ROCK je komercialna glasba.

Ker sem, čisto opravičeno, doživel izbris posta pod enim drugim naslovom (se opravičujem, včasih mi misli kar same grejo za dražljajem in morem stvar pač izraziti, na žalost je to ponavadi povsem na napačnem mestu) kopiram misel sem.

Torej gre za problem komercialno/nekomercialno in ali je ROCK komercialna glasba.

Predvsem bi rad najprej prosil za oz. ponudil definicijo tvorine o kateri bo govora, torej ROCK-u.

BETA definicije:

ROCK d.1: je zvrst glasbe, ki se je razvila iz rock&rolla, ki se je razvil iz bluesa. Rock&Roll se igra v istih lestvicah (blues) ima pa drugačen hitrejši in bolj linearen ritem, ki ga v glavnem karakterizira enakomerno ponavljajoče in relativno hitro tolčenje po snare bobnu (zraven ostalega) (Predtavniki: npr Chuch berry). Zvrst glasbe ROCK, pa je začela uporabljati tudi druge lestvice, ritme, ohranila pa je nekatere vire idej za izražanje svoje misli (tipični predstavniki (Jimi Hendrix, Deep Purple, Led Zeppelin, Black Sabath).

ROCK d.2: je marketinška znamka za prodajanje vsega živega sranja idijotom, ki itak niti nočejo niti niso sposobni samostojno kritično izbirati med stvarmi ki jih kupujejo in uporabljajo.

ROCK d.3: je IDEJA, ki nosi v sebi sliko svobodnega individualnega posameznika, ki išče za svoje življenje vrednote drugačne od prevladujočih materialistično/ekonomskih in kot slog življenja zavrača sprejemanje ustaljenega vzorca teženja k načinu življenja kot ga zahteva prevladujoča kultura (zaznamovanega z presodki, stereotipi in determiniranostjo) in je mnogokrat v očitnem nasprotju z individualnimi težnjami posameznika.

IN ŠE OMENJENI POST:

Aha pa naj posvetim še en post eni natančni definiciji ki je danes vse precej primanjkuje; namreč definiciji komercialne glasbe:

Osnovna razlika med komercialno in nekomercialno glasbo ni v tem, da se ena prodaja druga pa ne, temveč v trenutko ko nastane segment poslušalcev, ki glasbo kupujejo. Pri komercialni glasbi tako segment kupcev obstaja preden je glasba ustvarjena, postopek ustvarjanja pa je zaznamovan z ugotavljanjem oz. upoštevanjem značilnosti segmenta kupcev tako da se glasba dobro proda (kot pri vseh ostalih komercialnih stvareh). Zato je tudi vprašljivo umeščanje takšne glasbe med umetniške tvarine (definiraj umetnost????). Nasprotno segment (če sploh obstaja dovolj enakih značilnosti posameznikov, da jih je mogoče izločiti iz množice) poslušalcev nekomercialne glasbe nastane slučajno, zaradi posebnih lastnosti glasbe, naknadno.

Torej je za opredelitev da/ne (komercialna glasba) bistven postopek ustvarjanja. Rec, ko je Jimi Hendrix, zadet ko Nagasaki 1945, pa že kljub temu v obupni bolečini (to je stanje duševnosti, neprijetna čustvena izkušnja) zlival svoje solze v strune svoje kitare, ga je, zaradi state of mind množice mladih posameznikov z isto generacijsko izkušnjo (def generacije mladih), slišalo mnogo ljudi, vendar se vsako čustvo iztroši (zato je za umetnike značilno, da sami sebe spravljajo v določena čustvena/duševna stanja), zato je tudi Jimi Hendrix postal s časom prazen (ni bilo več tiste izvirne ustvarjalnosti v glasbi, ker ni bilo osnove iz katere bi nastajala), to je tudi ugotavljal sam, vendar je tista vrsta depresije izvirala iz druge vrste čustev, praznine, ki je tudi na strunah izvenela prazno (ena pot, ki bi jo lahko ubral, je izgradnja osebnega značaja in osebnosti in sistematična poglobitev v glasbo, kot je to značilno za velike glasbenike klasične glasbe, vendar je ta pot težka). Jimi Hendrix je končal zadušen v lastnem bljuvanju, (tudi Jim Morison, sicer ne v lastnem bljuvanju, je pa tudi raje končal) in s tem ostal Legenda, raje kot potopil samega sebe v sivino ustvarjanja KOMERCIALNE glasbe. Vsekakor pa ostajajo obdobja iz ustvarjalne kariere vseh glasbenikov, ki v sebi nosijo tisto ustvarjalnost, ki izvira in resnićne snovi in jo je mogoče označiti z zvrstjo ROCK (idejno, kar se tiče lestvic in ritma zvrsti ROCK, kot vseh ostalih, je glasba mirno lahko komercialna, nekomercialna, goveja, jodlarska, plastik-fantastik ipd. pač odvisno od lestvic, v katerih je odigrana in ritma ki je za to uorabljen)

Long live ROCK (če ve kdo kaj mislim hehehehehehe)

Apendix :): Se opravičujem zaradi svojega cestnega jezika + za mene je npr. reklama za playstation2, v kateri množice plezajo na nebotičnik, ROCK reklama (ideja rocka ok IDEJA)

Apendix2 :)): Ne glede na to, kako zakomplicirano zapišeš kako dobro stvar, se bo vedno našel kak idijotski, degenerirani petelin, ki se bo besed naučil na pamet, potem pa jih prodajal, da bi rezultiral malo sexa oz. samozavesti. Če se postaviš dan danes v okolje "alternativnih" scen, ugotoviš, da je polno obupno depresirajočih iskalcev nečesa posebnega, s čimer lahko opredelijo sami sebe in se počutijo potem kot nekaj posebnega ne hoteč se zavedati, da se v drugih podobnih alternativnih ali nealternativnih okoljih ljudje obnašajo identično, samo sredstva ki jih uporabljajo različno izgledajo.



Zdaj bi sicer še dopisal kaj a me čaka delo.

TMC: Se globoko strinjam.
OB: Jst mam popolno drugačne izkušnje: Komentar vrlih poslušalcev glasbe ki gre v ušesa: A še vedno to poslušaš?! Komentar jasno leti na zvrst glasbe ki mi je všeč že dolgo časa in ne na določeno skupino (saj komentator ne opazi da gre za več različnih skupin, ki so se menjale skozi leta). V tem času je tipični poslušalec popularne komercialne glasbe zamenjal nekaj deset najljubših skupin in pet žanrov. Pri tem se jasno jaz počutim "lame" in zato ne razlagam kakšna glasba mi je všeč. Vedno manj nas je...

B

Ne me narobe razumet, sem velik privrženec trance glasbe ampak od časa do časa pa tudi zapaše kaka "komercijala" če se tako izrazim. Samo nekako zadnje čase opažam tako obnašanje, kar potem nekako meče slabo luč na celotno zvrst.
Mene osebno ne moti kaj človek posluša razen seveda moja sestra oz. sestrica, ko enkrat poslušaš 10x na dan en in isti CD (Bepop, GameOver, BBT itd..) ti že počasi hodi na nerve.

V vsaki zvrsti imas tudi komercialno in nekomercialno podzvrst. Tisti komercialni se potem rece pop.

Poslušam tist kar mi sede. Pa mi je vseeno kaj kdo govori...men je vredu. Na živce mi gre pa folk, k reče to je komerciala ti si n00b. Zarad mene lahko kej poimenujete tut "drek na palci" pa če bo šlo lepo čez ušesa bom jest poslušu.

Če hočeš, da te kdo sliši pač podpišeš pogodbo z založbo.. in založba potem naredi kar hoče.. vrže komad na MTV.. dela reklamo.. pripelje svojega producenta, da stvar naredi mal bolčj primerno za mase..

Če ti to, kot glasbeniki ni všeč imaš 2 možnosti:
1) daješ muzko zastonj na internet
2) poješ samo pod tušem

Če muzka ni komercialna potem je ti zelo verjento sploh ne boš nikoli slišal..

iso2000, hja skoraj tak no. Jaz zem mel v mislih neke vrste serijsko proizvodnjo pri komercialni glasbi, ki se izdeluje po določenih obrazcih, približno tako kot telenovele. Npr, zdaj trenutno pali to to pa to, tak je potemtakem treba nardit ne glede na to al ma kako vsebino al ne, ali pa če je to dan za dnem ponavljano eno pa isto sranje v drugi preobleki.

KAr se pa vpliva založb tiče, mnogi glasbeniki jamrajo zato, ker založbe tako proizvodnjo forsirajo ravno zaradi finančnih razlogov. Neposredna družbena posledica, ali pa mogoče pogoj, pa je da mase prazno obnavljajo določene strukture nesmiselnih občutij, ki spet v ničemer niso skladni z realnostjo, približno tako kot to počnejo včasih ženske, neko stanje globje humane duhovnosti, to so atributi zrele, samostojne, neodvisne, samo sebe zavedajoče se osebnosti pa postajajo bolj stvar preteklosti ali pa redkih posameznikov.

Jasno da vsak glasbenik hoče imeti nekaj od tega, sicer je definicija dana, komerciala je glasba ki je ustvarjena z namenom da se prodaja. TMC - točno tako. A ni na policah cd The best of siddharta, na katerem so komadi tega odličnega slovenskega benda? To je založbino delo. Skupuna pa cd-ja ne priznava.

Se strinjam z Omegablue. To ločevanje na "komercialo" in nekomercialo je brezveze. Mene BK za to, al je komerciala al ni, važn da je men dober komad in to je to. Mam rajš tak kot da bi zaničeval tiste, ki poslušajo "komercialo" in poslušal nekaj kar se smatra za "nekomercialo" in bi se pol neki high nosu.

Rock ni mrtev, mrtev je kdor ne loči med potrošniško snovjo, ne glede na v kakšni obliki se pojavlja, ki nastaja in obstaja iz enega samega razloga, namreč da vzdržuje neprekinjen tok denarja in stvari v drugi smeri, da se s tem ohranja človečnosti prazno kroženje ekonomske substance sistema v katerem živimo. Posameznik pa se odloči ali se bo vklučil v sistem nekritično, neprizadeto in obstajal le kot del sam sebe ohranjajočega sistema in ob koncu dneva legel v posteljo z iluzijo samozadostnosti, ki mu jo dajejo neprekinjeno menjajoči se ciljani dražljaji marketinškega aparata, velikega mrtvega stroja sestavljenega iz algoritmov iskanja učinkovitega ciljnega sredstva s katerim si lahko podreja posameznika in družbo, in sposobnost odzivat se nanje z kupno močjo, ki mu jo daje soliden prihodek, med tem ko ga zjutraj, ko se vstane, skrbi kvečjemu le kako povečati svojo kupno moč in še povečati omenjeni občutek.

Zelo enako ravnajo odvisniki od heroina. Občutek je tudi povsem enak, občutek samozadostnosti, le da legajo v posteljo v dvomu ali jim bo jutri uspelo zbrati denar in vstajajo zjutraj v abstinenčni krizi. (Izraz, ki so ga zanje sebično rezervirali).

Po drugi strani, pa hardway vseeno ni mačji kašelj.

hehehe

"Naj nam bog da kruha in vode, vino in glasbo si bomo pa zrihtali sami."

Wikipedia definition of Rock

Eh... Little Feet so pa spustili :)

The 6 Rules of Commercial Music Success