vir: Slashdot
Prehod na odprto kodo seveda ni nezahtevna operacija in vodja projekta, Florian Schießl, je priznal, da so bile prve časovne ocene zelo naivne. Mestna uprava razpolaga z okvirno 15 tisoč računalniki. Upravljanje z uporabniki, strojno opremo in programsko opremo ni centralizirano, ampak prepuščeno enemu od 21 IT centrov, ki skrbijo za IT infrastrukturo posameznih oddelkov. Dalje, v rabi je približno 300 namenskih MS Windows aplikacij, čeprav jih mnogo počne isto ali zelo podobno stvar. Kar se tiče Oken, so imeli kar 21 različnih verzij, in to brez centraliziranega upravljanja nadgradenj in varnostnih nastavitev. Dnevno delo s papirovjem je potekalo ob pomoči približno 21 tisoč MS Word makrojev, predlog in obrazcev, ki jih je bilo treba prepisati za OpenOffice. V precej primerih so za to morali najeti zunanje izvajalce, kar je le še podaljšalo in podražilo prehod.
V skladu z gornjimi ugotovitvami so leta 2006 začeli "mehko" migracijo, se pravi, na obstoječa MS Windows okolja so najprej namestili brskalnik Firefox in pisarniško okolje OpenOffice.org. Lotili so se pretvorbe omenjenih MS Office makrojev in do leta 2008 jim jih je uspelo prepisati veliko večino. Istočasno so delali na GNU/Linux distribuciji LiMux, ki v prvih dveh različicah osnovala na Debianu, potem pa na LTS Ubuntu (LiMux v3 = Ubuntu 8.10, prihajajoči LiMux v4 = Ubuntu 10.10). Prehod na to distribucijo je trenutno, kot rečeno, na polovici.
Konec leta 2009 v celoti preklopili z MS Office na OpenOffice.org in s tem je standardni format dokumentov postal odprti standard Open Document Format. Pošiljanje .doc priponk po e-pošti oz. njihova objava na spletu sta s tem postala preteklost, kar je izredno pomemben dosežek.
Gledano celostno je migracija torej tehnično in cenovno zelo zahteven projekt, prihranki v obliki manjke licenčnin in možnosti uporabe prostih tehnologij pa bodo vidni šele po več letih.
