» »

"Strateški" pogled in usmerjevanje visokošolskega izobraževanja v Sloveniji

"Strateški" pogled in usmerjevanje visokošolskega izobraževanja v Sloveniji

1 2
3
4 5

PrimoZ_ ::

kuall je izjavil:

Slopek je izjavil:

So povedali, da se tega ne da napovedati in izračunati ampak glede na tujino......odločajo se tako, kot se v tujini.
Res bedaki.


Zgledujejo se po razvitih državah. To je najboljši recept za uspeh. Ne pa tako kot levaki, ki so se zgledovali po zgubah Rusih.


Levičarji zagovarjajo svobodo, trenutni avtokratski režim je daleeeeč od tega.
To je bolj vam desničarjem domače, zapiranje opozicije in drugeč mislečih ;)

Se pa strinjam da ste neumni :)

PrimoZ_ ::

Mato989 je izjavil:

Torej kot večina verjetno ve iz novic, je Vlada zaenkrat odtegnila podpis o določanju vpisnih mest na univerze in visokošolske ter višješolske programe.

https://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-d...

Moram priznat, da čeprav JJ osebno ne maram in mi je njegov način ter trenutna vlada čisto mimo (no saj enako mi je bilo večino vlad do zdaj) se moram s to logiko tukaj popolnoma strinjat. V Sloveniji bi potrebovali drastično zmanjšanje "subvencioniranih" vpisnih mest kjer popolnoma nepotrebno in prevečkrat zaradi socialnega korektiva (boni, študentsko delo ipd...) spuščamo na fakultete bistveno preveč kadra ki ga na koncu nimamo kje zaposlit ker delovnih mest ki bi jih potem ta kader naj opravljal preprosto ni.

Osebno sem bil vedno privrženec ideje, da bi visokošolsko izobraževanje postalo "plačljivo" oziroma nekaj v smislu:

Letnik stane 2.000€, če ga opraviš greš naprej (in če v številu letnikov + 1 opraviš diplomo dobiš nazaj 2.000€ + nagrado ki je tvoja povprečna ocena x200, torej nekdo s samimi desetkami bi teoretično dobil nazaj 4.000€ po diplomi)

Druga zadeva kar menim je, da bi morali ukinit študentsko delo, ki je le konkurenca delu, saj ne vidim nobenega razloga zakaj ne bi mogli študenti enostavno podpisovat pogodb za krajši delovni čas, recimo 6ur tedensko ali pa 12 ur ali karkoli. Tako bi jim že tekla delovna doba (saj zdaj po novem ji tudi nekaj ampak bolj bogo) hkrati bi že dobili dopust itd...

Hkrati bi bilo potrebno močno omejit študije ki so nepotrebni oz. je delovnih mest v mikro številkah nekaj 10 ali 100 v Sloveniji, mi pa vsako leto sproduciramo 100 diplomantov iz takih programov.

Kar pa menim osebno da je najpomembneje, pa je to, da vsakdo ki konča visokošolsko izobraževanje na državne stroške bi moral pred tem podpisat pogodbo v kateri se zaveže, da bo po diplomi vsaj 10-15 let oddelal delovne dobe v Sloveniji ali pa z zamudnimi obrestmi vrnil šolnino. Ljudje ki dobijo "zastojn" izobrazbo ki jo plačamo trenutni zaposleni in ki potem ne vračajo v proračun pač nima smisla financirat.

Kaj pravite?


Jaz ne bi šel ukinjat programov in vpeljevat vračila šolnine, to bi prepustil svobodno izbiro.
Definitivno pa bi bilo treba narediti OŠ in SŠ spet bolj zahtevne. Potem se ti večina problemov reši samo od sebe.

Ko sem jaz končal OŠ nas je bilo odličnih 4 ali 5 od 25ih v zadnjih dveh razredih. Danes je inflacija odličnjakov, vsi najbolši in odlični.
Drugo pa potem da imajo SŠ neke resne standarde za vpis, ker že v mojih časim sem se zajebal z vpisom na tehnično gimnazijo, ki se je izkazala za leglo nesposobnežov, ki so jih starši vpisali tja, da lahko rečejo da je njihov sinek na gimnaziji. Od mislim da 24 ljudi nas ni bilo niti polovica takih, ki nas je dejansko zanimalo računalništvo.
Ostali so bili tam ker so bili preveč butasti in/ali leni za običajno gimnazijo, ki so v tistih časih še vzdrževale nek minimalen standard.

Uglavnem če čez OŠ in SŠ sito dobro presejemo, se nam reši tudi problem plevela na faksih.

Phantomeye ::

PrimoZ_ je izjavil:

Mato989 je izjavil:

Torej kot večina verjetno ve iz novic, je Vlada zaenkrat odtegnila podpis o določanju vpisnih mest na univerze in visokošolske ter višješolske programe.

https://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-d...

Moram priznat, da čeprav JJ osebno ne maram in mi je njegov način ter trenutna vlada čisto mimo (no saj enako mi je bilo večino vlad do zdaj) se moram s to logiko tukaj popolnoma strinjat. V Sloveniji bi potrebovali drastično zmanjšanje "subvencioniranih" vpisnih mest kjer popolnoma nepotrebno in prevečkrat zaradi socialnega korektiva (boni, študentsko delo ipd...) spuščamo na fakultete bistveno preveč kadra ki ga na koncu nimamo kje zaposlit ker delovnih mest ki bi jih potem ta kader naj opravljal preprosto ni.

Osebno sem bil vedno privrženec ideje, da bi visokošolsko izobraževanje postalo "plačljivo" oziroma nekaj v smislu:

Letnik stane 2.000€, če ga opraviš greš naprej (in če v številu letnikov + 1 opraviš diplomo dobiš nazaj 2.000€ + nagrado ki je tvoja povprečna ocena x200, torej nekdo s samimi desetkami bi teoretično dobil nazaj 4.000€ po diplomi)

Druga zadeva kar menim je, da bi morali ukinit študentsko delo, ki je le konkurenca delu, saj ne vidim nobenega razloga zakaj ne bi mogli študenti enostavno podpisovat pogodb za krajši delovni čas, recimo 6ur tedensko ali pa 12 ur ali karkoli. Tako bi jim že tekla delovna doba (saj zdaj po novem ji tudi nekaj ampak bolj bogo) hkrati bi že dobili dopust itd...

Hkrati bi bilo potrebno močno omejit študije ki so nepotrebni oz. je delovnih mest v mikro številkah nekaj 10 ali 100 v Sloveniji, mi pa vsako leto sproduciramo 100 diplomantov iz takih programov.

Kar pa menim osebno da je najpomembneje, pa je to, da vsakdo ki konča visokošolsko izobraževanje na državne stroške bi moral pred tem podpisat pogodbo v kateri se zaveže, da bo po diplomi vsaj 10-15 let oddelal delovne dobe v Sloveniji ali pa z zamudnimi obrestmi vrnil šolnino. Ljudje ki dobijo "zastojn" izobrazbo ki jo plačamo trenutni zaposleni in ki potem ne vračajo v proračun pač nima smisla financirat.

Kaj pravite?


Jaz ne bi šel ukinjat programov in vpeljevat vračila šolnine, to bi prepustil svobodno izbiro.
Definitivno pa bi bilo treba narediti OŠ in SŠ spet bolj zahtevne. Potem se ti večina problemov reši samo od sebe.

Ko sem jaz končal OŠ nas je bilo odličnih 4 ali 5 od 25ih v zadnjih dveh razredih. Danes je inflacija odličnjakov, vsi najbolši in odlični.
Drugo pa potem da imajo SŠ neke resne standarde za vpis, ker že v mojih časim sem se zajebal z vpisom na tehnično gimnazijo, ki se je izkazala za leglo nesposobnežov, ki so jih starši vpisali tja, da lahko rečejo da je njihov sinek na gimnaziji. Od mislim da 24 ljudi nas ni bilo niti polovica takih, ki nas je dejansko zanimalo računalništvo.
Ostali so bili tam ker so bili preveč butasti in/ali leni za običajno gimnazijo, ki so v tistih časih še vzdrževale nek minimalen standard.

Uglavnem če čez OŠ in SŠ sito dobro presejemo, se nam reši tudi problem plevela na faksih.


Ma nabijaš. Na ocene v moji osnovni šoli nisem ponosen, ker sem šele na faksu zares zaživel, ker sem prišel na področje, ki me zanima.

Težava osnovnih in srednjih šol ni v težavnosti. Težava je v samem konceptu poučevanja in podajanja snovi. Vse je nauči se to, nauči se ono. Ko dobiš pa oceno, se pa potreba po tem znanju, tako za učenca kot za šolo konča. Preveč piflarije, premalo poudarka na kreativnosti in razvoju analitičnih sposobnosti.

nekikr ::

Ne vem zakaj ni nihče treh zelo pomembnih stvari izpostavil pri trenutnem zavoženem šolanju:
1. Zaradi hiperinflacije šolstva smo prišli v fazo, kjer je osnovna šola nepomembna. Nepomembna je tudi srednja šola in nepomembna je tudi prva stopnja*.
2. Ker fakultete delujejo izključno po principu bolnišnic s covid oddelki, se pravi, koliko stolov/postelj lahko nagnetemo skupaj, da dobimo € x št. stolov/postelj, se na nek nepomemben in nezaposljiv študijski program** vpišejo vsi, ki ne vedo kaj bi sami s seboj. Študentski boni in občasno delo jim je dovolj dobra in edina stimulacija.
3. Ker imamo hiperinflacijo nazivov in stopenj se vsem zniža vrednost in zaslužek skozi življenje***

* Kolega iz javnega sektorja, ITjevec, me je vprašal, če poznam kakšnega magistra IT, ker bi ga rabili za support. Support? Ja, v smislu zamenjaj miško, inštaliraj zoom, menjaj LAN kabel ipd. ?! Zato, ker za navadnega inženirja ne morejo ponuditi dovolj velike plače in se nihče ne bo prijavil. Hiperinflacija nazivov in stopenj. Potem imaš pa magistra, ki menja miško.

** Na FDV sicer povejo bodočim diplomantom na informativnem dnevu, da so nezaposljivi in da lahko preteče precej časa do zaposlitve iz njihove izobrazbe oz. najbrž nikoli ne. Ampak vseeno jih z veseljem vzamejo, stole je treba zapolniti in evre pobrati. Ampak to potem ni izobrazba temveč hobi, ki ga plačujemo vsi. Po drugi strani se pa skoraj zamaške zbira za vsak znanstveni projekt ali pri novačenju tujih strokovnjakov za predavanja.

*** Se pravi nekdo, ki verjame v pravljico "uči se, da ti ne bo treba delat" in naredi magisterij iz take kulturologije z estetiko in politiko filma, indijskimi religijami itd. (torej nekaj, kar spada v hobi) a mu nismo dovolj jasno povedali, da ne bo dobil službe ali pa omejili vpisa na toliko, kot jih dejansko potrebujemo, bo zabil nekaj let življenja s študijem. Potem bo zabil še nekaj let z iskanjem in opravljanjem priložnostih del (kaj rečeš diplomantu FDVja? En Big Mac menu pa sladko omako) in mučenju še s kakšnim podiplomskim študijem predno bo končno spoznal in se sprijaznil s tem, da je bil ves študij brezvezen. Potem se bo zaposlil v kakšni nepomembni, povprečno plačani službi. En vodovodar recimo, bo pa v tem času ustvaril vrednost, ki jo ta diplomant ne bo nikdar ujel. Pa imamo potem super izobražene ljudi, polne nazivov, ki pa opravljajo delo tajnice služijo pa le socialni korekciji. Namesto, da gre nekdo na zavod iskat službo gre na fakulteto, da omogoči službo profesorjem.

Glede šolnine je pa preprosto. Letnik stane 3000€. Nič ne plačaš, greš in narediš. Če ne narediš, potem plačaš za nazaj teh 3000€. Da študentov ne obremenimo v naprej, ker nima smisla, da celo leto obrača pleskavice preden gre študirat. Torej je študij zastonj, če ga narediš. Čisto enostavno bi lahko pa za deficitarne poklice oz. poklice prihodnosti uvedli še nagrado. Če narediš recimo tri letni študij, v vrednosti 9000€, ne samo, da jih ni potrebno plačati ampak jih damo toliko za povrh, da se lahko začne lastno podjetje.

Cheetah ::

zztop je izjavil:

Cheetah je izjavil:

Prvi korak je ukinitev nekaterih študijskih programov, ki nimajo nobenega pomena (glej nekatere programe na FF in FDV) za trg dela in morda omejitev mest drugje. Nimam nič proti proti ljudem, ki jih se hočejo izobraževati na nekem nezaposljivem področju in jih to zanima, ampak to mora sodit v prosti čas in kot lastna finančna odgovornost in ne kot breme državi.
Kateri programi pa so to? In če smo že pri trgu dela, teoretična matematika in fizika prav tako nista na nič boljšem od recimo antropologije, filozofije. Tukaj nima veze, če se lahko študent matematike nauči zadosti ekonomije, računalništva, ... da dobi službo(konec koncev se lahko tudi študent antropologije), ampak govorimo samo o smeri študija, ki je baje tista, ki odloča kaj boš delal in ne smeš delati nič izven tvoje študijskega programa! Torej, dajmo se učit samo uporabno matematiko in fiziko! Ukinite milijonske nagrade za dokaz problemov teoretične matematike!

...Kaj? Uporabna matematika in fizika črpata iz teoretične matematike in fizike? Eh, to je preteklost, imamo zadosti teorije, dajmo samo uporabno šibat. Zanima te ekologija? Nima veze, da živimo v ekološki katastrofi, kje boš pa delal? Glej trg dela! Pojdi študirat naftno geologijo!


Je pa velika razlika med matematiko in kako kultorologijo na FF, ne moreš rečt da je to "nič boljše od antropologije, filozofije". Matematika je osnova za vsa tehnična in pa tudi naravoslovna področja. Tudi študent čiste teoretične matematike na FMF bo poučeval na fakultetah ali pa na srednjih/osnovnih šolah, če se bo usmeril v pedagogiko in učil bodoče inženerje in tehnike, ki bodo imeli velik prispevek družbi ali pa tako kot si sam rekel - se bo zaposlil področju ekonomije ali računalništva, ki sta tesno povezana z matematiko! (isto velja za fiziko). Ne moreš primerjat matematike, ki je osnova za delovanje civilizacije in pa neke kulturologije, antropologije, filozofije, itd., katerih diplomati ne prispevajo družbi popolnoma nič.

In ja, nekdo, ki je študiral antropologijo lahko dela na nekem čisto tretjem področju ampak ravno to je problem; zakaj bi mu potem financiral študij antropologije? Kot sem rekel, jaz nimam nič proti ljudem, ki jih te stvari zanimajo, ampak to sodi v prosti čas in kot hobi, ne more biti pa to brezpotrebno breme državi. Mene je tudi včasih zanimala zgodovina 2. s.v. vojne ali pa filozofija recimo - pa sem vzel kako knjigo pa jo prebral ali pa pogledal kak dokumentarec, nisem pa šel tega študirat in brezpotrebno trošil državni proračun. Konec koncev imaš dandanes toliko dostopnih virov (knjige in internet), da lahko pridobiš isto koliičino znanja kot da bi študiral antropologijo recimo... pa potem pač ne boš diplomiran antropolog, kar pa verjetno ne bo znižalo tvojih (neobstoječih) priložnosti zaposlitve.

PrimoZ_ ::

Phantomeye je izjavil:

PrimoZ_ je izjavil:


Jaz ne bi šel ukinjat programov in vpeljevat vračila šolnine, to bi prepustil svobodno izbiro.
Definitivno pa bi bilo treba narediti OŠ in SŠ spet bolj zahtevne. Potem se ti večina problemov reši samo od sebe.

Ko sem jaz končal OŠ nas je bilo odličnih 4 ali 5 od 25ih v zadnjih dveh razredih. Danes je inflacija odličnjakov, vsi najbolši in odlični.
Drugo pa potem da imajo SŠ neke resne standarde za vpis, ker že v mojih časim sem se zajebal z vpisom na tehnično gimnazijo, ki se je izkazala za leglo nesposobnežov, ki so jih starši vpisali tja, da lahko rečejo da je njihov sinek na gimnaziji. Od mislim da 24 ljudi nas ni bilo niti polovica takih, ki nas je dejansko zanimalo računalništvo.
Ostali so bili tam ker so bili preveč butasti in/ali leni za običajno gimnazijo, ki so v tistih časih še vzdrževale nek minimalen standard.

Uglavnem če čez OŠ in SŠ sito dobro presejemo, se nam reši tudi problem plevela na faksih.


Ma nabijaš. Na ocene v moji osnovni šoli nisem ponosen, ker sem šele na faksu zares zaživel, ker sem prišel na področje, ki me zanima.

Težava osnovnih in srednjih šol ni v težavnosti. Težava je v samem konceptu poučevanja in podajanja snovi. Vse je nauči se to, nauči se ono. Ko dobiš pa oceno, se pa potreba po tem znanju, tako za učenca kot za šolo konča. Preveč piflarije, premalo poudarka na kreativnosti in razvoju analitičnih sposobnosti.


Kaj nabijam ?
V razredu nas je bilo mogoče polovica, ki nas je snov zanimalo in smo želeli kaj naučit in druga polovica, ki so bili tam da so bili na gimnaziji.
Taki so uničevali pouk in šolanje za cel razred. Nemir v razredu, stalno ponavljanje kontrolk, nižanje standarda, da ni bilo preveč slabih ocen itd ...

Pač ja je problem, da se plačuje šolam po glavah in potem se na silo spravi skozi čisto preveč ljudi, ki bi morali flopnit kolikor so dolgi in široki, da bi dojeli da so pač neumni ali leni.

In tudi to drilanje nekih podatkov na pamet je deloma posledica nižanja standardov. Ker se starši hodijo jokat v šolo da takega računa pa niso imeli za vajo ali pa ga ni v knjigi.
Nekaj je pamet oz. logika, drugo je pa drilanje nekih postopkov na pamet brez razumevanja.

Nekkir je odlično napisal, hiperinflacija šolstva.
To lahko omejuješ z omejevanjem vpisa ali pa da skozi oš/sš preseješ plevel. Verjetno kombinacija obojega.

Phantomeye ::

nekikr je izjavil:

Ne vem zakaj ni nihče treh zelo pomembnih stvari izpostavil pri trenutnem zavoženem šolanju:
1. Zaradi hiperinflacije šolstva smo prišli v fazo, kjer je osnovna šola nepomembna. Nepomembna je tudi srednja šola in nepomembna je tudi prva stopnja*.
2. Ker fakultete delujejo izključno po principu bolnišnic s covid oddelki, se pravi, koliko stolov/postelj lahko nagnetemo skupaj, da dobimo € x št. stolov/postelj, se na nek nepomemben in nezaposljiv študijski program** vpišejo vsi, ki ne vedo kaj bi sami s seboj. Študentski boni in občasno delo jim je dovolj dobra in edina stimulacija.
3. Ker imamo hiperinflacijo nazivov in stopenj se vsem zniža vrednost in zaslužek skozi življenje***

* Kolega iz javnega sektorja, ITjevec, me je vprašal, če poznam kakšnega magistra IT, ker bi ga rabili za support. Support? Ja, v smislu zamenjaj miško, inštaliraj zoom, menjaj LAN kabel ipd. ?! Zato, ker za navadnega inženirja ne morejo ponuditi dovolj velike plače in se nihče ne bo prijavil. Hiperinflacija nazivov in stopenj. Potem imaš pa magistra, ki menja miško.

** Na FDV sicer povejo bodočim diplomantom na informativnem dnevu, da so nezaposljivi in da lahko preteče precej časa do zaposlitve iz njihove izobrazbe oz. najbrž nikoli ne. Ampak vseeno jih z veseljem vzamejo, stole je treba zapolniti in evre pobrati. Ampak to potem ni izobrazba temveč hobi, ki ga plačujemo vsi. Po drugi strani se pa skoraj zamaške zbira za vsak znanstveni projekt ali pri novačenju tujih strokovnjakov za predavanja.

*** Se pravi nekdo, ki verjame v pravljico "uči se, da ti ne bo treba delat" in naredi magisterij iz take kulturologije z estetiko in politiko filma, indijskimi religijami itd. (torej nekaj, kar spada v hobi) a mu nismo dovolj jasno povedali, da ne bo dobil službe ali pa omejili vpisa na toliko, kot jih dejansko potrebujemo, bo zabil nekaj let življenja s študijem. Potem bo zabil še nekaj let z iskanjem in opravljanjem priložnostih del (kaj rečeš diplomantu FDVja? En Big Mac menu pa sladko omako) in mučenju še s kakšnim podiplomskim študijem predno bo končno spoznal in se sprijaznil s tem, da je bil ves študij brezvezen. Potem se bo zaposlil v kakšni nepomembni, povprečno plačani službi. En vodovodar recimo, bo pa v tem času ustvaril vrednost, ki jo ta diplomant ne bo nikdar ujel. Pa imamo potem super izobražene ljudi, polne nazivov, ki pa opravljajo delo tajnice služijo pa le socialni korekciji. Namesto, da gre nekdo na zavod iskat službo gre na fakulteto, da omogoči službo profesorjem.

Glede šolnine je pa preprosto. Letnik stane 3000€. Nič ne plačaš, greš in narediš. Če ne narediš, potem plačaš za nazaj teh 3000€. Da študentov ne obremenimo v naprej, ker nima smisla, da celo leto obrača pleskavice preden gre študirat. Torej je študij zastonj, če ga narediš. Čisto enostavno bi lahko pa za deficitarne poklice oz. poklice prihodnosti uvedli še nagrado. Če narediš recimo tri letni študij, v vrednosti 9000€, ne samo, da jih ni potrebno plačati ampak jih damo toliko za povrh, da se lahko začne lastno podjetje.


fdv-jevcem tega ne rečejo.

WizzardOfOZ ::

PrimoZ_ je izjavil:

V razredu nas je bilo mogoče polovica, ki nas je snov zanimalo in smo želeli kaj naučit in druga polovica, ki so bili tam da so bili na gimnaziji.
Taki so uničevali pouk in šolanje za cel razred. Nemir v razredu, stalno ponavljanje kontrolk, nižanje standarda, da ni bilo preveč slabih ocen itd ...


To je bilo pri tebi v srednji šoli. Pri nas se tamala v osnovni šoli pritožuje nad tem. Moja tamala je v tretjem razredu osnovne šole. Pouk na daljavo ji je bil v vseh pogledih boljši kot pouk v šoli, manjkalo ji je samo pristno druženje (ne preko ekrana) z ostalimi otroci.
Zakaj ji je bila šola na daljavo boljša? Ker je učiteljico slišala. Problem je, da je največja v razredu in mora sedeti zadaj. Ker sedi zadaj, pa ne sliši učiteljice, ker otroci pred njo klepetajo in počnejo marsikaj, s tem motijo pouk in motijo, da moja tamala ne more slišat učiteljice. Učiteljica pa nič ne reče, ker starši hodijo potem z odvetnikom v šolo in ji grozijo. In če so že sedaj taki problemi, kakšni bodo šele v naslednjih šestih letih?
Milčinski je napisal butalce kot prispodobo in ne kot priročnik!!!
Svuda u svijetu ima budala ali je izgleda kod nas centrala!!!

nekikr ::

Učiteljica pa nič ne reče, ker starši hodijo potem z odvetnikom v šolo in ji grozijo.

Nehaj. To sem zgodi sem in tja, potem pa vsi to povzamejo in voila! kar povsod se čete odvetnikov sprehajajo po šolah.

Izvirni problem vsega je pa, bi rekel, 20% na starših, 80% na učiteljih. Zakaj? Če hočeš igrati na frulico moraš narediti sprejemni izpit v glasbeni šoli. Da vidijo, če imaš posluh. Če želiš biti učitelj ni pa nobenega sprejemnega izpita, nobenih testov, da bi ugotovili kdo je že v štartu lahko učitelj in kdo ne. Niti ni potem kakšnih psiholoških predmetov, da bi jih na to pripravili, niti ocenjevanja, če znaš snov naučiti. Potem imaš pa eno učiteljico, ki je bila prelena za kakšen resen faks in je šla študirat osnovnošolsko biologijo. Se nauči tam tistih nekaj enostavnih predmetov in že je učiteljica. Potem pa v razredu dobi 25 individualnih oseb, ki vsaka hoče opozoriti nase. Nima pa nobenega znanja, da se odzove na to. In potem poslušamo zgodbe, kako je so učenci sprovocirali učiteljico in je šla za leto in pol v bolniško. Tako bi morali odpustiti takoj takrat.
Najbrž ni prav veliko pilotov, ki se bojijo višine ali klavstrofobičnih jamarjev? Je pa ogromno učiteljev, ki ne znajo učiti.

Phantomeye ::

nekikr je izjavil:

Učiteljica pa nič ne reče, ker starši hodijo potem z odvetnikom v šolo in ji grozijo.

Nehaj. To sem zgodi sem in tja, potem pa vsi to povzamejo in voila! kar povsod se čete odvetnikov sprehajajo po šolah.

Izvirni problem vsega je pa, bi rekel, 20% na starših, 80% na učiteljih. Zakaj? Če hočeš igrati na frulico moraš narediti sprejemni izpit v glasbeni šoli. Da vidijo, če imaš posluh. Če želiš biti učitelj ni pa nobenega sprejemnega izpita, nobenih testov, da bi ugotovili kdo je že v štartu lahko učitelj in kdo ne. Niti ni potem kakšnih psiholoških predmetov, da bi jih na to pripravili, niti ocenjevanja, če znaš snov naučiti. Potem imaš pa eno učiteljico, ki je bila prelena za kakšen resen faks in je šla študirat osnovnošolsko biologijo. Se nauči tam tistih nekaj enostavnih predmetov in že je učiteljica. Potem pa v razredu dobi 25 individualnih oseb, ki vsaka hoče opozoriti nase. Nima pa nobenega znanja, da se odzove na to. In potem poslušamo zgodbe, kako je so učenci sprovocirali učiteljico in je šla za leto in pol v bolniško. Tako bi morali odpustiti takoj takrat.
Najbrž ni prav veliko pilotov, ki se bojijo višine ali klavstrofobičnih jamarjev? Je pa ogromno učiteljev, ki ne znajo učiti.


Če kdo ne zna učiti so to "profesorji" na kakšnih tehničnih srednjiš šolah, kjer učijo majstri iz fabrk, ki so naredili pedagoski izpit.

To, kar ti omenjaš, da učitelji nimajo predmetov v povezavi s poučevanjem, je kratko malo laž. Sploh moraš pa gledat v kombinaciji z mag. študijem - zaradi bolonjskega študija. Težko je biti pa dober učitelj čisto na začetku kariere, kot je biti tezko dober programer. Vaja dela mojstra.

nekikr ::

Če slabo napišeš kodo, jo za tabo popravi senior programer pri pregledu ali pa QA. Če ne znaš učiti, ker te sistem ne nauči tega, niti psihološki profil ni potreben in se lahko zlomiš pri nekaj mulcih, ker v osnovi nisi primeren za to delo....kdo pa potem popravi otroke? Noben.
Štrukelj vsake par let, ko se gre za višje plače, govori, da je učiteljski poklic razvrednoten. Ja, je, se strinjam. Upravičeno. Ker je učitelj lahko vsak, ki je preneumen in/ali prelen za resen študij, pa vpiše potem tam eno pedagoško, ki jo narediš če imaš vsaj pol možganske celice. Namesto, da jih vržemo v vodo, da plavajo, bi jih morda lahko bolj strokovno izobrazili in to tiste, ki so primerni za to delo. Naj traja 8 let študij, če je treba in naj bo potem ustrezno plačan. To, kar se gremo sedaj, je slaba šala, kader, ki ga produciramo, pa tudi. Ima nazive, znanja pa nobenega.

zztop ::

Cheetah je izjavil:

Je pa velika razlika med matematiko in kako kultorologijo na FF, ne moreš rečt da je to "nič boljše od antropologije, filozofije". Matematika je osnova za vsa tehnična in pa tudi naravoslovna področja. Tudi študent čiste teoretične matematike na FMF bo poučeval na fakultetah ali pa na srednjih/osnovnih šolah, če se bo usmeril v pedagogiko in učil bodoče inženerje in tehnike, ki bodo imeli velik prispevek družbi ali pa tako kot si sam rekel - se bo zaposlil področju ekonomije ali računalništva, ki sta tesno povezana z matematiko! (isto velja za fiziko). Ne moreš primerjat matematike, ki je osnova za delovanje civilizacije in pa neke kulturologije, antropologije, filozofije, itd., katerih diplomati ne prispevajo družbi popolnoma nič.
Doktor algebraične geometrije ni na trgu dela nič kaj bolj zaželjen od doktorja filozofije, žal. Za profesorja na fakulteti nima kaj veliko boljših možnosti od filozofa, ma pa verjetno boljše možnosti za učitelja na srednji šoli.

Matematika je itak pomembna, ampak tudi znanje kulturologije, antropologije, filozofije zna priti prav. Znanje takšnih diplomantov lahko pride prav v muzejih, turističnih vodnikih, pisanju člankov, novinarstvu, ekonomiji, računalništvu. Takšni diplomanti ponavadi zelo dobro pišejo in komunicirajo, ti dve veščini pa sta zelo pomembni na trgu dela. Zaradi tega je veliko družboslovcev v politiki. Filozofi pa so itak skoraj matematiki, saj uporabljajo logiko in racionalno argumentiranje. Tudi interpretacije se naučijo, saj berejo težke, nerazločne knjige. Veliko filozofskih idej se uporablja v nevroznanosti, kognitivni znanosti, pa tudi fiziki(sploh kar se tiče metod raziskovanja, se pravi produkti filozofije znanosti). Kar se mene tiče, je combo naravoslovna/tehnična smer + družboslovna smer zmagovalni za trg dela in življenje.

Cheetah je izjavil:

In ja, nekdo, ki je študiral antropologijo lahko dela na nekem čisto tretjem področju ampak ravno to je problem; zakaj bi mu potem financiral študij antropologije? Kot sem rekel, jaz nimam nič proti ljudem, ki jih te stvari zanimajo, ampak to sodi v prosti čas in kot hobi, ne more biti pa to brezpotrebno breme državi. Mene je tudi včasih zanimala zgodovina 2. s.v. vojne ali pa filozofija recimo - pa sem vzel kako knjigo pa jo prebral ali pa pogledal kak dokumentarec, nisem pa šel tega študirat in brezpotrebno trošil državni proračun. Konec koncev imaš dandanes toliko dostopnih virov (knjige in internet), da lahko pridobiš isto koliičino znanja kot da bi študiral antropologijo recimo... pa potem pač ne boš diplomiran antropolog, kar pa verjetno ne bo znižalo tvojih (neobstoječih) priložnosti zaposlitve.
To je glavna dilema, če omogočiti študij zaradi radovednosti ali pa samo študij za zaposlitev. Jaz mislim, da je tukaj bolj pomemben kriterij stopnja brezposelnosti. Če so diplomanti kulturologije v večjem obsegu zaposleni in zadovoljni, ne vidim problema: prispevajo k družbi in to je glavno. Če pa so diplomanti neke smeri pretežno brezposelni, pa zna biti problem. Pa še nekaj: gledati moramo koliko ljudi diplomira, ne koliko ljudi se vpiše v prvi letnik programa. Na tak način bomo lahko preverili kakovost faksa, predvideli število fiktivnih vpisov ali pogorelih študentov ipd. Na ekonomijo se vpiše 500 študentov, diplomira pa kakšnih 200, verjetno še manj.

Mato989 ::

To je glavna dilema, če omogočiti študij zaradi radovednosti ali pa samo študij za zaposlitev. Jaz mislim, da je tukaj bolj pomemben kriterij stopnja brezposelnosti. Če so diplomanti kulturologije v večjem obsegu zaposleni in zadovoljni, ne vidim problema: prispevajo k družbi in to je glavno. Če pa so diplomanti neke smeri pretežno brezposelni, pa zna biti problem. Pa še nekaj: gledati moramo koliko ljudi diplomira, ne koliko ljudi se vpiše v prvi letnik programa. Na tak način bomo lahko preverili kakovost faksa, predvideli število fiktivnih vpisov ali pogorelih študentov ipd. Na ekonomijo se vpiše 500 študentov, diplomira pa kakšnih 200, verjetno še manj.


Nikakor, državljane stanejo študenti po LETNIKU ne po diplomi... tako da razen če spremenimo logiko financiranje fakultet na to da so plačane po diplomah (kar je še večji absurd ker bodo pol vsi diplomirali) je takšno gledanje nepravilno ker nam ne pokaže kam vržemo največ denarja.
Če sem pomagal, se priporočam za uporabo linka!
KUCOIN EXCHANGE link: https://www.kucoin.com/#/?r=E3I9Ij
BINANCE EXCHANGE link: https://www.binance.com/?ref=10161115

gruntfürmich ::

imho, študij NE SME biti zastonj.

to bo naredilo stanje enako kot sedaj; bodo pač se bolj učili (ali pa znižali kriterije) in bomo na enakem kot sedaj; 99% ljudi ki ne dela dovolj zahtevno za svojo izobrazbo.
če pa boš vrgel 20kEUR+ v študij, pa boš prekleto premislil če boš šel svoj (in še davkoplačevalski!) denar zapravljat.
namreč v normalnem svetu je dodana vrednost in plača zaposlenega s 7. stopnjo tako velika, da mu ne bo problem vzeti kredita za 20k, ker ga bo takoj odplačal.
kdor pa želi s faxom delati za 900EUR, potem pa za takšne paciente ni fax (ali pa si ta hobi sami plačajo če jih tako veseli).
"Namreč, da gre ta družba počasi v norost in da je vse, kar mi gledamo,
visoko organizirana bebavost, do podrobnosti izdelana idiotija."
Psiholog HUBERT POŽARNIK, v Oni, o smiselnosti moderne družbe...

Zgodovina sprememb…

Invictus ::

gruntfürmich je izjavil:


če pa boš vrgel 20kEUR+ v študij, pa boš prekleto premislil če boš šel svoj (in še davkoplačevalski!) denar zapravljat.
namreč v normalnem svetu je dodana vrednost in plača zaposlenega s 7. stopnjo tako velika, da mu ne bo problem vzeti kredita za 20k, ker ga bo takoj odplačal.

Slovenija ni normalen svet...
"Life is hard; it's even harder when you're stupid."

http://goo.gl/2YuS2x

Smrekar1 ::

gruntfürmich je izjavil:

imho, študij NE SME biti zastonj.

to bo naredilo stanje enako kot sedaj; bodo pač se bolj učili (ali pa znižali kriterije) in bomo na enakem kot sedaj; 99% ljudi ki ne dela dovolj zahtevno za svojo izobrazbo.
če pa boš vrgel 20kEUR+ v študij, pa boš prekleto premislil če boš šel svoj (in še davkoplačevalski!) denar zapravljat.


Konkretno v tem primeru denarja ne zapravljajo študentje. Zapravlja ga država, ki tako vsem omogoči dostop do šolanja. Kot družba smo se odločili, da hočemo čim bolj dostopno izobrazbo, zato zapravljamo davkoplačevalski denar, da nikomur ni potrebno razmišljati ali se mu faks finančno izplača ali ne.

Nekateri seveda izobrazbo vidijo izključno skozi finančno plat za posameznika. Taki ljudje seveda niso primerni za odločevalce.

Pritožbe na visoke stroške šolanja bodo na mestu šele ko bomo ukinili metanje javnega denarja verskim 'uslužbencem'.



Stroški za izobrazbo so v Sloveniji malo nad evropskim povprečjem in zelo daleč od Danske, Švedske, Finske ... so zelo primerljivi s stroški v Švici.

Ampak mi za ta denar proizvedemo še enkrat večji delež diplomantov in bistveno več doktoratov kot Švica.



Slovenija ima enega najbolj učinkovitih sistemov izobraževanja na svetu. Za komaj kaj nadpovprečen strošek dobimo izvrstne rezultate. Zdaj je potrebno rezultate zminirati, da bomo malenkost oklestili stroške. To bo za našo prihodnost odločilnega pomena.

Ja, bo ja. Samo ne na tak način kot nam ga prodajajo ti, ki bi Revozu ukazali naj do konca meseca proizvodnjo preusmeri v cepiva.

Preden kak diletant začne vreščati, da je to samo zaradi ogromno "neuprabnih družboslovnih" doktroratov imam tudi tule graf, ki nazorno pokaže, da smo pri razmerju tem doktoratov primerljivi s povprečjem EU, oziroma imamo večji delež naravoslovnih in tehniških doktoratov kot jedro EU ali OECD.



Podatek je sicer iz 2006, ampak od takrat se ni kaj dosti spremenilo.

Preden rečemo "to je predrago!" se moramo vedno vprašati "kaj za to dobimo". Za povprečno ceno izobraževalnega sistema dobimo enega najbolj učinkovitih izobraževalnih sistemov na svetu. Švicarji nas gledajo v hrbet, pa dajejo še malenkost več denarja za izobraževanje kot mi. Zdaj bi tu klestili stroške, ker je to "družbena norost".

Aha. Bom pogledal ali je na moji kliniki na Sv.Heleni še kaj prostora.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Smrekar1 ()

WizzardOfOZ ::

nekikr je izjavil:

Učiteljica pa nič ne reče, ker starši hodijo potem z odvetnikom v šolo in ji grozijo.

Nehaj. To sem zgodi sem in tja, potem pa vsi to povzamejo in voila! kar povsod se čete odvetnikov sprehajajo po šolah.


To se dogaja redno. Na mesečni bazi.
Milčinski je napisal butalce kot prispodobo in ne kot priročnik!!!
Svuda u svijetu ima budala ali je izgleda kod nas centrala!!!

Invictus ::

Smrekar1 je izjavil:


Ampak mi za ta denar proizvedemo še enkrat večji delež diplomantov in bistveno več doktoratov kot Švica.

Super metrika.

Sam da je diploma in doktorat, čeprav neuporaben...
"Life is hard; it's even harder when you're stupid."

http://goo.gl/2YuS2x

WizzardOfOZ ::

Itak in potem en s FDV-ja pride pametovat, kako naj programer programira.
Milčinski je napisal butalce kot prispodobo in ne kot priročnik!!!
Svuda u svijetu ima budala ali je izgleda kod nas centrala!!!

Smrekar1 ::

Invictus je izjavil:


Super metrika.

Sam da je diploma in doktorat, čeprav neuporaben...


Če so diplome in doktorati neuporabni je vsaki polsposobni vladi takoj jasno kaj mora narediti.

Ustvariti mora pogoje in po potrebi tudi kaj investirati, da bodo uporabni in donosni. Samo največji debili na svetu vzamejo najbolj učinkovit izobraževalni sistem na svetu in ga začnejo rušiti, ker "proizvede preveč izobražencev s katerimi nimamo kaj delati". To je dobesedno argument, ki ga podaja vlada: "imamo preveč izobražencev, kar je družbena norost".

Zgolj kot nasvet, precej lažje je ustvariti sistem, ki bo večjemu deležu diplomantov omogočil večjo dodano vrednost opravljenega dela kot vzpostavljati nov izobraževalni sistem po tem ko si starega malo preveč razrušil, ker je bil "predrag".

Sploh če niti pod razno ni bil predrag.

gruntfürmich ::

Invictus je izjavil:

Smrekar1 je izjavil:


Ampak mi za ta denar proizvedemo še enkrat večji delež diplomantov in bistveno več doktoratov kot Švica.

Super metrika.

Sam da je diploma in doktorat, čeprav neuporaben...

to pa je tudi edini domet ljudi tipa smrekar... ;((
"Namreč, da gre ta družba počasi v norost in da je vse, kar mi gledamo,
visoko organizirana bebavost, do podrobnosti izdelana idiotija."
Psiholog HUBERT POŽARNIK, v Oni, o smiselnosti moderne družbe...

Smrekar1 ::

WizzardOfOZ je izjavil:

Itak in potem en s FDV-ja pride pametovat, kako naj programer programira.


Naše povprečje STEMI diktoratov je nad povprečjem EU in daleč nad povprečjem OECD.

Naslednji debil prosim.

gruntfürmich ::

Smrekar1 je izjavil:

Pritožbe na visoke stroške šolanja bodo na mestu šele ko bomo ukinili metanje javnega denarja verskim 'uslužbencem'.

tudi to je tvoj edini domet. upravičevanje nečesa slabega z drugim sranjem.
nisi resen niti zdrav.
"Namreč, da gre ta družba počasi v norost in da je vse, kar mi gledamo,
visoko organizirana bebavost, do podrobnosti izdelana idiotija."
Psiholog HUBERT POŽARNIK, v Oni, o smiselnosti moderne družbe...

Zgodovina sprememb…

Invictus ::

Smrekar1 je izjavil:

Samo največji debili na svetu vzamejo najbolj učinkovit izobraževalni sistem na svetu...

Uspehi in dodana vrednost na zaposlenega tega ne dokazujejo...

Se pa šolniki radi hvalijo z diplomo pedagoške fakultete...
"Life is hard; it's even harder when you're stupid."

http://goo.gl/2YuS2x

PrimoZ_ ::

Jaz sem delal z diplomantko teologije in diplomantom filozofije, oboje v računalniški firmi.

Moram reči, da sta bila oba odlična sodelavca in da od takrat precej manj negativno gledam na družboslovne študije.
Ona je pomagala v marketingu pri pripravi raznih vsebin, tekstov, pisanju bloga, webinarjev, ...
On pa je delal v tehniki, je bil zaposlen kot inžinir, bil je network in linux admin. Bil je odličen pri delu s tečnimi strankami, pisanju dokumentacije, pisanju navodil ...

Zato ne bi preveč omejeval koliko ljudi se kam vpiše. Naj pa tisti, ki pridejo na faks dosegajo neke standarde in naj bo tudi faks na nivoju, da moraš nekaj pokazat.
Če si pameten lahko študiraš tudi teologijo, pa boš že nekaj odnesel od tega, da ti bo kasneje kje prav prišlo.

Invictus ::

Spet s temi, jaz poznam...

Izjeme so vedno... Sam te samo potrjujejo pravila...
"Life is hard; it's even harder when you're stupid."

http://goo.gl/2YuS2x

PrimoZ_ ::

Lej poznam tudi take, ki so naredili FRI, pa so bedaki, recimo tebe...

Smrekar1 ::

PrimoZ_ je izjavil:

Jaz sem delal z diplomantko teologije in diplomantom filozofije, oboje v računalniški firmi.


"Izobrazba brezveze, fuj" večinoma vreščijo tisti, ki sami niso prišli dlje kot do srednje šole.

PTTM je izjema, uspel je narediti "obramboslovje". V "diplomi" je citiral celih pet virov (jaz sem jih imel 49).

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Smrekar1 ()

nekikr ::

Torej diplomantka teologije je delala nekaj, kar bi lahko delal srednješolec. Super. Zabila je 4 leta svojega življenja in en kup našega denarja za to, da lahko dela nekaj, kar lahko dela nekvalificiran kader z dvomesečnim tečajem.
Diplomant filozofije je pa očitno v prostem času študiral programiranje oz. računalniške sisteme, ker je vedel, da z dragim hobijem, ki mu ga plačujemo in se mu reče izobrazba, ne bo mogel početi ničesar za denar. Kljub temu, da je vrgel stran 4 leta življenja.
Super šolstvo, res. Se pa fino vidi, da ima vsak vsaj eno diplomo, ker potem smo res hudo uspešni. Pa čeprav potem vsi obračajo pleskavice.

PrimoZ_ ::

Sicer pa bi lahko dojel da ne zagovarjam trenutnega stanja, hiperinflacije diplomantov, ker je to samo na račun tega da so vsi standardi v podnu in se gre samo še za kvantiteto.

Moje mnenje je samo to, da ne bi šel zdej določati kaj rabimo in kaj ne in koliko rabimo ampak bi začel višati zahtevnost in s tem vrednost šol.
Od OŠ dalje, brez izjeme.
Pa veliko bi bilo treba vlagati v promocijo čisto vsakodnevnih poklicev od mizarja, keramičarja, vodovardja, električarja,...
Ker danes je percpcija prevečih ljudi, da če otrok ne gre na gimnazijo da je zguba. Vse prevečkrat se govori, pejt študirat, da ti ne bo treba delat ... Če to ni fail mentaliteta pol tudi ne vem kaj bi bilo.

Smrekar1 ::

nekikr je izjavil:

Torej diplomantka teologije je delala nekaj, kar bi lahko delal srednješolec.


Ne, ampak če nisi prilezel dlje od poklicne srednje šole najbrž ne boš razumel, da ti faks da še kaj več kot samo stvari kako se nekaj dela: način razmišljanja in reševanja neznanih situacij. Znane situacije niso problem, za njih je praviloma dovolj srednja šola. Faks ti mora dati sposobnost kako se znajdeš v neznani situaciji. PTTM se v neznanih situacijah znese tako dobro kot obglavljena kura, zato jasno ne spoštuje tega, da nekateri iz izobrazbe potegnemo en malček več kot samo to, kar so nas učili.

Ena najbolj spoštovanih smeri na univerzi Cambridge je Klasicizem, BJ je hodil tja. Štiri leta se mladina uči o stari Grčiji, Rimu, imajo klasično latinščino, grščino in podobne oslarije. Sprejemajo samo najboljše kandidate, njihovi diplomanti so eni najbolj zaželenih vodstvenih kadrov sploh, ker se odlično znajdejo praktično kjerkoli.

https://www.classics.cam.ac.uk/

Seveda te poklicna srednja šola ne nauči nič drugega kot biti dresiran pavijan. Nekateri taki pavijani celo prilezejo čez neke fakultete B ranga (obramboslovje je že tako) in potem pametujejo kako nekdo, ki ne izpolnjuje standardov da bi dobil zdravniško licenco, lahko bil zdravnik, ampak zdravniki pa lahko opravljajo poklice brez formalnih zahtev po izobrazbi. Čudno, res.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Smrekar1 ()

nekikr ::

Moje mnenje je samo to, da ne bi šel zdej določati kaj rabimo in kaj ne in koliko rabimo ampak bi začel višati zahtevnost in s tem vrednost šol.

S tem samo polovici študentov vzameš eno leto življenja. Če jim že v štartu znižaš število vpisnih mest, potem si jim ga pa prihranil. Nič ni narobe z omejevanjem vpisa, sploh tam, kjer točno vemo koliko kadra se bo potrebovalo. Koliko učiteljic gospodinjstva v osnovni šoli bomo potrebovali je precej enostavno za izračunati. Produciramo jih pa 20x toliko.

PrimoZ_ ::

nekikr je izjavil:

Moje mnenje je samo to, da ne bi šel zdej določati kaj rabimo in kaj ne in koliko rabimo ampak bi začel višati zahtevnost in s tem vrednost šol.

S tem samo polovici študentov vzameš eno leto življenja. Če jim že v štartu znižaš število vpisnih mest, potem si jim ga pa prihranil. Nič ni narobe z omejevanjem vpisa, sploh tam, kjer točno vemo koliko kadra se bo potrebovalo. Koliko učiteljic gospodinjstva v osnovni šoli bomo potrebovali je precej enostavno za izračunati. Produciramo jih pa 20x toliko.


Mogoče na začetku ko spremeniš sistem. V parih letih se ta zavest, da faks sedaj ni dnevno varstvo in zastonj hrana ampak težko delo razširi med populacijo in bo vsak 3x premislil kam se bo vpisal in ali se bo sploh vpisal.

Sploh pa spet selektivno branje.
Zahtevnost, bi se morala povečat skozi celotno izobraževanje, začenši z OŠ.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: PrimoZ_ ()

nekikr ::

Ne, ampak če nisi prilezel dlje od poklicne srednje šole najbrž ne boš razumel, da ti faks da še kaj več kot samo stvari kako se nekaj dela.

O, vaša prevzvišena visokost. Pazite no malo, da ne padete na tla, k nam, plebejcem in si polomite zlatih zob.

Jaz sem bil zlati maturant na Vegovi, naredi sem FRI. Potem sem odprl svoje podjetje in šel čez čas na EF delat drugo stopnjo, dejansko za hobi, kjer sem ugotovil, da od tistih 500 ljudi morda tja dejansko spada 10 ljudi. Cel študij tam je bila slaba šala, študenti prav tako. Ne FRI, ne EF mi nista dala ničesar omembe vrednega.

Ena najbolj spoštovanih smeri na univerzi Cambridge je Klasicizem, BJ je hodil tja. Štiri leta se mladina uči o stari Grčiji, Rimu, imajo klasično latinščino, grščino in podobne oslarije. Sprejemajo samo najboljše kandidate, njihovi diplomanti so eni najbolj zaželenih vodstvenih kadrov sploh, ker se odlično znajdejo praktično kjerkoli.

Če bi ti po vseh tvojih 25ih faksih imel kaj razumevanja, ne bi pisal takih bedarij. Če ti dam en tak plebejski namig:
pred časom je bila objavljena študija, da so savne super. Ugotovili so, da se ljudje, ki hodijo 3x na teden v spa in se tam relaksirajo nekaj ur, vmes pojedo solatko in spijejo kozarec ali dva šampanjca, počutijo bolje, da imajo manj možnosti za srčna obolenja in tudi višjo pričakovano življenjsko dobo. Savne so res super, ane? Škoda, da Shaniqua in LL Poor Black tega ne vesta. Če bi vedela, bi šla sigurno tja trikrat tedensko na kozarec Perignona.
Tvoji Cambridge diplomanti klasicizma se res znajdejo praktično povsod in so povsod cenjeni. No, če je v upravnem odboru očka, seveda, ki vse to plača in naroči zlati sedež v tem podjetju za hudo nenadomestljivega sinkota.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: nekikr ()

zztop ::

Vsak faks ti da določene veščine. Na tebi je, da jih veš izkoristiti in prodati delodajalcu, stranki. Veščine so več vredne od nekega golega znanja.

Smrekar1 ::

nekikr je izjavil:


O, vaša prevzvišena visokost. Pazite no malo, da ne padete na tla, k nam, plebejcem in si polomite zlatih zob.


Ne skrbi. Zelo kvalitetno izbiram in lastnoročno kastriram vse nosače za nosilnico. Nog si z umazanijo plebsa že ne bom mazal.

Jaz sem bil zlati maturant na Vegovi, naredi sem FRI. Potem sem odprl svoje podjetje in šel čez čas na EF delat drugo stopnjo, dejansko za hobi, kjer sem ugotovil, da od tistih 500 ljudi morda tja dejansko spada 10 ljudi. Cel študij tam je bila slaba šala, študenti prav tako. Ne FRI, ne EF mi nista dala ničesar omembe vrednega.


Hehe. Saj to je znano ja, univerzitetni profesorji nikoli in nikjer niso cvet inteligence. Večinoma gre za povprečneže, ki so pripravljeni garati in lizati riti, da bo dobili nek naziv. To je na UL, na Ecole centrale, na Oxbridge, Harvardu ... gre za čisto standardno razporeditev folka. Nisi vedel tega?

Škoda. Pa zlat maturant na Vegovi si bil.

Če bi ti po vseh tvojih 25ih faksih imel kaj razumevanja, ne bi pisal takih bedarij.


No, 25 nazivov pač nimam. To je bil fake news.

Če ti dam en tak plebejski namig:
pred časom je bila objavljena študija, da so savne super. Ugotovili so, da se ljudje, ki hodijo 3x na teden v spa in se tam relaksirajo nekaj ur, vmes pojedo solatko in spijejo kozarec ali dva šampanjca, počutijo bolje, da imajo manj možnosti za srčna obolenja in tudi višjo pričakovano življenjsko dobo. Savne so res super, ane? Škoda, da Shaniqua in LL Poor Black tega ne vesta. Če bi vedela, bi šla sigurno tja trikrat tedensko na kozarec Perignona.


Point?

Tvoji Cambridge diplomanti klasicizma se res znajdejo praktično povsod in so povsod cenjeni. No, če je v upravnem odboru očka, seveda, ki vse to plača in naroči zlati sedež v tem podjetju za hudo nenadomestljivega sinkota.


Nak, gre kar za izkušnje ljudi, ki so delali z njimi in jih tudi zaposlili. Najbrž ne boš razumel.

Dandanes je pa čisto vsak lahko zlati maturant, ej.

Phantomeye ::

Pac kdor misli, da če bo naredil faks, da bo strokovnjak za vse in se bodo firme zanj teple - se močno moti.

Sploh ni pomembno kakšen faks narediš - pomembno je, kaj narediš s tem znanjem in kaj delaš ob študiju.


Poleg tega pa eni sanjate, da bi moral diplomant dobivat neke ogromne plače etc. Ampak v resnici je na top zgolj manjhen odstotek ljudi, ki imajo nadpovprečne plače.

Smrekar1 ::

zztop je izjavil:

Vsak faks ti da določene veščine. Na tebi je, da jih veš izkoristiti in prodati delodajalcu, stranki. Veščine so več vredne od nekega golega znanja.


Eja, točno tako. Veščine, pristop k težavam, voljnost učenja, načini učenja in še marsikaj so vredni 10x več od golega znanja, ki ga dobiš z izobrazbo.

Kdor tega ne razume nikakor ni vreden, da bi komentiral strateški pogled in usmerjevanje visokošolskega izobraževanja v Sloveniji, kaj šele da bi o tem odločal.

Phantomeye je izjavil:


Poleg tega pa eni sanjate, da bi moral diplomant dobivat neke ogromne plače etc. Ampak v resnici je na top zgolj manjhen odstotek ljudi, ki imajo nadpovprečne plače.


No, tako majhen ne. Približno 40% ljudi ima nadpovprečne plače, 60% podpovprečne.

Prvi ki se ob tole obregne ne sodi v to temo ;)

Dvakratnik povprečne plače pa že spravi v zgornjih 10%, kar dejansko JE problem.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Smrekar1 ()

zztop ::

nekikr je izjavil:

Tvoji Cambridge diplomanti klasicizma se res znajdejo praktično povsod in so povsod cenjeni. No, če je v upravnem odboru očka, seveda, ki vse to plača in naroči zlati sedež v tem podjetju za hudo nenadomestljivega sinkota.
Tukaj definitivno manjka več podatkov. Čisto možno, da to gredo študirat ljudje iz premožnih družin, ker si lahko privoščijo in potem preko vez doživijo velik uspeh. Se pa strinjam s Smrekarjem, da ti (tudi) družboslovni faks da lepo splošno razgledanost, sploh kakšni v povezavi z zgodovino, filozofijo, pravom, politologijo ipd.

V Ameriki so recimo diplomanti filozofije finančno na precej dobrem, ampak spet manjkajo dodatni podatki.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: zztop ()

Phantomeye ::

Smrekar1 je izjavil:

zztop je izjavil:

Vsak faks ti da določene veščine. Na tebi je, da jih veš izkoristiti in prodati delodajalcu, stranki. Veščine so več vredne od nekega golega znanja.


Eja, točno tako. Veščine, pristop k težavam, voljnost učenja, načini učenja in še marsikaj so vredni 10x več od golega znanja, ki ga dobiš z izobrazbo.

Kdor tega ne razume nikakor ni vreden, da bi komentiral strateški pogled in usmerjevanje visokošolskega izobraževanja v Sloveniji, kaj šele da bi o tem odločal.

Phantomeye je izjavil:


Poleg tega pa eni sanjate, da bi moral diplomant dobivat neke ogromne plače etc. Ampak v resnici je na top zgolj manjhen odstotek ljudi, ki imajo nadpovprečne plače.


No, tako majhen ne. Približno 40% ljudi ima nadpovprečne plače, 60% podpovprečne.

Prvi ki se ob tole obregne ne sodi v to temo ;)

Dvakratnik povprečne plače pa že spravi v zgornjih 10%, kar dejansko JE problem.



Mislim, ja - z nadpovprečno sem mislil "res visoko", ne statistično nadpovprečno.

Smrekar1 ::

zztop je izjavil:

Tukaj definitivno manjka več podatkov. Čisto možno, da to gredo študirat ljudje iz premožnih družin, ker si lahko privoščijo in potem preko vez doživijo velik uspeh.


No, res je zadeva bolj (a ne izključno) za premožne družine, ampak tudi premožni pošiljajo svoje otroke tja, kjer jim faks da najvišjo lestev za preseganje ostalih. Vsekakor vedo kam naj gredo, da bodo to dosegli. Študij klasicizma jim to na nek čuden način da. Kako to točno deluje ne vem iz prve roke ker žal nisem hodil tja, zdaj se mi pa tudi ne ljubi več.

V Ameriki so recimo diplomanti filozofije finančno na precej dobrem, ampak spet manjkajo dodatni podatki.


Tako imenovane mehke veščine, ki jih diplomanti filozofije več kot očitno dobijo, so vredne več kot poklicne veščine pridobljene na faksu. Samo težki intelektualci kalibra PTTM tega niti pod razno niso sposobni dojeti.

Večina ljudi se mogoče malo zamisli, ko izve da so Kulturologija, Komunikolovija in podobne smeri na FDV sicer res čudne in več kot očitno nepotrebne, ampak praktično vsi diplomanti FDV kmalu po diplomi dobijo kakovostne službe.

Očitno FDV svoje poslanstvo - pridobiti službe za svoje diplomante - več kot odlično opravlja.

WizzardOfOZ ::

Smrekar1 je izjavil:

WizzardOfOZ je izjavil:

Itak in potem en s FDV-ja pride pametovat, kako naj programer programira.


Naše povprečje STEMI diktoratov je nad povprečjem EU in daleč nad povprečjem OECD.

Naslednji debil prosim.


Debil? A ko ti zmanjka dometa, pa začneš z žaljivkami. Si res tako nesposoben? Aja, sej ti si iz javne uprave. Predstavljaš fikus?

Ampak nazaj na temo: Daleč največ šefov ima šolo, ki ni primerna za vodenje tega kar vodi. Zato pa smo tam kjer smo, ko se vse preveč po političnih in prijateljskih linijah ljudi postavlja. Sposobne pa stran poriva, in ti potem bežijo v tujino.
Milčinski je napisal butalce kot prispodobo in ne kot priročnik!!!
Svuda u svijetu ima budala ali je izgleda kod nas centrala!!!

Smrekar1 ::

Phantomeye je izjavil:


Mislim, ja - z nadpovprečno sem mislil "res visoko", ne statistično nadpovprečno.


"V resnici je res majhen odstotek ljudi, ki dobiva res visoko nadpovprečne plače" je tavtologija.

WizzardOfOZ je izjavil:


Debil? A ko ti zmanjka dometa,


Dometa? Imamo daleč nadpovprečen delež doktoratov in nadpovprečen delež STEMI doktoratov. Problem je, ker imamo preveč družboslovja. Aha, če si debil in govoriš nekaj na pamet mogoče res.

Ampak nazaj na temo: Daleč največ šefov ima šolo, ki ni primerna za vodenje tega kar vodi. Zato pa smo tam kjer smo, ko se vse preveč po političnih in prijateljskih linijah ljudi postavlja. Sposobne pa stran poriva, in ti potem bežijo v tujino.


Imaš za to kakšno študijo ali govoriš nekaj na pamet?

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Smrekar1 ()

A110 ::

zztop je izjavil:

Cheetah je izjavil:

Je pa velika razlika med matematiko in kako kultorologijo na FF, ne moreš rečt da je to "nič boljše od antropologije, filozofije". Matematika je osnova za vsa tehnična in pa tudi naravoslovna področja. Tudi študent čiste teoretične matematike na FMF bo poučeval na fakultetah ali pa na srednjih/osnovnih šolah, če se bo usmeril v pedagogiko in učil bodoče inženerje in tehnike, ki bodo imeli velik prispevek družbi ali pa tako kot si sam rekel - se bo zaposlil področju ekonomije ali računalništva, ki sta tesno povezana z matematiko! (isto velja za fiziko). Ne moreš primerjat matematike, ki je osnova za delovanje civilizacije in pa neke kulturologije, antropologije, filozofije, itd., katerih diplomati ne prispevajo družbi popolnoma nič.
Doktor algebraične geometrije ni na trgu dela nič kaj bolj zaželjen od doktorja filozofije, žal. Za profesorja na fakulteti nima kaj veliko boljših možnosti od filozofa, ma pa verjetno boljše možnosti za učitelja na srednji šoli.

Matematika je itak pomembna, ampak tudi znanje kulturologije, antropologije, filozofije zna priti prav. Znanje takšnih diplomantov lahko pride prav v muzejih, turističnih vodnikih, pisanju člankov, novinarstvu, ekonomiji, računalništvu. Takšni diplomanti ponavadi zelo dobro pišejo in komunicirajo, ti dve veščini pa sta zelo pomembni na trgu dela. Zaradi tega je veliko družboslovcev v politiki. Filozofi pa so itak skoraj matematiki, saj uporabljajo logiko in racionalno argumentiranje. Tudi interpretacije se naučijo, saj berejo težke, nerazločne knjige. Veliko filozofskih idej se uporablja v nevroznanosti, kognitivni znanosti, pa tudi fiziki(sploh kar se tiče metod raziskovanja, se pravi produkti filozofije znanosti). Kar se mene tiče, je combo naravoslovna/tehnična smer + družboslovna smer zmagovalni za trg dela in življenje.

Cheetah je izjavil:

In ja, nekdo, ki je študiral antropologijo lahko dela na nekem čisto tretjem področju ampak ravno to je problem; zakaj bi mu potem financiral študij antropologije? Kot sem rekel, jaz nimam nič proti ljudem, ki jih te stvari zanimajo, ampak to sodi v prosti čas in kot hobi, ne more biti pa to brezpotrebno breme državi. Mene je tudi včasih zanimala zgodovina 2. s.v. vojne ali pa filozofija recimo - pa sem vzel kako knjigo pa jo prebral ali pa pogledal kak dokumentarec, nisem pa šel tega študirat in brezpotrebno trošil državni proračun. Konec koncev imaš dandanes toliko dostopnih virov (knjige in internet), da lahko pridobiš isto koliičino znanja kot da bi študiral antropologijo recimo... pa potem pač ne boš diplomiran antropolog, kar pa verjetno ne bo znižalo tvojih (neobstoječih) priložnosti zaposlitve.
To je glavna dilema, če omogočiti študij zaradi radovednosti ali pa samo študij za zaposlitev. Jaz mislim, da je tukaj bolj pomemben kriterij stopnja brezposelnosti. Če so diplomanti kulturologije v večjem obsegu zaposleni in zadovoljni, ne vidim problema: prispevajo k družbi in to je glavno. Če pa so diplomanti neke smeri pretežno brezposelni, pa zna biti problem. Pa še nekaj: gledati moramo koliko ljudi diplomira, ne koliko ljudi se vpiše v prvi letnik programa. Na tak način bomo lahko preverili kakovost faksa, predvideli število fiktivnih vpisov ali pogorelih študentov ipd. Na ekonomijo se vpiše 500 študentov, diplomira pa kakšnih 200, verjetno še manj.


Vrjemi da bo nekdo ki je doktoriral iz algebraične geometrije na trgu uporabnejši od 99% ljudi. Še vedno ima zelo dobro znanje vseh področih matematike. V algebraični geomentriji je samo iznašel nekaj novega. To pa ne pomeni da ne pozna vseh drugih področij.

A110 ::

Faaak kaj vse ne prebereš. Filozofija da je sorodna matematika ker "logično sklepajo"? Pa ti veš da imaš ravno v filozofiji polno nekih protislovij? Imaš teorije ki trdijo da je vse eno z "dokazi" in imaš prav tako teorije da je vse različne spet z "dokazi". V matematiki je vse preverljivo in bazira na dokazih ki ne smejo biti protislovni. Je res da je tudi nekaj paradoksov ampak v splošnem je matematika sistem brez napak. Že če pogledaš povprečnega študenta/diplomanta filozofije in matematike/fizike vidiš da je razlika v iqju vsaj 20. O uporabnosti filozofije pa raje sploh nebi.

gruntfürmich ::

Smrekar1 je izjavil:

...ampak praktično vsi diplomanti FDV kmalu po diplomi dobijo kakovostne službe.

Očitno FDV svoje poslanstvo - pridobiti službe za svoje diplomante - več kot odlično opravlja.

:))
pa saj človek ne more verjeti :))
"Namreč, da gre ta družba počasi v norost in da je vse, kar mi gledamo,
visoko organizirana bebavost, do podrobnosti izdelana idiotija."
Psiholog HUBERT POŽARNIK, v Oni, o smiselnosti moderne družbe...

WizzardOfOZ ::

Smrekar1 je izjavil:

Imamo daleč nadpovprečen delež doktoratov in nadpovprečen delež STEMI doktoratov. Problem je, ker imamo preveč družboslovja.


Noben problem ni preveč doktoratov, ampak je problem da so na napačne konce postavljeni.


Smrekar1 je izjavil:


Ampak nazaj na temo: Daleč največ šefov ima šolo, ki ni primerna za vodenje tega kar vodi. Zato pa smo tam kjer smo, ko se vse preveč po političnih in prijateljskih linijah ljudi postavlja. Sposobne pa stran poriva, in ti potem bežijo v tujino.


Imaš za to kakšno študijo ali govoriš nekaj na pamet?

Ne rabim študije, da vidim kako obramboslovec vodi stroko (če že čisto na vrhu države pogledamo, navzdol pa tudi ni nič drugače). Zato tudi ne rabim študije, da vidim da tisti z doktorati delajo kot programerji in tehnologi, po politični liniji so dobili pa šefa z AGRFT.

Je že to dovolj, da vidim, ne rabimo tega še zapisovat. Se nam bodo vsi še bolj smejali, kot se nam že. Probaj to pri nemških šiptarjih (avstrijcih) izvest, da bo en z diplomo "iz uspešnosti zalivanja rožic s kokakolo" vodil kak hud državni inštitut. To je samo pri nas mogoče.
Milčinski je napisal butalce kot prispodobo in ne kot priročnik!!!
Svuda u svijetu ima budala ali je izgleda kod nas centrala!!!

zztop ::

Smrekar1 je izjavil:

No, res je zadeva bolj (a ne izključno) za premožne družine, ampak tudi premožni pošiljajo svoje otroke tja, kjer jim faks da najvišjo lestev za preseganje ostalih. Vsekakor vedo kam naj gredo, da bodo to dosegli. Študij klasicizma jim to na nek čuden način da. Kako to točno deluje ne vem iz prve roke ker žal nisem hodil tja, zdaj se mi pa tudi ne ljubi več.
To bi bilo dobro še bolj raziskati. Premožne družine so lahko dajo veliko na tradicijo(tvoj praprapradedek je tudi hodil tja!), zato pošiljajo svoje otroke na študij klasicizma. Delodajalci pa se zavedajo, da so diplomanti potomci premožnih družin in so lahko tudi zato zelo zaželeni.

Smrekar1 je izjavil:

Očitno FDV svoje poslanstvo - pridobiti službe za svoje diplomante - več kot odlično opravlja.
Kolikor sem bral, imaš verjetno prav, FDV-jevci nimajo tako velikih problemov s službo, kot si ljudje predstavljajo. Sicer pa je smer 'Mednarodni odnosi' ena težjih in bolj spoštovanih na ljubljanski univerzi.

A110 je izjavil:

Vrjemi da bo nekdo ki je doktoriral iz algebraične geometrije na trgu uporabnejši od 99% ljudi. Še vedno ima zelo dobro znanje vseh področih matematike. V algebraični geomentriji je samo iznašel nekaj novega. To pa ne pomeni da ne pozna vseh drugih področij.
Tudi ne pomeni, da je pripravljen delati na drugih področij. Načeloma nima neke prednosti pri zaposlitvah na drugih, sorodnih področjih, če se sam ne zna znajti. Tukaj je potem odvisno od človeka, niso vsi iznajdljivi, tudi doktorji znanosti ne in lahko padejo na socialo. Če bi se zaposlil kot aktuar, bi se verjetno ubil po 5-letih dolgočasnega obračanja in uporabe semi-osnovne(za njega seveda) matematike. :))

gruntfürmich ::

Phantomeye je izjavil:

Poleg tega pa eni sanjate, da bi moral diplomant dobivat neke ogromne plače etc. Ampak v resnici je na top zgolj manjhen odstotek ljudi, ki imajo nadpovprečne plače.

ne sanjamo, ampak dejansko so samo tisti upravičeni do visokega šolstva. zgolj majhen odstotek, ki imajo nadpovprečno plačo.
"Namreč, da gre ta družba počasi v norost in da je vse, kar mi gledamo,
visoko organizirana bebavost, do podrobnosti izdelana idiotija."
Psiholog HUBERT POŽARNIK, v Oni, o smiselnosti moderne družbe...

zztop ::

A110 je izjavil:

Faaak kaj vse ne prebereš. Filozofija da je sorodna matematika ker "logično sklepajo"? Pa ti veš da imaš ravno v filozofiji polno nekih protislovij? Imaš teorije ki trdijo da je vse eno z "dokazi" in imaš prav tako teorije da je vse različne spet z "dokazi". V matematiki je vse preverljivo in bazira na dokazih ki ne smejo biti protislovni. Je res da je tudi nekaj paradoksov ampak v splošnem je matematika sistem brez napak.
Koliko (področij) filozofije pa poznaš? Lahko poveš tudi kaj o teh protislovjih. Nekatera področja so manj analitična, nekatera bolj.

Idejo za zelo masovno število je podal filozof recimo: Rayo%27s number @ Wikipedia

A110 je izjavil:

Že če pogledaš povprečnega študenta/diplomanta filozofije in matematike/fizike vidiš da je razlika v iqju vsaj 20. O uporabnosti filozofije pa raje sploh nebi.
Koliko diplomantov filozofije pa poznaš? Ne študentov, diplomantov.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: zztop ()
1 2
3
4 5


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

Družboslovna informatika je nezaposljiva smer! (strani: 1 2 3 )

Oddelek: Šola
10126079 (19276) jernejl
»

A še koga moti, da je študij za diplomirance plačljiv? (strani: 1 2 3 )

Oddelek: Šola
10824180 (11543) AndrejO
»

Mi smo univerza (strani: 1 2 3 4 )

Oddelek: Problemi človeštva
16922774 (19468) TESKAn
»

Ali imamo preveč diplomantov s fakultet? (strani: 1 2 3 4 )

Oddelek: Problemi človeštva
15024965 (22647) BlueRunner
»

Študentsko delo -> "malo delo" (strani: 1 2 3 49 10 11 12 )

Oddelek: Problemi človeštva
59893835 (75772) tx-z

Več podobnih tem