Slo-Tech - Odkar imajo programi v pisarniškem paketu Office možnost pisanja in poganjanja makrojev VBA (Visual Basic for Applications), se jih drži slab renome, saj lahko zlonamerni makroji povzroči veliko škodo v sistemu. Na take načine so se v preteklosti širili tudi nekateri najbolj destruktivni virusi in tudi zato je bilo zaganjanje makrojev že dolgo privzeto onemogočeno. V začetku leta pa je Microsoft storil korak naprej in v Officeu 365 striktno blokiral makroje v datotekah, ki smo jih prenesli s spleta (in ne le onemogočil njihov zagon).

Sedaj se bo to spremenilo. Če je še v začetku tega leta Microsoft napovedal, da bodo v prenesenih dokumentih makroji blokirani, bodo politiko sedaj spremenili. Access, Excel, PowerPoint, Visio in Word ne bodo več privzeto samodejno blokirali makrojev v dokumentih, ki jih prenesemo s tujih računalnikov. Microsoft je o spremembi upravljavce sistemov obvestil minuli teden. Problem ni le varnostni, temveč tudi sprememba funkcionalnosti, ne da bi o tem...

Slo-Tech - Medtem ko se je v Münchnu prehod na Linux končal klavrno, so v Barceloni prepričani, da bo drugače. Tamkajšnja mestna oblast želi na računalnike v mestni upravi namesto Windows namestiti Linux, prav tako bodo zamenjali tudi programe. Projekt naj bi bil končan že prihodnje leto.

Za začetek bodo zamenjali le aplikacije. Namesto Exchange Serverja in Outlooka bodo uporabljali OpenXchange, Internet Explorer se bo poslovil zaradi Firefoxa, LibreOffice bo nasledil Microsoft Office. Kasneje bodo zamenjali tudi operacijski sistem, in sicer so se odločili za najpopularnejšo Linuxovo distribucijo Ubuntu. Povedali so, da so v pilotni fazi projekta Ubuntu že namestili na 1000 računalnikov.

Zaradi migracije bo 70 odstotkov celotnega proračuna za IT namenjenega odprtokodni...

The Register - Prihodnji teden bo münchenski mestni svet zabil še zadnji žebelj v krsto Linuxa v mestni upravi. Nekoč največji organiziran prehod organizacije na odprto kodo se je vmes izrodil v največji tovrstni fiasko in največjo vrnitev v Microsoftov objem. V četrtek, 23. 11., bo mestni svet še zadnjič glasoval o dokončnem povratku k Microsoftu, ki ga bo skoraj zagotovo potrdil. Odbor za administracijo in kadre je namreč že sprejel sklep, o katerem bo sedaj glasoval še celoten svet. Ker imata tudi v svetu večino stranki CDU in SPD, presenečenj ni pričakovati.

München je leta 2003 sporočil, da bo preučil možnosti za prihranek s prehodom na odprtokodno programsko opremo. Migracija...

Slo-Tech - Najbolj znan prehod javne uprave na odprto kodo je brez dvoma münchenski, ki so ga izglasovali leta 2003, začeli tri leta pozneje in predlani zaključili. Z uporabo na Ubuntuju osnovane lastne distribucije LiMux na 15.000 napravah naj bi bili prihranili 10 milijonov evrov v primerjavi z vztrajanjem na ekosistemu Windows in kazalo je, da gre za eno največjih Linuxovih zgodb o uspehu. A ljudje so trmasti, politiki pa še posebej. Lani so se pojavili pritiski nekaterih politikov, da naj mestna uprava prestopi...

Slo-Tech - Prejšnji teden se je razširila vest, da je ena največjih javnosektorskih migracij na odprto kodo v nevarnosti; oz. še več - da se odkrito razmišlja o vrnitvi na Microsoftovo programsko opremo. Münchenska mestna uprava je namreč napovedala, da je zavoljo čedalje večjega števila uporabniških pritožb naročila novo neodvisno študijo o njihovi smiselnosti prehoda na GNU/Linux (LiMux) in odprto pisarno (OpenOffice.org).

Teden dni kasneje so podporniki LiMuxa pripravili svoj odgovor. Kot pojasnjujejo, je bila študija res naročena, a s precej širšim ciljem, celostno preveriti delovanje vseh informacijskih sistemov v mestni upravi, ne pa specifično proučiti smiselnost vrnitve na Microsoftove rešitve. Dalje naj bi se večina...

Slo-Tech - München ima dobre izkušnje s svojo Linux distribucijo LiMux2 (osnovano na Ubuntu 12.04 LTS); navsezadnje jim je prihranila več kot 10 milijonov evrov, to je tretjino od siceršnjega Microsoftovega računa, da o za polovico manjšem številu težav in pritožb uporabnikov sploh ne govorimo. Zdaj bi radi te dobrote razširili še na Münchenčane. Začenši z januarjem 2014 mislijo na različnih promocijskih dogodkih razdeliti vsaj 2000 Lubuntu CD-jev.

Tukaj ciljajo predvsem na imetnike starejših računalnikov, ki trenutno poganjajo že dotrajani Windows XP in bodo naslednje leto, ko se zanj izteče Microsoftova podpora, "na suhem". Nadgradnja na Windows 7 ali (bog ne daj) 8 za ta računala namreč ne pride v poštev, saj so strojno preprosto prešibka. Lubuntu, to je Ubuntu z LXDE...

Heise - Medtem ko so v Freiburgu nad Linuxom obupali in izračunali, da jih uporaba odprte kode stane več kakor Microsoftove, v Münchnu ugotavljajo, da lahko z Linuxom privarčujejo, če se migracije lotijo, kot se spodobi. O migraciji so se začeli pogovarjati leta 2003, izvajati so jo začeli leta 2006 in jo letos večidel zaključili. Marca so izračunali, da so prihranili več kot štiri milijone evrov, sedaj pa ugotavljajo, da je prihranek še bistveno večji. Privarčevali so dobrih 10 milijonov evrov.

V mestnem svetu je...

Ubuntu Vibes - Letošni Ubuntu developer summit se je zaključil ta petek, ko smo tudi imeli priložnost slišati, kaj o tem GNU/Linux operacijskem sistemu menijo pri Googlu.

Razvijalec Thomas Bushnell, sicer nekdanji vodja projekta za alternativno jedro GNU Hurd, ter package maintainer za Debian, je povedal, da je Ubuntu v Mountain Viewu odlično sprejet. Sicer uporabljajo svojo različico, imenovano Goobuntu, ki je pripravijo iz vsake različice z dolgoročno podporo (po novem 5 let, nov LTS pa pride na vsaki dve leti). Med uporabniki so predvsem razvijalci, pa ne samo oni, tudi številni vodje projektov, prevajalci in drugi kadri brez širšega poznavanja *NIX okolij. Predvsem jih navdušuje, da sistem v privzeti obliki deluje na kar najširšem mnoštvu strojne opreme.

Nad 12.04ko,

Slashdot - Maja 2003 se je mestni svet v Münchnu odločil za prehod na odprto kodo - operacijski sistem GNU/Linux, brskalnik Firefox in pisarniško okolje OpenOffice.org. Po ne preveč spodbudnem začetku so z namestitvami pričeli leta 2006; novembra 2008 je namenska Linux distribucija LiMux tekla na 1200 mestnih računalih, dve leti kasneje že "na več kot 3000", nedavno pa so jo namestili že kar na polovico od okvirno 12 tisoč računalnikov. Zaključek načrtujejo karseda hitro, in sicer že naslednje leto.

Prehod na odprto kodo seveda ni nezahtevna operacija in vodja projekta, Florian Schießl, je priznal, da so bile prve časovne ocene zelo naivne. Mestna uprava razpolaga z okvirno 15 tisoč računalniki. Upravljanje z uporabniki, strojno opremo in programsko opremo ni centralizirano, ampak prepuščeno enemu od 21 IT centrov, ki skrbijo za IT infrastrukturo posameznih oddelkov. Dalje, v rabi je približno 300 namenskih MS Windows...

Heise - Leta 2003 je bilo v Münchnu domenjeno, da bo celotni IT-sektor javne uprave prešel na odprtokodni sistem. Projekt so poimenovali LiMux (zloženka besed Linux in München). Gre za enega največjih migracijskih projektov na svetu, saj zaobjema približno 15 tisoč javnih računalnikov, od delovnih postaj do namenskih strežnikov. Isto ime nosi tudi na Debianu osnovana distribucija Linuxa, ki jo bodo uporabili. Sedem let pozneje je končan prvi korak - na vseh računalnikih teče OpenOffice.

Florian Schießl, pomočnik...

Slashdot - Pred šestimi leti je odločitev münchnskih oblasti, da 14.000 svojih računalnikov migrirajo na brezplačno programsko opremo dvignila veliko prahu. Tako veliko, da so o njej obširno poročali celo v ZDA. Sedaj si poglejmo, kako prehod napreduje. Začetni stroški projekta so znašali 13 milijonov evrov, medtem ko bil prehod z Windows NT 4 na XP-je cenejši, a dolgoročno naj bi beležili prihranek. Približno 60 odstotkov vseh računalnikov že uporablja OpenOffice, medtem ko naj bi ostali sledili do konca letošnjega leta. Firefox in Thunderbird sta pristala že na vseh, operacijski sistem pa naj bi za odprtokodni LiMux do konca leta 2012 zamenjalo že 80 odstotkov računalnikov. Več o tem.

Slo-Tech - Pred časom so trije poslanci Državnega zbora RS, Luka Juri, Frangež Matevž in Dejan Levanič na vlado poslali pobudo v zvezi s prehodom na odprtokodne rešitve. Vlada je pobudo obravnavala na 19. redni seji in na predlog Ministrstva za javno upravo sklenila naslednje.

1. Glede uporabe odprtokodnih brskalnikov so na vladi mnenja, da prihranka tu ne more biti, saj je Microsoft Internet Explorer brezplačen, "uporaba drugih brskalnikov pa pogosto prinaša tudi težave pri uporabi obstoječih aplikacij". O težavah, ki jih razvijalcem spletnih strani povzroča Internet Explorer vlada seveda ne ve nič, ravno tako pa tudi ne o varnostnih problemih, ki so jim izpostavljeni uporabniki Internet Explorerja med obiskovanjem spletnih strani. Seveda posledično vlada tudi nič ne ve o stroških, ki nastajajo v zvezi s temi težavami. Pozablja se tudi, da je Firefox v Sloveniji že najbolj razširjen brskalnik.

2. Glede OpenOffice.org so na Ministrstvu za javno upravo izjavili, da ne nasprotujejo uporabi...

Ars Technica - Kot poročajo na ArsTechici je francoska policija, ki se je leta 2004 odločila za prehod na Linux prihranila že 50 milijonov EUR.

Prehod so začeli leta 2005 in najprej so MS Office nadomestili z OpenOffice.org. Sledila je zamenjava še ostale programske opreme, vključno z brskalnikom Firefox in odjemalcem e-pošte Thunderbird.

Potem je leta 2006 prišla Vista in francoska policija se je namesto na Visto raje odločila migrirati na Ubuntu. Razlog za migracijo je bila ocena, da jim prehod na Visto ne bo prinesel bistvenih prednosti, poleg tega pa jim je Microsoft povedal, da bi bilo za prehod potrebno izobraževanje uporabnikov.

Francoska policija je tako izvedla testni prehod na Ubuntu. Za začetek so prehod izvedli na 5.000 delovnih postajah, prehod sam pa je bil zelo enostaven. Do konca leta načrtujejo še prehod 15.000 delovnih postaj do leta 2015 pa nameravajo Linux namestiti na vseh 90.000 računalnikih. Ugotavljajo, da ima Linux številne prednosti, med drugim tudi enostavnejšo...