Izguba je bila sicer povezana predvsem z enkratnimi stroški prve prodaje, vendar poslovanje (+32% v prihodkih glede na lani, a -45% glede na prejšnje četrtletje) ni najbolj prepričalo. Splošen konsenz je, da jih pestijo težave z monetarizacijo mobilnih uporabnikov, ki jih je že polovica in ki operirajo z manjšim zaslonom, na katerega je še posebej tečno tlačiti oglase.