vir: Bloomberg
Krvavi celoten trg kriptovalut. Njegova tržna kapitalizacija se je skrčila na 100 milijard dolarjev, pred letom dni pa je znašala zajetnih 590 milijard dolarjev. To seveda ne pomeni, da se je zgodba za vse končala slabo. Današnjih 3200 dolarjev za bitcoin je še vedno več, kot je bil bitcoin vreden kadarkoli pred avgustom 2017. Kdor je kupoval pred tremi leti, je še vedno poosmeril svojo investicijo, povsem na začetku pa je bil bitcoin vreden manj kot dolar. Toda kar je nekdo pridobil, je moral kdo izgubiti - kdor je bitcoin in druge kriptovalute dokupoval konec lanskega leta ali kadarkoli letos, je verjetno izgubil veliko.
S tem je kriptopok leta 2018 uradno premagal pok mehurčka dot-com leta 2000, ko je indeks izgubil 78 odstotkov. Tedaj smo do dna potrebovali 942 dni, to po pa smo že v 365 dneh padec krepko presegli. Po definiciji indeksi ne umrejo - vanje so vključena podjetja, ki poslujejo in kotirajo. Propadla sproti čistijo, kar seveda delničarjem čisto nič ne pomaga. Pri kriptovalutah nimamo tega zagotovila - morda se vrnejo te iste, morda gledamo njihove zadnje vzdihljaje - in vse kar obstaja vmes.
Spraševati se, kaj je šlo narobe, je napačno. Model ni bil vzdržen, saj meteorski rasti vedno sledi korekcija. Predvsem pa so kriptovalute nekaj časa kršile temeljno zakonitost gospodarstva: vsi ne morejo obogateti na enak način. Kriptovalute so dale številne milijonarje. Tudi pri nas jih ne manjka. Nekateri še vedno trdijo, da se trg moti in da je poštena vrednost kriptovalut višja od trenutne tržne, a vsem lastnikom to bolj malo pomaga. Glavni problem je, da bitcoin, ki je princ kriptovalut in po katerega gibanju se zgledujejo vse ostale, ni upravičil velikih pričakovanj. Sistem ne more nadomestiti niti kartičnih plačil po vsem svetu, kaj šele celotnega finančnega ustroja. S tem je povezan pragmatičen razlog. Četudi je veriženje blokov revolucionarna tehnologija, ni prav nobenega razloga, da bi bitcoin postal plačilno sredstvo prihodnosti. To je lahko katerakoli kriptovaluta, bržkone kakšna z večjo propustnostjo (bitcoin ima omejeno število transakcij na in sekundo) in manj potratna.
S tem pridemo do rudarjenja. S padanjem vrednosti bitcoina se zmanjšuje tudi njegova privlačnost za rudarje, saj se nagrade delijo. Več ljudi ko rudari, nižje so pričakovani vrednosti nagrade. Če cena pada hitreje kot število rudarjev, je dejansko rudarjenje čedalje manj profitabilno, saj morajo rudarji pokrivati tako obratovalne stroške kakor amortizacijo. Vse do letošnjega oktobra se je hash rate povečeval, od tedaj pa pada in je že skoraj polovico nižji. Podobno velja tudi za druge kriptovalute, ki se rudarijo. V zadnjem četrtletju so se rudarji predali, česar se najbolj veselijo igralci iger, saj cene grafičnih kartic končno padajo na znosne ravni. Lani so jih rudarji podžgali in pognali v višave.
Če bi morali iskati razloge ali vsaj povode za padec, bi lahko našteli še nekaj tehničnih: slaba publiciteta, pomanjkanje širšega razmaha, težave z drobljenjem kriptovalut (forks), unovčevanje dobičkov, psihologija itd. Ne smemo pa pozabiti, da so raziskave pokazale, da imajo večino bitcoinov zgodnji uporabniki. Manipulacija cen se je že dogajala, raziskave pa kažejo, da je bila lanska rast tudi manipulacija. In to ne prva, saj smo enako zgodbo spremljali že pred petimi leti.
Za konec še pogled v zgodovino. Bitcoin je imel v preteklosti že nekaj izrazitih padcev. Aprila 2013 je izgubil 83 odstotkov, od novembra 2013 do januarja 2015 pa kar 87 odstotkov, nešteto je bilo še manjših zdrsov. Razlika je le v tem, da je sedaj udeleženih bistveno več ljudi.