» »

Audiofilstvo izumira?

Audiofilstvo izumira?

TweakNews.net - Adrian North z Leicesterske univerze je pred kratkim objavil rezultate nedavne raziskave britanskih znanstvenikov, v kateri so 2 tedna nadzirali navade 346 osebkov. Po njegovih navedbah naj bi sedanji, t.i. iPod generaciji, glasba bila preveč dostopna in je posledično ne cenijo kot nekoč. Še slabše, jemlje se jo za samoumevno, kar bi znalo imeti velik vpliv tudi na njeno prodajo. Jadran in njegova ekipa so prišli do rezultatov, podobnih tistim, ki sem jih omenil v novici P2P, Sony in demografska bomba.

Razumem poanto - tehnologija omogoča, da je glasba lahko vedno prisotna, s tem izgublja na svoji globlji vrednosti, ki jo je imela za človeka skozi stoletja razvoja družbe. Hkrati opažam tudi svojo lasten malomaren odnos do glasbe. Toda ali ni nemara vzrok tega tudi popolnoma drugačen tempo življenja?

Da si lahko z MP3 predvajalniki resno poškodujemo sluh, se mi ne zdi preveč čudno, na to so opozarjali že v času Walkmanov, podobno so Woody Allenovo generacijo opozarjali, da poneumlja radio, v moji mladosti pa so kritizirali televizijo in kasneje računalniške igrice. Zato se mi zdi, da tovrstne raziskave ne prikažejo celotne slike, temveč le razliko v medijih med generacijami. Osebno sem dokaj hitro ugotovil, da niti slučajno ne morem sedeti za risalno mizo in delati ob čisto vsaki glasbi. Tudi vsak dan ne morem poslušati istega tipa glasbe, enostavno ne gre.

Odnos do glasbe se močno spreminja, ko se posameznik pomika čez različna obdobja življenja. Sam sem iz v povprečju ene ure koncentriranega poslušanja glasbe na dan v šolskih časih pristal na cca. 5 ur letno. Gromozanski padec, tolikšen, da se mi že obstoječa Hi-Fi mašinerija zdi stran vržen denar, pa si ne lastim nekih ultra dragih naprav, da ne bo pomote. Najpogosteje glasbo poslušam v vozilu, ko se prevažam iz točke A v točko B, in še tu ne gre za zbrano poslušanje. Večkrat se zalotim, da skočim nazaj na pesem, ki bi jo rad natančneje poslušal, a koncentracija kmalu zopet pade.

Drugo najbolj pogosto mesto poslušanja glasbe je pred osebnim računalnikom. Slušalke AKG-500, zvočna kartica in mletje procesorja, ki dekodira slišne vibracije. Tudi tu počnem nekaj zraven, ponavadi tipkam, mi je glasba zato manj pomembna? Ne. Samo manj časa imam zanjo, žalostno, se strinjam z Jadranom. Izgubil sem nekaj pomembnega, moja naloga je to popraviti, predvsem pogosteje predvajati glasbo v prisotnosti otrok, da razvijejo kritičen okus.

A verjetno mi tudi to ne bo prav dosti pomagalo, saj je že Jonas povedal, da Vsaka generacija posluša takšno glasbo, ki jo njihovi starši ne prenesejo. Za ohranjanje audifilskih vrst želim vsem nam več časa in več prisotnosti. Ali pa tudi ne, saj ne bo prvič, da bo tehnologija spremenila naše navade. Pač še ena žrtev singularnosti.

34 komentarjev

G-man ::

Zanimivo, vse lepo in prav in v marsičem se tudi strinjam. Ampak, ali ne bi tako dolg prispevek spadal prej v kakšen blog, kot pa v novice?

Fatboyslim ::

Krneki...

Audiofili ne bodo izumrli :\

Utk ::

In kaj pol če da? Kdor hoče naj posluša, kdor nima časa, volje, karkoli, ne rabi. Sploh ne vidim problema v tem. Ni drugih bolj pametnih "novic"?

cryptozaver ::

Hja res ni neka novica. Pa se z avdiofilstvom nima nic!

Arthur ::

tako je to ja.. ko sem včasih presnemaval sem pazljivo sestavljal vrstni red komadov, da jih je bilo za 31.5 minute, kolikor gre v resnici na eno stran 60-minutne kasete. danes pa grem zaradi enega komada presnemavat celo kompilacijo z neta.

razmišljam da bi si enkrat (zdaj nimam keša za take reči) nabavil dobre zvočnike, ojačevalc in ...gramofon. da bom brez motenj poslušal celo ploščo do konca, ker ne bo tako enostavno zamenjat komada. pa še z ritualom nastavljanja ročice bo veselje.

pivmik ::

Lepa 'novica' sicer morda res bolj za blog, ampak sem jo z zanimanjem prebral.
Mislim pa da je audiofilstvo nekaj drugačnega kot je v novici opisano/mišljeno.
To pravi Wikipedia.

Audiofili ne bodo izumrli.
LP, Gregor GRE^

TheJack ::

Zelo dobro napisano. Sem se precej našel notri. Tudi razmerje koncentriranega poslušanja glasbe v srednji šoli in sedaj je precej podobno tistemu ki ga je napisal Stepni. Ampak dvomim da tu kakšno bistveno vlogo igra olajšan dostop do glasbe, bolj gre za preprosto izgubo zanimanja.

Drugače pa bistvo tele novice drži. Odnos do glasbe se spreminja. Ampak to je normalno. Živimo pač v informacijski dobi. Spreminja se odnos do informacij (tudi glasba je neka vrsta informacije) na splošno. Spreminja se način komunikacije. Vse skupaj je lažje, dobesedno na dosegu roke.

Jaz sem že toliko star da se še spomnim življenja pred internetom in mobiteli, ko si se moral za to da si našel nek podatek potruditi (knjižnica, knjige, časopisi, TV, radio.....) in ko priklic kolega, znanca...itd. ni bila stvar parih sekund.
Če češ danes izvedeti kako neki je že bilo ime tistemu angleškemu kralju, ni treba iti v knjižnico oz. brskati po knjigah, ampak vse (in še več) kar te zanima izveš v parih minutah s pomočjo Googla in Wikipedie. Če te zanima a je film XY uredu, ni treba iti v kino/videoteko, ampak se ti dotični film znajde na disku v roku parih ur/dni (še malo in bo minut). Če bi rad vedel, kakšno muziko igra bend X, ni treba iti v trgovino, ker imaš lahko celo njihovo diskografijo na disku v uri, dveh. Te zanima par malenkosti iz knjige XZ ali tam enega Zakona? Ni treba iti v knjižnico ali celo v knjigarno, celo s stola ti ni treba vstati, da bi videl kako in kaj.

Moram priznati, da jaz ne vidim nič kaj dosti slabega v tem. Posledice gotovo niso in ne bodo samo dobre, ampak to, da imaš vse svetovno znanje, umetnost in informacije na dosegu miške in tipkovnice, ne more biti tako slabo.

Seveda se odnos do glasbe spreminja. Čudno bi bilo, če se ne bi.
Bonis nocet, qui malis parcit.

Matevžk ::

Se strinjam, da je zelo dobro napisano in tudi jaz na nek način sebe najdem v "blogu", čeprav vseeno na nek drug način (no, glede ponavljajočega se skakanja nazaj na en in isti komad, ker vsakič pade koncentracija, pa kar dobesedno).
Tudi jaz večino časa poslušam glasbo za ozadje, vendar vseeno svojim ušesom kar dostikrat privoščim tudi uživanje glasbe v pravem pomenu, kdaj pa kdaj se tudi sam usedem za klavir, ... ne vem; zdi se mi, da je res za spremembe bolj kriv sodoben tempo kot pa sama tehnologija dostopa do glasbe. Seveda, dostop imamo do ogromne količine zvočnih zapisov in si jih predvajamo v ozadju; to nam je postalo nekako samoumevno, nekakšno mamilo, kot je nekaterim kava in/ali cigaret. Resno pa uživamo glasbo prav tolikokrat, kolikor so jo uživali včasih, če jo pa slučajno manj, je pa to zmanjšanje sorazmerno z zmanjšanji uživanj ostalih podobnih dobrin -- pač zaradi pomanjkanja časa in včasih celo živcev.
lp, Matevžk

christooss ::

Glede na to da audiofili hvalijo Ipode kot res kvalitetne predvajalnike glasbe potem bodo sedaj audiofili samo ratal "portable" >:D
Zakaj je nebo modro? Da imamo lahko sladoled Modro Nebo

Sandoval ::

po mojem mnenju pa ni problem(težava) v tehnologiji in kakovosti reproduciranja.
Ker za pravo audiofilstvo moraš itaq porabit celo premoženje.
Mp3 format pa nikakor ne ustreza potrebam pravega, nedvoumnega audiofila. Že sam opazim razliko med doma narejenim (320) in z neta povlečenim(128) filetkom.
No; bistveno se mi zdi da folk premalokrat zbrano posluša glasbo.
Če temu kar se sedaj posluša lahko rečemo glasba(itaq so vse le malenkost spremenjeni vzorci-le moje mnenje).
Pa še primer: če hodiš po polni ulici ljudi nikakor ne moreš zbrano poslušati glasbe, pa če se temu še tako posvečaš(če jo; bš sigurno vsaj 2 mimoidoča pohodil).
Kr3nU_X JAZZ-WA Sandoval

Daliborg ::

audiofilstvo res nima nevem kaj veze...ampak je ze glede tega vse receno, mogoce samo se dodatek k tem da je audiofilstvo prej povezano z kakim bolj kvalitetnimi hardware-om in ne precej z samo glazbo katero jo poslusajo, ker na koncu ma vedno nek zanr raje kot drugega...zdej kolko casa si pa vzame vsak za poslusanje glazbe je pa predvsem od posameznika odvisno, ponavadi so audiofili precej "addicted" zasvojeni z glazbo, tako da je poslusanje glazbe njim tako kot si mi vsak dan nove spodnjice nataknemo ;)
drugace pa lep clanek, v smislu oziranja na glazbo ;)
lp
Format life:
Warning all life will be erased!
Do you want to continue?(y/n) Y_

M323SBA ::

Jaz se v tem članku najdem v malce drugačni luči. Sem avdiofil v tej smeri, da zbrano poslušam glasbo, ki mi najbolj odgovarja, obenem pa si delam tudi zbirko ljubih albumov. In v teh letih se je nabralo točno 611 albumov (vodim strogo evidenco). Od tega sem jih sposlušal malo več kot polovico. In tu tiči problem - enostavno je dan prekratek, da bi uspel sposlušati vse. Ko pa se enkrat odločim, da je zdaj za nekaj časa konec z glasbenimi nakupi in iskanjem po internetu za glasbo, ki bi mi morda lahko bila všeč, zmeraj začnem kot pobesnel nositi cel balast glasbe domov. Ironija pri vsem tem pa je, da vse izvajalce poznam - z večimi sem se tudi srečal v živo in kakšno rekel v zaodrju na koncertu. Ampak časa za poslušanje pa ni ...

Oprema je sicer siromašna ... Philipsov pro-logic, večinoma itak na stereo, studijske sennheiserce za ponoči. Mogoče bo enkrat moje avdiofilske naklonjenosti deležen kakšen McIntosh MC275, če se proračun ne bo preveč upiral.

tilko ::

Kaj pa romatnika? Včasih, ko smo še kupovali kasete in so še obstajale glasbene oddaje? Ah, to so bli časi...

urke710 ::

Jz pa mislim, da glasba, nikoli ne bo postala samoumevna in "plehka". Mogoče so res audiofili nekako v svojem svetu z glasbo in ji namenjajo mnogo preveč pozornosti. Ampak, za mene je glasba nekaj, kar človeka spravi v gibanje, mu dvigne voljo,...da glasbo začuti s celim telesom,..pa tudi če je preko MP3 predvajlnka ali pa kot samo polifonično zvonenje. Koga zanima tehnika, glasba je čustvo in to ne bo izginilo.
d.i.g.

Looooooka ::

muzika samoumevna...ne a res...doh sj nismo vec v komunizmu.Glasbeniki so pa placani miljonske vsote(ok uni znani...) tko da pr vsem tem denarju lahka najmanj za samovmevno to vzemamo.
Ne cenimo glasbe....hmm bl bi reku da ljudje ne cenimo slabe glasbe.Ce je je blo v casih zaprtih sistemov s pretirano cenzuro na voljo 5 je danes na voljo 100000x vec glasbenikov in skupin.In to golazen je treba sortirat na plevel in roze.
Murko,Atomic Moronic,Predin aka hripajoci multipraktik in 90% skupin domace narodne glasbe je pac treba pospravt v "do not listen" predalcek.In to je tud razlog da se pac ne prodaja vse kar nam glasbena industrija vrze na mizo.
Isto je s programi spili in ostalo navlako...poslusal,igral sprobal se bo vse ampak na konc se bo kupilo samo tisto kar je dolocenemu cloveku vsec.
Na drugi strani bi lahko pomagalo tud dejstvo da ti pevci clo izjavijo neumnosti kot so (Domen Kumar) to da ne je blo ze vse zapeto in napisano in da se novega ne da vec napisat.
Ja...ne cenimo glasbe my ass.Mislm da bi glih v teh dneh vecina ljudi ubijala za enga talentiranga pevca,ki bi zapel neki kar bi izstopal.In mogoce se bo takrat clo splacal fliknt celoletni budget za nek super eliten hi-fi sistem.
Dokler bojo na voljo Atomic moronic in podobne skupine s pesmimi,ki so sestavljene iz okoli 34593485x ponovljenim refrenom,ki je med drugim celo naslov pesmi bo pa tistih 198kbps mp3 se vec kot dobr.Za predina je pa dovolj ze 32 ker se pr njegovem original™ hrescalo™ "pevskim glasom" in downsamplanim mp3jem prakticno ne vid razlike....razen ce si eden izmed tistih geekov,ki trdijo da vidjo razliko med 115 in 120 fps spilom....ampak ti so tko al tko trenutno zaposleni s CS-jem in voznjo navideznih ferrari avtomobilov tko da ne bojo mogl komentirat.
buhu.sleep time.

lorenz ::

Audiofil ali ne , dejstvo je da 80% ljudi ne zna poslusat muzike (ampak samo prisluskujejo ritmu in bassom) , ker verjetno izvira iz slabe kvalitete produkcije in same kvalitete glasbe ter ekonomskega poneumljanja .
Vcasih so bili glasbeniki ki so znali tudi v zivo zaspilat danes pa ze vsak otrok doma na pc-ju naredi neki tune in misli da je glasbenik.

Zgleda da gre razvoj res malo nazaj, na primer ce bi danes plaval s tokom bi si verjetno naj
kake 15 let stare CD-je ripal v MP3 in poslusal na MP3 playerju. (ni mrtav, poserjem se na MP3), ce je CD dosti boljsi (ceprav ne dovolj)

Pravi avdiofili imamo kljub vsej tehniki in dragim komponentam referenco se vedno , v zivo izveden komad. (koncert,live akustik , koncert , opera....). In take kvalitete tehnika se se zdalec,zdalec ne doseze in temu se je malo zamislit ne pa srat z nekimi MP3.

Stepni Volk ::

Audiofilov je več vrst. V osnovi beseda pomeni ljubitelj zvoka.

Zato imamo audiofile, ki prisegajo samo na poslušanje zvoka v živo.
Potem smo drugi, ki poslušamo zvoka/glasbe preko audio reprodukcijskih naprav. Slednji poslušalci že posnetega materiala se ponovno ločimo na tiste, ki jim je pomembna:
- glasba, vsebina,
- kakovost posnetka,
- način snemanja (en mikrofon, en prostor itd),
- ter, tisti, ki jim je pomembno IZ KJE prihaja zvok.

Te zadnje imenujem "fetišisti". Sem sodim tudi sam (sem namreč Bose fetišist). Če zvok ne prihaja iz "audiofilskih" naprav, potem to ni zvok. Izraz AUDIOFIL smo prevzeli zase prav fetišisti in iz svojih vrst nagnali vse tiste razcapaneže, ki si drznejo glasbo poslušati v živo ali še bolj nesramno: iz navadnih radijskih sprejemnikov. Več o tem sem že tukaj.
Pri tem seveda z veseljem pozabim, kako se glasba snema in do kakšnih napak in manipulacij vse pride pri tem.
Seveda se moj fetišizem tu nekje preneha. Drugi od tu naprej žele zaživijo. Kot me je že nekdo lepo prehitel v temi [Hi-Fi] - Fizikalna razlaga pri napajalnem kablu: Kako to, da na zvok vpliva tisti zadnji meter napajalnega kabla od vtičnice v steni do naprave, vsi tisti kilometri daljnovodoov in desetine metrov hišne napeljave pa nič?
Enako z zvočniškim kabli: [Hi-Fi] - Debata: Kabli, kabli, kabli ....

Ja, fetišisti ne bomo izumrli. Od tega živi kapitalizem, "napredek" in oblikovalska podjetja ala Bang and Olufsen, ter nenazadnje Appleov iPod.

A novica govori o drugi stvari, našem odnosu do glasbe, ki vsekakor ni več audiofilski - ljubiteljski. Lahko imaš 1'000'000 EUR vreden sistem, a to ne pomeni, da si ljubitelj glasbe. In obratno lahko imaš 100 EUR vredno napravico in si audiofil.

Bi bilo pa zanimivo spremljati navade 1'000 ljudi, ki se smatrajo za audiofila, v roku enega leta.

gumby ::

>> ...in iz svojih vrst nagnali vse tiste razcapaneže, ki si drznejo glasbo poslušati v živo

hehe, tole me spominja na futuramo in izjavo fry-a "this TV has a better resolution than the real world" :D

sicer pa ja... poglejte malo, kako so posneti vsi novejsi CD-ji in se zjocite... popacenja, totalen clipping, itd
sramota
z novejsi mislim "izdani v zadnih 15 letih"

ender ::

Ja...ne cenimo glasbe my ass.Mislm da bi glih v teh dneh vecina ljudi ubijala za enga talentiranga pevca,ki bi zapel neki kar bi izstopal.In mogoce se bo takrat clo splacal fliknt celoletni budget za nek super eliten hi-fi sistem.

Kaj ti bo hi-fi sistem za 5000$, ko pa ti glasbene založbe uničijo vsak CD, ki ima vsaj malo možnosti za komercialni uspeh...
There are only two hard things in Computer Science:
cache invalidation, naming things and off-by-one errors.

B-D_ ::

Ubogi otroci audiofilov... morajo neke arije in kdovešekakšen "kvaliteten" bullshit prenašati cele dneve in istih pet (pazi, originalnih in "kvalitetnih) plat poslušati cel mesec da bodo razvili kritičen odnos.

Sej so ga že: če ti že cel mesec otrok pravi da je sit tega tvojega sranja dojami, da ima defenitivno že razvit kritičen odnos do
while : do "Repeat album"; done
funkcije in je to en njegovih glavnih razlogov da še doma nosi mp3 player v žepu in slušalke v ušesih. Dobra muzka (in seveda smiselna količina da ne prideš v looping) je pomemnejša od kvalitete. Raje na kasetni kvaliteti poslušam pravo glasbo kot en fancy drek na vinilkah. :(

Poldi112 ::

Ah, mnenje poznavalca. Navadno otroci audiofilov uživajo v veliki kolekciji očeta. Jaz tega ne morem, ker moja kolekcija daleč presega kolekcijo mojega očeta. Pa je majhna v primerjavi z znanci audiofili (osebno imam samo cca 150 originalov).
Where all think alike, no one thinks very much.
Walter Lippmann, leta 1922, o predpogoju za demokracijo.

Izi ::

Poldi, kako naj otroci audiofilov uživajo v veliki kolekciji očeta, ča pa je splošno znano dejstvo, ki je omenjeno tudi v novici, da vsaka generacija posluša takšno glasbo, ki jo njihovi starši ne prenesejo.
Verjetno gre tukaj predvsem za kljubovanje, kasneje pa se človek navadi vsega hudega in mu z močno avtosugestijo verjetno zadeva res postane všeč. Tako si celo jaz lahko predstavljam, da nekateri belokožni ljudje uživajo ob poslušanju RAP muzike >:D

Sploh pa je ta audiofilizem en navaden larifari. Nekateri se imajo za avdiofile obsedene z kavalitenim zvokom in z opremo za $5000, nato pa glasbo poslušajo v svojem stanovanju sredi mesta, kjer hrup iz okolice nikoli ne pade pod 30 dB :D
In potem nekdo pravi, da opazi razliko med MP3, CD ali vinil, pod oknom pa mu medtem rohnijo tovornjaki.

Muzika iz navadnega radija v koči sredi planin po svojem razponu in čistosti prekosi vsak audiofilski sistem za milijon SIT v mestu, kjer stalno vse šumi okoli. Če že ne zaradi prometa pa zaradi ventilatorjev za hlajenje vse mogoče elektronike.

Če živiš v mestu več kot 10 let potem zvokov pod 20 dB sploh ne razločiš več. Če precej časa preživiš po klubih ali diskotekah potem je že 25 dB zate povsem tiho.
In potem se imajo ti napol naglušni ljudje za avdiofile >:D

Sandoval ::

hehe
glee na izjavo, da vsaka generacija posluša glasbo, ki jo starši sovražijo se nekako ne strinjam.
jaz brez težav poslušam glasbo, ki je všelč tudi starejši generaciji(pa ne babicam, ki poslušajo avsenike, temveč ljudem "v letih", ki poslušajo jazz).
je pa res, da nekako večina okolice posluša le modne trende:D
Kr3nU_X JAZZ-WA Sandoval

Poldi112 ::

Primeri ki jih jaz poznam se potemtakem razlikujejo od splošno znanega dejstva. Saj otrokom ni potrebno poslušati. Ampak spoznajo nekaj glasbe in en del jim je pač vseč in potem tudi sami to poslušajo. Vem da večina posluša "moderno" glasbo, ki je tisti mesec pač in, ampak jaz in moji kolegi pač nikoli nismo sodili v to skupino.
Je pa definitivno tudi v mestu razlika med kvalitetnim sistemom in jajčkom. Ker ti opisuješ situacijo kot da ne živiš v stanovanju ampak na sredini dunajske.
Where all think alike, no one thinks very much.
Walter Lippmann, leta 1922, o predpogoju za demokracijo.

Izi ::

je pa res, da nekako večina okolice posluša le modne trende

Mladi ljudje precej dajo na svoj imidž oz, na mnenje svojih prijateljev.

Kot kažejo prodajni rezultati pa doma ljudje "naskrivaj" še vedno poslušajo kar jim je všeč >:D

In ko se potem izkaže, da je najbolj prodajan bend Atomic Harmonik in podobne turbo folk zadeve, nobeden ne bo priznal, da jih ima doma na časnem mestu v zbirki :D

Kdo hudiča je pa potem pokupil vse te CDje. Menda ja ne mislite, da so nekateri kupovali po 10 ali več enakih CDjev za v svojo zbirko >:D
Statistika kaže, da je trenutno turbo folk najbolj poslušana zvrst v Sloveniji.
Jaz se z tem kar strinjam, saj se vendar ne razlikujemo toliko od ostale bivše Jugoslavije, kjer je turbo folk že leta na prvem mestu.
Edina razlika je, da se tam ne sprenevedajo.

ti opisuješ situacijo kot da ne živiš v stanovanju ampak na sredini dunajske

Poldi malo sem moral karikirati, da se doseže večji učinek :D Ampak bistvo ostane.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Izi ()

Matevžk ::

Loooooka, ne govori o stvareh, ki jih ne poznaš. Če poznaš pod našimi "domačimi" samo tiste ansamble, ki se v televiziji "Pod kozolcem" zibajo levo in desno pod kakšno lipo z narejenimi nasmehi in raztegnjeno harmoniko, potem ne veš, kaj je naša narodna glasba. Narodna glasba nima ravno neke blazno tesne povezave z narodno-zabavno, pa še ta je bila v originalu zares dobra. O tem pričata tudi veliko zanimanje in uspeh, ki ju je avtor tega sloga požel tudi v tujini (glej Global Kryner -> ENGLISH -> Idea; in kdaj poslušaj tudi kakšen njihov komad). Citat s strani:
Who doesn’t remember Slavko Avsenik and his Original Oberkrainer? And how many true-blue Austrians at the time didn’t curse the fact that this golden and gold-winning sound was created by Slavs and not ”Berggermanen” like themselves? Still one grew to love them dearly, the Oberkrainer. Alpine joviality with a few hearty shots of Karawanken melancholy.


No, druga stvar je pa slovenska narodna pesem in glasba, za katero si upam reči, da razen bolj otroških kot sta Na planincah in Moj očka še nisi poslušal nobene. Zato ne veš, o čem govoriš ...
lp, Matevžk

M323SBA ::

Glede Atomik Harmonik in podobnih pavšalnih muzikantov pa samo tole ... Jaz sem bil že v veliko studiih in posnel marsikaj, ker se za hobi tudi s tem ukvarjam. In digitalna tehnika je vsemogoča. Že Steinbergov nuendo nadomesti toliko analognih zadev, da lahko en studio prepakiraš v špajzo, če želiš. Osebno sicer do zvočne uporabljam striktno analogno opremo, vse naprej so pa potem samo master popravki.

Sem pa enkrat imel priložnosti snemati v studiu, v kakršnem snemajo "zvezde" a la Pika Božič in podobnih. Posnel sem kitaro, bil pa je en jam session, ki je odlično uspel. Pri tem produkcija toliko ni pomembna, se je pa dogajalo, da sem včasih kaj mimo udaril, ker sem jih imel že nekaj v riti, pa tudi poanta jam sessiona je improvizacija. Tip za mišpultom je to seveda šel z vokalizatorji in oktaverji popravljat, kar se mi je zdelo tako butasto. Takrat doumeš, zakaj AH na posnetku zvenijo tako briljantno, v živo jih pa lahko samo še gledaš ... Sicer sem za ta čuda vedel že prej, v praktični uporabi so pa še bolj vsemogočni, kot sem si sploh zamišljal.

Glede opreme sem pa itak tradicionalist - lampe. Kot sem že prej rekel ... moje sanje so McIntoshov MC275, kakšni srednjerazredni BW zvočniki, striktno stereo ... To je zame dovolj.

lorenz ::

Stepni Volk: sorry , ne bi te rad razocaral ali pa niti slucajno zalil , vendar pa ti kot audiofil moram nekaj povedati:
Audiofili se ne delijo na tiste ki poslusajo samo zivo glasbo in ta tiste ki poslusajo glasbo doma, to je full mimo.
Audiofili najraje poslusajo zivo muziko , samo problem je ker tega ne mores vsak dan zaradi lokacije,prireditve in samih izvajalcev in zato je lazje pac doma poslusati kopijo ki bi naj bila cim bolj podobna originalu in kljub temu uzivat. Ce si kdaj v zivo bil na kakem koncertu,operi,jazz ali pa bilo kaki life performance bi moral obcutiti da jo to 100x bolje kot doma na hi-fi ju.
To je kot da bi gledal po televiziji recimo jagode in pravil kako so dobre namesto da bi jedel prave . Zaradi prakticnosti pac poslusamo tudi doma posnetke in se trudimo priblizati cim bolj originalu, ob priliki pa se napojimo na originalih. Ce ne hodis na life zadeve potem nisi audiofil , ker te ne zanima original ampak samo doma uzivas ob fake-ih in te niti ne zanima kako to v resnici zveni (mi temu pravimo sminker audiofil) ,+ ona zgodba z ancko

"izraz AUDIOFIL smo prevzeli zase prav fetišisti in iz svojih vrst nagnali vse tiste razcapaneže, ki si drznejo glasbo poslušati v živo ali še bolj nesramno: iz navadnih radijskih sprejemnikov.
Daj ne sanjaj ,koga si ti nagnal: iz takih kot si ti se pravi audiofili delajo norca in jih samo obzalujejo. IN to o radiju ,se vidi da se nisi slisal pravega radia , in ravno to so stari analogni radio-ji (revox,marantz...)

Pa se nazadnje Bose ni niti slucajno audiofilska oprema , nikoli . Ampak sminka za katero si dal dosti prevec denarja (tudi Bang & Olufsen , B&W....) ,spila pa full mimo .
Ce ne verjames vprasaj bilo katerega audiofila ki je starejsi od 20let ce ne pa google.
Ali pa poslusaj kak acustic klavirja ali trompete v zivo in potem doma pa bos videl da fukas ancko .

Naj pa te potolazim da sem tudi sam in mnogi drugi pravi audiofili ki imamo pravo audiofilsko tehniko po kakem koncertu doma precej razocarani.

Pa brez zamere .

B-D_ ::

Kako lahko folk pričakuje kvaliteto na koncertih? :D Itaq je vse na tem svetu že fejk in digitalno popravljeno/obdelano. Pač smo ljudje zahtevni in šita kot je bil pred desetletji popularen, niti v sanjah več ne bomo sprejeli brez popravkov. Na koncertih je pač recept enostaven: za lepoto videza kila mejkupa + za lepoto zvoka ekstremna jakost. :P

Hoditi na koncerte po kvaliteto je kot da bi želeli videti filmsko zvezdo, ko se zbudi iz postelje... celebrities without makeup

Sandoval ::

Zdaj pa odvisno od zvrsti glasbe.
Če greš na kakršenkoli med mladino popularen koncert(no - party) ne moreš pričakovat dobrega zvoka.
Pravo nasprotje pa so koncertne dvorane, pa tudi zvrst in način izvajanja je tam drugačen.

na vsak način ti ne dam prav
Kr3nU_X JAZZ-WA Sandoval

Matevžk ::

B-D_: to velja za Atomik Harmonik in njim podobne. Pojdi kdaj na klasičen koncert, koncert godbe, ..., pa tudi kakšen tak bend bi se našel, pa ti zdaj težko naštevam, ker do zdaj nisem hodil veliko po koncertih (sm še mlad in še nisem mel izpita za avto :|).
lp, Matevžk

B-D_ ::

V mislih sem imel moderno koncertno glasbo, ki gre skozi mix mizo in še 5 efektov preden pride do zvočnikov. Filharmonija gre iz glasbil (+ nekaj pravilnih odbojev iz akustične dvorane) direktno v ušesa in ni primerljiva.

Sandoval ::

saj je tudi nekaj ostalih koncertov takih.
npr. v soboto je igral purič s skupino(nalašč nenapisana zaradi reklame) in so imeli ozvočenja le za synt pa kitaro.
in to od npr. od kitare do ojačevalca brez nikakršnih efektov.

sicer to ni audiofilija, vendar je tema že itaq zašla
Kr3nU_X JAZZ-WA Sandoval

Stepni Volk ::

Lorenz - Audifoilov je več vrst. Pika. Samo fetišisti, podajamo izjavo o različnih firmah. "Pravi audiofili" tega ne počno. Ljubijo zvok, glasbo in ne naprav. Ljubitelj glasbe v živo, bi namesto komentarja o napravah podal kvalitetne izvajalce glasbe in prostore, ki so primerni za poslušanje njihovega ustvarjanja.

Sam sem z glasbo v živo v večini primerov popolnoma nezadovoljen. Zakaj?
Čisto preprosto, ko je Bernstein snemal svoje skladbe ali koncerte drugih skladateljev je določen stavek skladbe ponovil tudi po 176 krat, da je zvenel popolno. Takšnega potem slišiš tudi preko zvočno reprodukcijskih naprav: izvedbeno popoln.
V živo se glasbeniki motijo, potem je tu prostor, tvoja pozicija, ki neposredno vpliva na to katere instrumente boš slišal bolj kot druge... zato je bližnjica domačega Hi-Fija povečini zame sprejemljivejša.
In nenazadnje, ko sem poslušal Mozartov Requiem v Splitu, so se mi parala ušesa. Pevci so bili 2 klasi slabši od poljubnega CDja z isto vsebino, da ne omenjam Herbert von Karajanove izvedbe.
Vsak dirigent da koncertu popolnoma drugačen vtis. Saj za marsikatero starejšo umetnino ne vedo točno, kako se je v originalu izvajala. Tako ima vsak dirigent svoj maneverski prostor. In Vivaldijevi štirje letni časi z Nigel Kennedyem meni zvenijo najbolje. Vanessa Mae mi je toliko všeč, kot kanta za smeti pred hišo. S tem, da ima kanta za smeti to veliko prednost, da je uporabna: vanjo lahko odmetavam smeti.
Kar ne pomeni, da je Vanessa slaba. Ne ravno nasprotno. Meni ni všeč.

In tako je tudi z audiofilstvom. Vsak od nas daje prednost nečemu drugemu. Tako iz "verskih", kot racionalnih razlogov.

"We believe that the sound of music, unamplified, occurring in a real space is a philosophic absolute against which we may judge the performance of devices designed to reproduce music."
Vir: Audiophile Encylopedia

A so te umetno ojačani koncerti dobri za nekaj drugega. Skupaj s prijatelji popevaš na Stingovem kncertu v Puli, Claptonevomu v Zurichu... ali Bajaginem v Ljubljani. Takrat audiofilstvo ni v prvem planu, temveč čisto nekaj drugega: čustva in občutki, ki jih glasba rojeva v tebi, ter neizmerno veselje, da lahko to deliš s tebi dragimi osebemi: prijatelji, ženo in otroci.
Podobno tudi v Festivalni dovrani moj fetišistični audiofil ne skoči ne plano. Če bi ga spustil ven, bi mi do popolnosti uničil užitek, ki ga ponuja ples ob latisnko ameriških in klasičnih ritmih. Spet čisto novo, drugačno doživetje glasbe.
Da ne govorim o izgubljanju v glasbi v Chilu, Kubi, Mehiki in New Oreleansu...
Glasba je toliko pomembna, kolikor ji pustiš... in ja je nekaj izvrstnih albumov, ki se nadnaravno dobro podajo k ljubljenju. Uradno vsi večino prisegajo na Bolero, a verjami, arzenal je veliko večji. In najpomembneje: tudi v tem zelo intimnem delu življenja igra glasba ponovno čisto drugačno vlogo od do sedaj opisanih.

In kje so časi, ko sem punci zavezal oči, jo prvič pripeljal v sovjo sobo, naložil CD menjalnik in ji priredil mini koncert mojih najljubših skladb različnih zvrsti glasbe. Sem se sekiral, ker je bilo malce preveč basov? Ker ni bilo v živo?
Ne, oči sem ji pustil zavezane, ter zatisnil oči še sam, da je glasba enako tekla skozi moje telo, kot njeno sedeče v mojem objemu.

Si drznim reči, da sem audiofil? SI. Čeprav me grabi s hladnimi roke tehnologije fetišizem, materialni poizkus potešitve iracionalnosti.
Kljub temu. Ljubim glasbo. Kjerkoli je. A kot pravi novica, tudi sam opažam izgubo stika z njo. Cest la vie.

Zgodovina sprememb…



Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

CES 2015: Dobrega tisočaka za novega walkmana (strani: 1 2 )

Oddelek: Novice / Zvočne kartice
6920736 (16628) Jst
»

Po 15 letih konec Winampa (strani: 1 2 3 )

Oddelek: Novice / Ostala programska oprema
13526094 (17071) Hayabusa
»

Microsoftov odgovor na iPod (strani: 1 2 3 )

Oddelek: Novice / Apple iPhone/iPad/iPod
13412239 (9566) BigWhale
»

Audiofilstvo izumira?

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija
345513 (4292) Stepni Volk
»

ROCK je komercialna glasba.

Oddelek: Sedem umetnosti
203164 (2607) Stepni Volk

Več podobnih tem