Forum » Znanost in tehnologija » Zakaj so električna letala prava stvar
Zakaj so električna letala prava stvar
Temo vidijo: vsi
chort ::
Love at first sight: https://heartaerospace.com/ ... zadnji tovrstni model je bil deHavillandov dh.114 Heron.
Interesting, ko sem bil pred enim letom nazadnje zraven tega njihovega hangarja na Fredsflottiljens Väg 19 ni nič delovalo, da bi v njem delovala prihodnost letalstva ;) (500 m južneje je Aeroseum - podzemni muzej aviacije, tako da sem precejkrat v bližini).
Mogoče se samo zelo dobro skrivajo.
pegasus ::
Druge novice pišejo, da imajo trenutno samo 1:5 model, torej so še na modelarskem nivoju ;) Ampak če jim rata nekaj takega zložiti skupaj v 1:1 v naslednjih nekaj letih, kapo dol.
pegasus ::
https://www.theverge.com/platform/amp/2... ... Fun. Če kaj, ta novica pove, da so električna letala vroča roba, za katero se je smiselno tudi iti kake umazane igrice.
vostok_1 ::
To je trg kjer se dogajajo največje podlosti. Povsot kjer so monopoli je tako.
So pa električna letala interesantna reč, predvsem za short flight.
So pa električna letala interesantna reč, predvsem za short flight.
There will be chutes!
It came from the lab.
Like tears in rain. Time to die. v_1 2012-21
It came from the lab.
Like tears in rain. Time to die. v_1 2012-21
vostok_1 ::
tf00t spet v akciji
No, nisem veliko falil. Short distance električna letala morda še imajo smisel, ostala pa niti ne.
No, nisem veliko falil. Short distance električna letala morda še imajo smisel, ostala pa niti ne.
There will be chutes!
It came from the lab.
Like tears in rain. Time to die. v_1 2012-21
It came from the lab.
Like tears in rain. Time to die. v_1 2012-21
fikus_ ::
Pri električnih letalih je v osnovi težava, da je gostota shranjene enegrije v baterijah manjša kot pri kerozinu in masa baterije ostaja čez cel let enaka, kerozin se porablja.
Tako da, vsaj dokler ne bo energijaka gostota baterije in goriva primerljiva, do tedaj bodo E-letala samo za nišne zadeve.
Tako da, vsaj dokler ne bo energijaka gostota baterije in goriva primerljiva, do tedaj bodo E-letala samo za nišne zadeve.
pegasus ::
V minulih mesecih smo videli cel kup zanimivih elektroletečih novic. Med drugim je pokazal svoj izdelek tudi Joby aviation, v katerem je tudi nekaj slovenskega znanja.
Naletel sem na tole prezentacijo upokojenega Boeing inžinerja, ki razloži stvari zelo down-to-earth, na način, kot ga mediji niso sposobni. Poučno:
Naletel sem na tole prezentacijo upokojenega Boeing inžinerja, ki razloži stvari zelo down-to-earth, na način, kot ga mediji niso sposobni. Poučno:
pegasus ::
Kaj delajo veliki?
Zanimivo, RR se zgleduje po zgodovini in se gredo dirkanje, tako kot so se pred slabim stoletjem šli Schneider Cup, kjer se je rodila osnova za Spitfire in motorje Merlin in Gryphon. Sedaj hočejo ponovit to štorijo v električnem kontekstu:
Pristop mi deluje smiselno.
Zanimivo, RR se zgleduje po zgodovini in se gredo dirkanje, tako kot so se pred slabim stoletjem šli Schneider Cup, kjer se je rodila osnova za Spitfire in motorje Merlin in Gryphon. Sedaj hočejo ponovit to štorijo v električnem kontekstu:
Pristop mi deluje smiselno.
pegasus ::
Obetajo se nam tudi elektro zračne dirke:
Tehnika se očitno že razvija hitreje, kot sem ji sposoben sledit :)
Tehnika se očitno že razvija hitreje, kot sem ji sposoben sledit :)
ulevitovac ::
Električna letala so tukaj, in to je šele začetek. ;) Čez prej kot 20 let bo več kot 70 % letalskega prometa električnega, mark my words.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: ulevitovac ()
multivac ::
Bomo zapisali, žal pa ne bo tako. Več avtorjev je že obrazložilo zakaj.
To ne pomeni, da baterij ne bo. Ne bodo pa prevladovale.
To ne pomeni, da baterij ne bo. Ne bodo pa prevladovale.
woroh4 ::
Bo tako, če ne živiš pod skalo, potem veš da se cel svet se pomika v elektrifikacijo transporta. Najprej bodo na vrsti avtomobili in tovornjaki, nato pa še letala in del ladij. Poglej na zadevo z konkretnega vidika. Dejstvo je da večje kot je letalo, TEŽJE ga je narediti na baterije. Sedaj pa vzmemimo WORST CASE primer: potniško letalo 747 in preko palca preračunajmo ali se ga da narediti na baterije z današnjimi baterijami v letu 2021.
Energijska gostota baterij je 300 Wh/kg, energijska gostota kerozina pa je 12.000 Wh/kg, razlika je torej 40 kratna, kar pomeni da bi baterijsko letalo imelo 40 krajši doseg pri isti masi letala. Vendar PAZI, treba je je upoštevati še da ima električni pogon 2x večji izkoristek od reaktivnega motorja, ter tudi to da lahko porabo energije znižamo še za 2x če hitrost letenja znižamo za okoli 30 %. Torej to efektivno zniža razliko v primerjavi z kerozinom na samo 10 krat. Torej električni 747 bi imel 10x krajši doseg od kerozinskega. Na prvi pogled se to sliši slabo, vendar NI! Kerozinski 747 ima 15.000 km dosega, torej bi imel kerozinski okoli 1500 km dosega. Ajde dajmo mal zmanjšat številko da smo na varni strani in rečemo ene 1300 km dosega.
Pol pa pogledaš dolžine letov in se ti "POSVETI ŽARNICA": kar je 80 % letov POD 1300 km, kar pomeni da 80 % letov bi že danes lahko opravili z baterijskimi letali! In to je seveda worst case scenarijo za elektriko, ker pri manjših letalih je situacija še precej bolj ugodna za elektriko, kar pomeni še dosti boljši dosegi. In še en vidik: v prihodnosti se bo energijska gostota baterij še povečala kar bo dosege še povečalo.
Slika je direktno iz študije:
Energijska gostota baterij je 300 Wh/kg, energijska gostota kerozina pa je 12.000 Wh/kg, razlika je torej 40 kratna, kar pomeni da bi baterijsko letalo imelo 40 krajši doseg pri isti masi letala. Vendar PAZI, treba je je upoštevati še da ima električni pogon 2x večji izkoristek od reaktivnega motorja, ter tudi to da lahko porabo energije znižamo še za 2x če hitrost letenja znižamo za okoli 30 %. Torej to efektivno zniža razliko v primerjavi z kerozinom na samo 10 krat. Torej električni 747 bi imel 10x krajši doseg od kerozinskega. Na prvi pogled se to sliši slabo, vendar NI! Kerozinski 747 ima 15.000 km dosega, torej bi imel kerozinski okoli 1500 km dosega. Ajde dajmo mal zmanjšat številko da smo na varni strani in rečemo ene 1300 km dosega.
Pol pa pogledaš dolžine letov in se ti "POSVETI ŽARNICA": kar je 80 % letov POD 1300 km, kar pomeni da 80 % letov bi že danes lahko opravili z baterijskimi letali! In to je seveda worst case scenarijo za elektriko, ker pri manjših letalih je situacija še precej bolj ugodna za elektriko, kar pomeni še dosti boljši dosegi. In še en vidik: v prihodnosti se bo energijska gostota baterij še povečala kar bo dosege še povečalo.
Slika je direktno iz študije:
fikus_ ::
Kerozinsko potniško letalo je zelo malo časa na tleh, baterijsko pri sedanji tehnoloh+giji precej več.
woroh4 ::
Fikus: Ne nujno. Da se narediti tako da se čas letala na tleh ne bi nič podaljšal v primerjavi z kerozinskim (toliko časa kot pač zdaj traja med tem da se zamenjajo potniki, počistijo letalo ipd.). V tiste pol ure lahko letalo brez problema nafilaš, tok polnjenja je 2C kar je mala malica za moderne baterije (moderne baterije imajo nekatere tudi 5C polnjenje kar pomeni napolnitev baterije v 12 minutah).
Prednost baterijskega pogona je pač veliko nižja cena provoza, tako da tisto kar se vse kar se da narediti na baterije, je smiselno narediti na baterije.
Multivac: Zdi se mi da PODCENJUJEŠ napredek tehnologije in hitrost napredka. 20 let je ogromno časa za baterijsko tehnologijo, poglej kaj je že z današnjimi baterijami možno in koliko napredka so naredili električni avtomobili v vsega skupaj parih letih (pospešen razvoj električnih avtomobilov je nekako samo od zadnje par let naprej). Baterijam se je cena znižala za skoraj 10x, energijska gostota pa povečala za skoraj 3x v samo 10 letih (od 2010 do danes)..napredek je izjemno hiter zadnje čase:
BloombergNEF: Lithium-Ion Battery Cell Densities Have Almost Tripled Since 2010
https://cleantechnica.com/2020/02/19/bl...
Prednost baterijskega pogona je pač veliko nižja cena provoza, tako da tisto kar se vse kar se da narediti na baterije, je smiselno narediti na baterije.
Multivac: Zdi se mi da PODCENJUJEŠ napredek tehnologije in hitrost napredka. 20 let je ogromno časa za baterijsko tehnologijo, poglej kaj je že z današnjimi baterijami možno in koliko napredka so naredili električni avtomobili v vsega skupaj parih letih (pospešen razvoj električnih avtomobilov je nekako samo od zadnje par let naprej). Baterijam se je cena znižala za skoraj 10x, energijska gostota pa povečala za skoraj 3x v samo 10 letih (od 2010 do danes)..napredek je izjemno hiter zadnje čase:
BloombergNEF: Lithium-Ion Battery Cell Densities Have Almost Tripled Since 2010
https://cleantechnica.com/2020/02/19/bl...
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: woroh4 ()
woroh4 ::
UU celo še boljše je: " this works out to about 1 hour in flight for every 5 on the ground.".
https://www.google.com/search?q=how+lon.....69i57j0i22i30l4.9396j0j1&sourceid=chrome&ie=UTF-8
"Part of what you are referring to what is sometimes called aircraft turn time. It's not really directly related to my calculations for your overall question (though it is certainly a factor for short-haul jets), but in this article, minimum turn times for the Boeing 757 was studied, and it was found that the estimated turn time for a 757-200 was 52.5 minutes, based on actual operations. The 757-300, a stretched model with more seating, would take about 59 minutes.
From this presentation, presented by United Airlines, they show a general guideline MSGT (Minimum Scheduled Ground Time), that is a generalization depending on flight locations, field facilities, and airlines. Some times are:
Boeing 747: 80 minutes
Boeing 777: 70 minutes
Boeing 767: 60 minutes (-300 model)
Boeing 737: 35 minutes (-300 model)
Airbus A320: 40 minutes
This link has a discussion of a number of airliner turn times, however none are from official sources. Most vary between 20-45 minutes, depending on if cleaning is required.
So for a typical airliner we can say it takes about 45 minutes-1 hour for a typical servicing."
45 minut do 1 uro so sedanja ta največja potniška letala na tleh, v tem cajtu ga imaš kumot lahko nafilanega.
https://aviation.stackexchange.com/ques...
https://www.google.com/search?q=how+lon.....69i57j0i22i30l4.9396j0j1&sourceid=chrome&ie=UTF-8
"Part of what you are referring to what is sometimes called aircraft turn time. It's not really directly related to my calculations for your overall question (though it is certainly a factor for short-haul jets), but in this article, minimum turn times for the Boeing 757 was studied, and it was found that the estimated turn time for a 757-200 was 52.5 minutes, based on actual operations. The 757-300, a stretched model with more seating, would take about 59 minutes.
From this presentation, presented by United Airlines, they show a general guideline MSGT (Minimum Scheduled Ground Time), that is a generalization depending on flight locations, field facilities, and airlines. Some times are:
Boeing 747: 80 minutes
Boeing 777: 70 minutes
Boeing 767: 60 minutes (-300 model)
Boeing 737: 35 minutes (-300 model)
Airbus A320: 40 minutes
This link has a discussion of a number of airliner turn times, however none are from official sources. Most vary between 20-45 minutes, depending on if cleaning is required.
So for a typical airliner we can say it takes about 45 minutes-1 hour for a typical servicing."
45 minut do 1 uro so sedanja ta največja potniška letala na tleh, v tem cajtu ga imaš kumot lahko nafilanega.
https://aviation.stackexchange.com/ques...
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: woroh4 ()
multivac ::
Bo tako, če ne živiš pod skalo, potem veš da se cel svet se pomika v elektrifikacijo transporta. Najprej bodo na vrsti avtomobili in tovornjaki, nato pa še letala in del ladij. Poglej na zadevo z konkretnega vidika. Dejstvo je da večje kot je letalo, TEŽJE ga je narediti na baterije. Sedaj pa vzmemimo WORST CASE primer: potniško letalo 747 in preko palca preračunajmo ali se ga da narediti na baterije z današnjimi baterijami v letu 2021.
Energijska gostota baterij je 300 Wh/kg, energijska gostota kerozina pa je 12.000 Wh/kg, razlika je torej 40 kratna, kar pomeni da bi baterijsko letalo imelo 40 krajši doseg pri isti masi letala. Vendar PAZI, treba je je upoštevati še da ima električni pogon 2x večji izkoristek od reaktivnega motorja, ter tudi to da lahko porabo energije znižamo še za 2x če hitrost letenja znižamo za okoli 30 %. Torej to efektivno zniža razliko v primerjavi z kerozinom na samo 10 krat. Torej električni 747 bi imel 10x krajši doseg od kerozinskega. Na prvi pogled se to sliši slabo, vendar NI! Kerozinski 747 ima 15.000 km dosega, torej bi imel kerozinski okoli 1500 km dosega. Ajde dajmo mal zmanjšat številko da smo na varni strani in rečemo ene 1300 km dosega.
Pol pa pogledaš dolžine letov in se ti "POSVETI ŽARNICA": kar je 80 % letov POD 1300 km, kar pomeni da 80 % letov bi že danes lahko opravili z baterijskimi letali! In to je seveda worst case scenarijo za elektriko, ker pri manjših letalih je situacija še precej bolj ugodna za elektriko, kar pomeni še dosti boljši dosegi. In še en vidik: v prihodnosti se bo energijska gostota baterij še povečala kar bo dosege še povečalo.
Slika je direktno iz študije:
Dal si veliko točk, ne bom ti odgovoril vse naenkrat. Spomni me občasno.
Ampak:
Small electric motors can weigh as little as 0.1 kg/kW but larger ones struggle to reach even half of that. Siemens demonstrated a GA-sized engine with 5 kW/kg, and scaling this up to airliner power levels would most likely result in no more than 2-3 kW/kg. Even with 95% efficiency, 5% of power will be turned into heat, creating cooling problems for large electric motors.
Elektromotorji imajo težave z hlajenjem. Turbofani imajo hlajenje inkorporirano v samo delovanje motorja.
Ravno tako učinkovitost ni ravno slaba
Elektromotor bi avtomatsko padu pod turboprop pogoje. Turbopropi pa potujejo počasneje.
Je to sprejemljivo?
Pomojem za resne uporabnike, ne.
10x Manjši doseg je "big deal". Ampak tej tvoji izračuni mi na prvi uč delujejo zelo površni.
Je upoštevana fizika elektro 747-ke?
Električna letala bolj vidim v uporabi za lahke in kratke relacije. Recimo v kanadskih tajgah kjer dostavljaš paketke po odročnih naseljih.
Pretiravanje s hitrostjo polnjenja pri letalskih baterijah ni ok. Že pri avtomobilih je zahtevana določena varnost...pa lahko odpreš vrata in izstopiš vn če kaj pokadi. V letalu je to insta-smrt.
Tudi litij-zrak ne vidim, da bi rešile to zagato energijske gostote in kot rečeno, učinkovitost leta z razdaljo narašča pri klasičnih letalih.
747 ima 145 ton goriva. Že del tega je več kot celoten tovor potnikov in prtljage.
V zraku bodo goriva še dolgo prevladovala. Niso pa električna letala povsem za odmet.
woroh4 ::
Small electric motors can weigh as little as 0.1 kg/kW but larger ones struggle to reach even half of that. Siemens demonstrated a GA-sized engine with 5 kW/kg, and scaling this up to airliner power levels would most likely result in no more than 2-3 kW/kg. Even with 95% efficiency, 5% of power will be turned into heat, creating cooling problems for large electric motors.
Bullshit, to si pobral z nekega foruma. Lucid motors v svojih avtomobilih uporablja 500 kW motor ki tehta samo 73 kg, to je 6.85 kW/kg. Skaliranje gor situacijo IZBOLJŠA, ne pa poslabša kot napačno predvideva forumaš od katerega si skopiral odstavek. Učikovitost najbolj učinkovitih letalskih motorjev na kerozin je okoli 50 %, kar pomeni da kar polovico energije gre v toploto. Pri električnem motorju jo gre v toploto 5 %. Da bi tistih bogih 5 % povzročalo ne vem kakšne težave je bullshit.
Ravno tako učinkovitost ni ravno slaba
Viš k se ne spoznaš. To kar imaš ti v grafu je učinkovitost POGONA, ne pa samega motorja!! Tako da to kar imaš ti v grafu rabiš pomnožiti z termično učikovitostjo. Učikovitost električnega pogona (motor+kontroler) je preko 90 %, medtem ko je letalskih turbofan motorjev je od 30 do 50 %. Check:
https://www.google.com/search?q=turboje...
EVO TI IZKORISTKE. Večina današnjih letal uporablja TURBOFAN motor, ki ima komaj 33 % izkoristek! Električni izkoristek je 2,2 krat večji.
Elektromotor bi avtomatsko padu pod turboprop pogoje.
Drži.
Turbopropi pa potujejo počasneje. Pomojem za resne uporabnike, ne.
Ne bistveno počasneje. Turbopropi so najbolj učinkoviti pri hitrosti 725 km/h (Turboprop) @ Wikipedia. Potovalna hitrost današnjih potniških letal je 900 km/h. Torej razlika je 20 %, AMPAK če gledamo razliko v času potovanja se ta zniža na okoli 10 % (ker potovanje ni samo čas letenja, ampak tudi check in, čakanje na letališču, pregled pritljage. Zadeva pri relativno kratkih razdaljah ne bi bila bistvena oziroma se skoraj ne bi poznala (nekih 15 minut priblitka pri dvo urnem potovanju). Vztopnice za električna letala bi bile ene 3x cenejše, ker je poraba energije pač toliko nižja. Velika večina kupcev jasno kaže da preferirajo cenejše karte, ne pa 15 minut prišparanega cajta. Jst mislim da bo 90 % ljudi z veseljem kupilo let ki bo 15 minut daljši če bo zato prišparalo 200 EUR.
10x Manjši doseg je "big deal".
Ni. Z njim je še vedno možno opraviti 80 % vseh relacij. To pomeni da lahko z električnimi letali nadomestiš 80 % vseh relacij, na 20 % boš pa pač imel vodikove zadeve (ali pa trenutne kerozinske zadeve še naprej).
Ampak tej tvoji izračuni mi na prvi uč delujejo zelo površni.
Izračuni so zadosti natančni da dokažejo v katerem rangu se nahajamo in da se zadeva da narediti na baterije. Nima nobenega smisla da bi šel podrobno preračunavat, ker prvič kot prvič noben ne bi prebral, drugič kot drugič pa skoraj noben ne bi razumel.
Je upoštevana fizika elektro 747-ke?
Fizika (aerodinamika) je enaka pri obeh letalih, ker sta oba letala iste oblike in tehtata enako.
Električna letala bolj vidim v uporabi za lahke in kratke relacije. Recimo v kanadskih tajgah kjer dostavljaš paketke po odročnih naseljih.
Stvar je da je večina relacij ki se dandanes delajo z letali zadosti kratkih da bi se zadevo dalo narediti na baterije. Čezoceanska letala ki prepotujejo tudi po 10.000 km bodo pa še nekaj časa na fosilna goriva (ali pa na vodik enkrat v prihodnosti).
Pretiravanje s hitrostjo polnjenja pri letalskih baterijah ni ok.
Vse je v rangu specifikacij baterije. Pol urno polnjenje ni nobeno pretiravanje, to je samo 2C polnjenje, kar je relativno počasno polnjenje. Nekatere vrste baterij se lahko filajo še z precej višjimi hitrostmi polnjenja, tudi 5C in več in to vse v rangu specifikacij baterije. Sicer pa glede na to da so KEROZINSKA letala 45 minut do 1 uro na tleh, je lahko hitrost polnjenja taka (ni potrebe niti po pol urnem polnjenju).
Že pri avtomobilih je zahtevana določena varnost...pa lahko odpreš vrata in izstopiš vn če kaj pokadi.
Električni avtomobili imajo po statistikah 20x MANJŠO verjetnost da se vžgejo kot pa bencinski. Poglej statistike in znanstvene študije:
https://publications.lib.chalmers.se/re...
V letalu je to insta-smrt.
Seveda ne. Kerozin je bolj vnetljiva zadeva kot pa nekatere vrste baterij. Obstajo tudi vrste baterij ki se sploh ne vnamejo.
Tudi litij-zrak ne vidim, da bi rešile to zagato energijske gostote in kot rečeno, učinkovitost leta z razdaljo narašča pri klasičnih letalih.
Že današnje klasične li-ionske baterije so zadosti za 80 % vseh letov. Kaj še hočeš. Li-zrak baterije bi procent povečale na okoli 90 %.
747 ima 145 ton goriva. Že del tega je več kot celoten tovor potnikov in prtljage.
Ja in? Ima pač 145 ton goriva. Baterijski bi imel pa 145 ton baterij, MASA JE ENAKA! Ni razlike.
V zraku bodo goriva še dolgo prevladovala. Niso pa električna letala povsem za odmet.
Odvisno je kako definiraš dolgo. Če je zate 20 let dolgo, potem ok. Ampak čez 20 let bo več relacij opravljenih z električnimi letali kot pa z tistimi na fosilna goriva.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: woroh4 ()
multivac ::
Uf, spet veliko točk, na katere ti ne bom sočasno odgovoril. Ampak gremo na najbolj interesantne.
https://aviation.stackexchange.com/ques...
747 ima 46MW outputa na motor.
Motor z 95% izkoristka še vedno odda od sebe 2.3MW toplotne energije (v resnici ni pogoja da doseže 95% izkoristek, saj bi zahtevalo že večji motor). Tesla forum pravi, da avti dosegajo 80% v najboljšem primeru (upoštevaj, da je tesla elektromotor trenutno state of the art kar se tiče realnih, praktičnih implementacij...pusti laboratorije pri miru)
Govorimo o potencialnih 10MW toplotnih izgub.
Pa če si kdaj pogledal, tesla uporablja ravno tako state-of-the-art hlajenje za svoj motor, in ekzotične materiale. Ekzotika je fuj-fej v letalski industriji.
Rad bi sedaj videl sistem hlajenja navitja in jedra za 10MW.
Turbopropi operirajo na 500kmh. Konkretno manj od turbofanov. Zato pa so morali italjanski F16 po zmagi nad pandemijo, prejšnje leto, hitro domov na pol poti. Leteti pri nizkih hitrostih s pilatusi jim je pobralo goriva.
Komentar komentatorja:
Razlika je ogromna. ICE letalo bo na polovici poti konkretno izboljšal letalne parameterje.
Zato pa cenene letalske družbe filajo avione po tem mehanizmu.
Glede kratkih relacij morda bodo električna letala našla nišo.
Štos je v tem, da ICE letala so že 100 let nazaj izkazovala dobre performanse. Še preden so začeli zares razvijati.
Električna letala pa že sedaj izkazujejo kompromitirane performanse in je potreben razvoj za jih spravit na nek uporaben nivo.
Proizvajalci uporabljajo vse trike v knjigi, da naredijo električna letala, leteča.
ICE letala pa izdelujejo že amaterji. Več kot 40 let.
Tehnologija je precej robustna.
Turbopropi pa so recimo zelo zanesljivi.
So pa neugodni iz glastnostnega vidika. Električna letala imajo isti problem.
https://aviation.stackexchange.com/ques...
747 ima 46MW outputa na motor.
Motor z 95% izkoristka še vedno odda od sebe 2.3MW toplotne energije (v resnici ni pogoja da doseže 95% izkoristek, saj bi zahtevalo že večji motor). Tesla forum pravi, da avti dosegajo 80% v najboljšem primeru (upoštevaj, da je tesla elektromotor trenutno state of the art kar se tiče realnih, praktičnih implementacij...pusti laboratorije pri miru)
Govorimo o potencialnih 10MW toplotnih izgub.
Pa če si kdaj pogledal, tesla uporablja ravno tako state-of-the-art hlajenje za svoj motor, in ekzotične materiale. Ekzotika je fuj-fej v letalski industriji.
Rad bi sedaj videl sistem hlajenja navitja in jedra za 10MW.
Turbopropi operirajo na 500kmh. Konkretno manj od turbofanov. Zato pa so morali italjanski F16 po zmagi nad pandemijo, prejšnje leto, hitro domov na pol poti. Leteti pri nizkih hitrostih s pilatusi jim je pobralo goriva.
Komentar komentatorja:
Without the use of superconductivity there is no electric motor technology currently available that would be light enough to be a viable candidate to turn the fan to achieve such power. Jet engines just have extreme power densities
Ja in? Ima pač 145 ton goriva. Baterijski bi imel pa 145 ton baterij, MASA JE ENAKA! Ni razlike.
Razlika je ogromna. ICE letalo bo na polovici poti konkretno izboljšal letalne parameterje.
Zato pa cenene letalske družbe filajo avione po tem mehanizmu.
Glede kratkih relacij morda bodo električna letala našla nišo.
Štos je v tem, da ICE letala so že 100 let nazaj izkazovala dobre performanse. Še preden so začeli zares razvijati.
Električna letala pa že sedaj izkazujejo kompromitirane performanse in je potreben razvoj za jih spravit na nek uporaben nivo.
Proizvajalci uporabljajo vse trike v knjigi, da naredijo električna letala, leteča.
ICE letala pa izdelujejo že amaterji. Več kot 40 let.
Tehnologija je precej robustna.
Turbopropi pa so recimo zelo zanesljivi.
So pa neugodni iz glastnostnega vidika. Električna letala imajo isti problem.
woroh4 ::
Uf, spet veliko točk, na katere ti ne bom sočasno odgovoril. Ampak gremo na najbolj interesantne.
Po tvoje vse točke kjer si že spoznal da imaš narobe "niso interesantne". Zanimivo. :D
Motor z 95% izkoristka še vedno odda od sebe 2.3MW toplotne energije (v resnici ni pogoja da doseže 95% izkoristek, saj bi zahtevalo že večji motor). Tesla forum pravi, da avti dosegajo 80% v najboljšem primeru (upoštevaj, da je tesla elektromotor trenutno state of the art kar se tiče realnih, praktičnih implementacij...pusti laboratorije pri miru)
Sam motor ima preko 95 % izkoristek in to v PRAKSI, ne v laboratorju, tudi pri Tesli je tako. Tesle pa imajo celokupni izkoristek 80 do 85 %, vendar je v to všet še izkoristek polnilca in izkoristek krmilnika motorja.
Govorimo o potencialnih 10MW toplotnih izgub.
Recimo tam nekje pri največjih letalih.
Pa če si kdaj pogledal, tesla uporablja ravno tako state-of-the-art hlajenje za svoj motor, in ekzotične materiale. Ekzotika je fuj-fej v letalski industriji.
O čem ti sanjaš?! Nobene eksotične materiale Tesla ne uporablja, ampak čisto običajne bakrene cevi. Ni nobene eksotike.
Rad bi sedaj videl sistem hlajenja navitja in jedra za 10MW.
Pri hitrosti 700 km/h mala malica. V industriji hladijo zadeve veliko večjih moči in to brez 700 km/h vetra. Z 700 km/h vetrom so zadeve še toliko lažje.
Sicer pa enako močan motor na fosilna goriva generira kar 25 MW odpadne toplote, električni motor samo okoli 9 MW.
Turbopropi operirajo na 500kmh.
Seveda ne. Turbopropi so najbolj učinkoviti pri 725 km/h. "Compared to turbofans, turboprops are most efficient at flight speeds below 725 km/h (450 mph; 390 knots) because the jet velocity of the propeller (and exhaust) is relatively low." Vir (ŽE DRUGIČ ker prvič ga nisi prebral): Turboprop @ Wikipedia
Konkretno manj od turbofanov.
20 % krajši čas v zraku v primerjavi z turbofani ki letijo z 900 km/h. Ampak čas v zraku je samo EN DEL časa potovanja. Čas potovanja je tudi 1 ura čakanja preden se sploh lahko vkrcaš na letalo. Na razdaljah uro do dve (do 1500 km) razlika v času potovanja ne bi bila bistvena (nekih 15 minut časa v zraku več).
Razlika je ogromna. ICE letalo bo na polovici poti konkretno izboljšal letalne parameterje.
Zato pa cenene letalske družbe filajo avione po tem mehanizmu.
Električno letalo ima pa že cel let 2x večji izkoristek tudi če se mu parametri ne izboljšajo. Pa ne samo izkoristek tudi 3x nižjo ceno na kilometer za gorivo. In ko veš da je cena goriva večinski del stroškov... takrat se ve kako bodo zadeve stale v prihodnosti. ;)
Glede kratkih relacij morda bodo električna letala našla nišo.
Vsekakor, tudi na srednjih lelacijah.
Štos je v tem, da ICE letala so že 100 let nazaj izkazovala dobre performanse.
Če je 33 % izkoristek dobro perfonmansa, potem nisi ravno v stiku z realnostjo.
Električna letala pa že sedaj izkazujejo kompromitirane performanse in je potreben razvoj za jih spravit na nek uporaben nivo.
Električna letala imajo dobro perfonmanse, SUPERIOREN izkoristek, SUPERIORNO MANJŠO porabo energije. Edino kjer so perfomanse slabše je doseg, ampak ta je še vedno zadosti dober da se da kar 80 % vseh letal narediti na elektriko. DANES. V prihodnosti se bo z boljšimi baterijami ta procent dvignil na 90 %.
Turbopropi pa so recimo zelo zanesljivi.
So pa neugodni iz glastnostnega vidika. Električna letala imajo isti problem.
Narobe. Turbopropi imajo ravno tako glasen reaktivni motor (le da ta pač žene propeler). Električni motorji tega nimajo in so precej tišji. Ker glavni vir zvoka je reaktivni motor, NE PA propeler.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: woroh4 ()
multivac ::
80% je pogon, in nič ni govora o celotnem sklopu
https://teslamotorsclub.com/tmc/threads...
Sicer res ne gre za teslo, ampak najbrž ni daleč. Dvomim, da ima tako revolucionaren izdelek 15% nad ostalimi, ob pogoju, da pri takih vrednostih je že vsak % mukotrpno dosežen.
Lahko pa linkaš konkretne podatke.
Da. Pri večjih letalih so količine velike. Pri manjših manjše. Zato pa so trenutna E-letala bolj podobna jadralnim kot transportnim.
Tesla motor uporablja recimo keramične ležaje ker mora operirati pri ekstremnih pogojih.
Keramični ležaji so večji rizik od klasike, ki ne crknejo hipoma ampak se obrabijo. Letalska industrija dvomim, da bi to riskirala kar tako.
Turbopropi so najboljši pod 600kmh
https://www.quora.com/Why-is-the-turbop...
Bojim se, da ti ne razumeš kaj ti piše tam na wikipediji.
Preberi večkrat.
Za krajše razdalje bi lahko že prešaltali na turboprope in videli znaten dvig učinkovitosti letalske industrije.
V resnici ni potrebe po elektriki v tem segmentu.
Turbopropi ravno tako nimajo nekega dolgega re-flight časa.
Zadeva je relativno simple. Ne tako simple kot EV, vseeno dovolj simple za industrijo.
Turbofani so precej bolj kompleksni za štartat in vzdrževat.
33% je dober izkoristek, če obravnavamo celokupno.
E-letala z najnovejšo letalsko tehnologijo ne izkazujejo tako dobre performanse kot so letala iz leta 1920.
Lindbergh je to lepo dokazal. In New Yorka v Pariz, leta 1927. E-letala imajo težavo preleteti že Doversko ožino, leta 2020.
Glasnost propelerja je približno enakovredna motorju, včasih še bolj. Še posebej če želiš vrteti na 750kmh kot ti.
Tvoji površni (in rahlo napačni) izračuni me žal še niso prepričali. Argumenti tudi ne.
E-letalo ima in še bo imelo znatne probleme za lep del letalske industrije. Kot rečeno, niše pa bodo.
https://teslamotorsclub.com/tmc/threads...
Sicer res ne gre za teslo, ampak najbrž ni daleč. Dvomim, da ima tako revolucionaren izdelek 15% nad ostalimi, ob pogoju, da pri takih vrednostih je že vsak % mukotrpno dosežen.
Lahko pa linkaš konkretne podatke.
Da. Pri večjih letalih so količine velike. Pri manjših manjše. Zato pa so trenutna E-letala bolj podobna jadralnim kot transportnim.
Tesla motor uporablja recimo keramične ležaje ker mora operirati pri ekstremnih pogojih.
Keramični ležaji so večji rizik od klasike, ki ne crknejo hipoma ampak se obrabijo. Letalska industrija dvomim, da bi to riskirala kar tako.
Turbopropi so najboljši pod 600kmh
https://www.quora.com/Why-is-the-turbop...
Bojim se, da ti ne razumeš kaj ti piše tam na wikipediji.
Preberi večkrat.
Za krajše razdalje bi lahko že prešaltali na turboprope in videli znaten dvig učinkovitosti letalske industrije.
V resnici ni potrebe po elektriki v tem segmentu.
Turbopropi ravno tako nimajo nekega dolgega re-flight časa.
Zadeva je relativno simple. Ne tako simple kot EV, vseeno dovolj simple za industrijo.
Turbofani so precej bolj kompleksni za štartat in vzdrževat.
33% je dober izkoristek, če obravnavamo celokupno.
E-letala z najnovejšo letalsko tehnologijo ne izkazujejo tako dobre performanse kot so letala iz leta 1920.
Lindbergh je to lepo dokazal. In New Yorka v Pariz, leta 1927. E-letala imajo težavo preleteti že Doversko ožino, leta 2020.
Glasnost propelerja je približno enakovredna motorju, včasih še bolj. Še posebej če želiš vrteti na 750kmh kot ti.
Tvoji površni (in rahlo napačni) izračuni me žal še niso prepričali. Argumenti tudi ne.
E-letalo ima in še bo imelo znatne probleme za lep del letalske industrije. Kot rečeno, niše pa bodo.
multivac ::
https://theconversation.com/electric-pl...
Letalski ICEji še niso rekli zadnje besede.
Če jih bo kdo pokopal so to regulatorji in ne tehnologija ali trg.
Če pa so emisije problem, se prešalta na čistejše gorivo.
For example, Rolls-Royce's most recent engine, the Trent XWB that powers the new Airbus A350, is marketed as "the world's most efficient large aero-engine". Airbus claims the engine will help the A350 to achieve "25% lower operating costs, fuel burn and CO2 emissions when compared with previous-generation aircraft".
The next generation of Rolls-Royce engine, the UltraFanTM, will offer a further 20% to 25% reduction in fuel consumption and CO2 emissions and is due to enter into service in 2025.
Letalski ICEji še niso rekli zadnje besede.
Če jih bo kdo pokopal so to regulatorji in ne tehnologija ali trg.
Če pa so emisije problem, se prešalta na čistejše gorivo.
mikhaair ::
390 knots na 6000 metrih, turboprop in 390 knots na 11000 metrih, turbofan, ni isto. Ne v udobju, kaj šele brzini.
Eletalnik bi bil špica za filanje večjih letališč. Zakaj bi se iz MS vozil z avtom v LJLJ če lahko skočiš za ugodno ceno s turbopropom.
Eletalnik bi bil špica za filanje večjih letališč. Zakaj bi se iz MS vozil z avtom v LJLJ če lahko skočiš za ugodno ceno s turbopropom.
multivac ::
Na kg tovora so letala občutno slabša transportna izbira.
Imajo pa številne druge negativne eksternalije.
Masovni promet z letali ni ravno pametna strategija.
Za medkrajenvi transport poznamo številne boljše rešitve.
Imajo pa številne druge negativne eksternalije.
Masovni promet z letali ni ravno pametna strategija.
Za medkrajenvi transport poznamo številne boljše rešitve.
woroh4 ::
Podatki in študije jasno kažejo da se motiš. Pojdimo lepo po vrsti stavek za stavkom.
80 % je CELOTNI izkoristek električnega avtomobila vključno z izkoristkom kontrolerja, polnilca in motorja. Izkoristek za sam elektromotor v električnih avtomobilih je v praksi 90 do 95 %. Ti si za vir si dal nek forum, pa še tega ne razumeš. Študije jasno kažejo da je povprečni izkoristek celotnega električnega avtomobila 80 %, povprečni izkoristek dizelskega 20 %, povprečni izkoristek bencinskega pa 16 %. Poudarek je na besedi povprečni, ker to je stvar ki vpliva na porabo.
https://insideevs.com/news/339502/bevs-...
https://www.abb-conversations.com/2017/...
https://www.motor1.com/news/507298/mahl...
Tesla je sicer eden najučinkovitejših avtomobilov, ampak vsekakor ni edini, zelo učinkovit je tudi Hyundai Ioniq in ostali. Ampak razlike spet niso bistvene.
Ja no shit sharlock.
Preračun jasno pokaže da je z baterijami v letu 2021 možno elektrificirati tudi največja potniška letala. Res da z 10x manjšim dosegom, vendar to je še vedno zadosti za pokritje 80 % vseh poti.
Keramični ležani niso nujni za delovanje, daleć od tega. Veliko električnih avtomobilov ima klasične ležaje. Sploh pa daleč od tega da bi bili keramični ležaji kakšna eksotika.
Torej ti trdiš da navadni ležaji crknejo hipoma in se ne obrabijo?! hahahah, večje neumnosti pa še ne.
Napačno. Tvoj lasten vir te postavi na laž. Še svojih lastnih virov ne bereš, sramota kar smo prišli. Tvoj lasten vir ima notri tale graf:
Na grafu odčitaj MACH number 0,6. Pri MACH 0,6 je hitrost letala 725 km/h (Mach število namreč predstavlja hitrost zvoka 1225 km/h) in izkoristek je praktično maksimalen pri tej hitrosti. Turbofani sicer LAHKO letijo precej hitreje (ampak v praksi ne) in imajo dobre izkoristke tudi pri mach število 0,9, kar je enako 1100 km/h, VENDAR izkoristek je le en del enačbe za rabo energije. Zračni upor se povečuje kvadratom hitrosti in izkaže se da vsa komercialna letala letijo pri hitrosti 900 km/h preprosto zato ker je pri tej hitrosti raba energije optimalna.
Check: "The average cruising airspeed for a commercial passenger aircraft that flies long distances is approximately 880-926 km/h"
https://epicflightacademy.com/flight-sc...
Jaz razumem, TI NE. Na Wikipediji JASNO piše da je najbolj učinkovita hitrost turbopropov 725 km/h (stare podatke za 600 km/h izpred desetletij nazaj ko so bili dizajni propelerjev manj optimalni si pa lahko nekam zatlačiš. Važno je kaj je danes.)
"Compared to turbofans, turboprops are most efficient at flight speeds below 725 km/h (450 mph; 390 knots)"
Sicer pa tudi če bi bilo res 600 km/h (pa ni), to še vedno ne bi predstavljalo bistvene razlike v času potovanja pri krajših letih. Gremo konkretno. Turbofan hitrost 900 km/h. Turboprop po tvoje 600 km/h (dajmo upoštevat po tvoje, samo zato da ti dokažem da imaš narobe).
Turbofan (900 km/h):
1 ura čheck, čakanje v vrsti in pregled pritljage in vkrcanje
1 ura leta
20 minut prevzem pritljage
Skupaj: 2 uri 20 minut
Turboprop (600 km/h):
1 ura čheck, čakanje v vrsti in pregled pritljage in vkrcanje
1,5 ura leta
20 minut prevzem pritljage
SKupaj: 2 uri 50 minut
Kot vidiš na primeru je razlike v času potovanja je samo pol ure.
Motiš se, ravno elektrika ima smisel v tem segmentu! Jaoo ej...Turbofan ima izkoristek 33 %. Turboprop ima izkoristek 39 %. Elektrika ima izkoristek 73 %. Ja lahko bi dvignili iz 33 na 39 % izkoristek če bi namesto turbofanov uporabili turboprope na krajših razdaljah. Ampak to spet ni toliko večji izkoristek. Pri elektriki je pa BISTVENO večji izkoristek. Glej sliko:
Ne pa ni. 33 % je porazen izkoristek. 33 % izkoristek po definiciji pomeni da se kar 67 % vse energije izgubi v obliki odpadne toplote. Kar 67 % energije vržeš stran! Če je to zate dobro, potem imaš zgrešene predstave.
Ni res, izkazujejo mnogo boljše performanse: več kot 2x večji izkoristek. Izkoristek je direktno vezan na ceno letalskega prevoza. Cena je pa v kapitalizmu BISTVENA.
Še en ki performense enači samo z dosegom. Nobena skrivnost ni da imajo električna letala krajši doseg od klasičnih. Tam kjer se da uporabiti električna letala, tam jih je smiselno uprorabiti zaradi 3x nižje cene "goriva"! Ampak statistike pa pokažejo da eleketrična letala sposobna nadomestiti 80 % vseh letalskih poti.
Ni res. Električna letala so precej tišja od klasičnih (tako turbofanov kot tudi turbopropov). Google it.
Izračuni so zadosti natančni da dokažejo da se motiš. Podatki uporabljeni v izračunih so TOČNI. Kerozinski 747 ima res 15.000 km dosega (google it). Dobre baterije imajo res 300 Wh/kg, kerozin ima res 12.000 Wh/kg (google it). Izkoristek električneg pogona pri letalih je res več kot 2x večji, check:
Argumentov ti sploh razumel nisi. Če bi jih, potem bi videl da nimaš prav.
Nisem rekel da bodo električna letala popolnoma nadomestila fosilna. Rekel sem da bodo nadomestila vsaj 70 % letalskih poti. Večina letalskih poti je namreč relativno kratkih:
80% je pogon, in nič ni govora o celotnem sklopu
80 % je CELOTNI izkoristek električnega avtomobila vključno z izkoristkom kontrolerja, polnilca in motorja. Izkoristek za sam elektromotor v električnih avtomobilih je v praksi 90 do 95 %. Ti si za vir si dal nek forum, pa še tega ne razumeš. Študije jasno kažejo da je povprečni izkoristek celotnega električnega avtomobila 80 %, povprečni izkoristek dizelskega 20 %, povprečni izkoristek bencinskega pa 16 %. Poudarek je na besedi povprečni, ker to je stvar ki vpliva na porabo.
https://insideevs.com/news/339502/bevs-...
https://www.abb-conversations.com/2017/...
https://www.motor1.com/news/507298/mahl...
Sicer res ne gre za teslo, ampak najbrž ni daleč. Dvomim, da ima tako revolucionaren izdelek 15% nad ostalimi, ob pogoju, da pri takih vrednostih je že vsak % mukotrpno dosežen.
Tesla je sicer eden najučinkovitejših avtomobilov, ampak vsekakor ni edini, zelo učinkovit je tudi Hyundai Ioniq in ostali. Ampak razlike spet niso bistvene.
Da. Pri večjih letalih so količine velike. Pri manjših manjše.
Ja no shit sharlock.
Zato pa so trenutna E-letala bolj podobna jadralnim kot transportnim.
Preračun jasno pokaže da je z baterijami v letu 2021 možno elektrificirati tudi največja potniška letala. Res da z 10x manjšim dosegom, vendar to je še vedno zadosti za pokritje 80 % vseh poti.
Tesla motor uporablja recimo keramične ležaje ker mora operirati pri ekstremnih pogojih.
Keramični ležani niso nujni za delovanje, daleć od tega. Veliko električnih avtomobilov ima klasične ležaje. Sploh pa daleč od tega da bi bili keramični ležaji kakšna eksotika.
Keramični ležaji so večji rizik od klasike, ki ne crknejo hipoma ampak se obrabijo. Letalska industrija dvomim, da bi to riskirala kar tako.
Torej ti trdiš da navadni ležaji crknejo hipoma in se ne obrabijo?! hahahah, večje neumnosti pa še ne.
Turbopropi so najboljši pod 600kmh
https://www.quora.com/Why-is-the-turbop...
Napačno. Tvoj lasten vir te postavi na laž. Še svojih lastnih virov ne bereš, sramota kar smo prišli. Tvoj lasten vir ima notri tale graf:
Na grafu odčitaj MACH number 0,6. Pri MACH 0,6 je hitrost letala 725 km/h (Mach število namreč predstavlja hitrost zvoka 1225 km/h) in izkoristek je praktično maksimalen pri tej hitrosti. Turbofani sicer LAHKO letijo precej hitreje (ampak v praksi ne) in imajo dobre izkoristke tudi pri mach število 0,9, kar je enako 1100 km/h, VENDAR izkoristek je le en del enačbe za rabo energije. Zračni upor se povečuje kvadratom hitrosti in izkaže se da vsa komercialna letala letijo pri hitrosti 900 km/h preprosto zato ker je pri tej hitrosti raba energije optimalna.
Check: "The average cruising airspeed for a commercial passenger aircraft that flies long distances is approximately 880-926 km/h"
https://epicflightacademy.com/flight-sc...
Bojim se, da ti ne razumeš kaj ti piše tam na wikipediji.
Preberi večkrat.
Jaz razumem, TI NE. Na Wikipediji JASNO piše da je najbolj učinkovita hitrost turbopropov 725 km/h (stare podatke za 600 km/h izpred desetletij nazaj ko so bili dizajni propelerjev manj optimalni si pa lahko nekam zatlačiš. Važno je kaj je danes.)
"Compared to turbofans, turboprops are most efficient at flight speeds below 725 km/h (450 mph; 390 knots)"
Sicer pa tudi če bi bilo res 600 km/h (pa ni), to še vedno ne bi predstavljalo bistvene razlike v času potovanja pri krajših letih. Gremo konkretno. Turbofan hitrost 900 km/h. Turboprop po tvoje 600 km/h (dajmo upoštevat po tvoje, samo zato da ti dokažem da imaš narobe).
Turbofan (900 km/h):
1 ura čheck, čakanje v vrsti in pregled pritljage in vkrcanje
1 ura leta
20 minut prevzem pritljage
Skupaj: 2 uri 20 minut
Turboprop (600 km/h):
1 ura čheck, čakanje v vrsti in pregled pritljage in vkrcanje
1,5 ura leta
20 minut prevzem pritljage
SKupaj: 2 uri 50 minut
Kot vidiš na primeru je razlike v času potovanja je samo pol ure.
Za krajše razdalje bi lahko že prešaltali na turboprope in videli znaten dvig učinkovitosti letalske industrije.
V resnici ni potrebe po elektriki v tem segmentu.
Turbopropi ravno tako nimajo nekega dolgega re-flight časa.
Motiš se, ravno elektrika ima smisel v tem segmentu! Jaoo ej...Turbofan ima izkoristek 33 %. Turboprop ima izkoristek 39 %. Elektrika ima izkoristek 73 %. Ja lahko bi dvignili iz 33 na 39 % izkoristek če bi namesto turbofanov uporabili turboprope na krajših razdaljah. Ampak to spet ni toliko večji izkoristek. Pri elektriki je pa BISTVENO večji izkoristek. Glej sliko:
33% je dober izkoristek, če obravnavamo celokupno.
Ne pa ni. 33 % je porazen izkoristek. 33 % izkoristek po definiciji pomeni da se kar 67 % vse energije izgubi v obliki odpadne toplote. Kar 67 % energije vržeš stran! Če je to zate dobro, potem imaš zgrešene predstave.
E-letala z najnovejšo letalsko tehnologijo ne izkazujejo tako dobre performanse kot so letala iz leta 1920.
Ni res, izkazujejo mnogo boljše performanse: več kot 2x večji izkoristek. Izkoristek je direktno vezan na ceno letalskega prevoza. Cena je pa v kapitalizmu BISTVENA.
Lindbergh je to lepo dokazal. In New Yorka v Pariz, leta 1927. E-letala imajo težavo preleteti že Doversko ožino, leta 2020.
Še en ki performense enači samo z dosegom. Nobena skrivnost ni da imajo električna letala krajši doseg od klasičnih. Tam kjer se da uporabiti električna letala, tam jih je smiselno uprorabiti zaradi 3x nižje cene "goriva"! Ampak statistike pa pokažejo da eleketrična letala sposobna nadomestiti 80 % vseh letalskih poti.
Glasnost propelerja je približno enakovredna motorju, včasih še bolj. Še posebej če želiš vrteti na 750kmh kot ti.
Ni res. Električna letala so precej tišja od klasičnih (tako turbofanov kot tudi turbopropov). Google it.
Tvoji površni (in rahlo napačni) izračuni me žal še niso prepričali. .
Izračuni so zadosti natančni da dokažejo da se motiš. Podatki uporabljeni v izračunih so TOČNI. Kerozinski 747 ima res 15.000 km dosega (google it). Dobre baterije imajo res 300 Wh/kg, kerozin ima res 12.000 Wh/kg (google it). Izkoristek električneg pogona pri letalih je res več kot 2x večji, check:
Argumenti tudi ne
Argumentov ti sploh razumel nisi. Če bi jih, potem bi videl da nimaš prav.
E-letalo ima in še bo imelo znatne probleme za lep del letalske industrije. Kot rečeno, niše pa bodo.
Nisem rekel da bodo električna letala popolnoma nadomestila fosilna. Rekel sem da bodo nadomestila vsaj 70 % letalskih poti. Večina letalskih poti je namreč relativno kratkih:
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: woroh4 ()
woroh4 ::
https://theconversation.com/electric-pl...
For example, Rolls-Royce's most recent engine, the Trent XWB that powers the new Airbus A350, is marketed as "the world's most efficient large aero-engine". Airbus claims the engine will help the A350 to achieve "25% lower operating costs, fuel burn and CO2 emissions when compared with previous-generation aircraft".
The next generation of Rolls-Royce engine, the UltraFanTM, will offer a further 20% to 25% reduction in fuel consumption and CO2 emissions and is due to enter into service in 2025.
Letalski ICEji še niso rekli zadnje besede.
Če jih bo kdo pokopal so to regulatorji in ne tehnologija ali trg.
Če pa so emisije problem, se prešalta na čistejše gorivo.
Nekaj časa bodo letalski ICEji vsekakor prisotni pri letalih ki letijo medkontinentalno, torej na dolge 10.000 km in več razdalje, vsekakor to drži. Potem jih bo tudi za ta namen pokopal vodik. Na krajše in srednje razdalje pa jih bo pokopala elektrika.
woroh4 ::
Na kg tovora so letala občutno slabša transportna izbira.
Imajo pa številne druge negativne eksternalije.
Masovni promet z letali ni ravno pametna strategija.
Za medkrajenvi transport poznamo številne boljše rešitve.
Nič novega, to je znano že desetletja. Ni treba odkrivati tople vode. Sicer pa zmagajo ladje.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: woroh4 ()
woroh4 ::
Da be boš spregledal tega stavka iz začetka tega vira, ti ga bom skopiral sem:
"The study shows that 77%-82% of energy put into a BEV is used to move the car down the road. That is despite about 16% being lost during charging (we thought it's much less like 5-10%)."
Torej okoli 80 % je izkoristek in to je CELOTNI izkoristek električenga avtomobila, vključno z izkoristkom polnilca, kontorlerja in motorja, skratka vključno z vsem.
https://insideevs.com/news/339502/bevs-...
"The study shows that 77%-82% of energy put into a BEV is used to move the car down the road. That is despite about 16% being lost during charging (we thought it's much less like 5-10%)."
Torej okoli 80 % je izkoristek in to je CELOTNI izkoristek električenga avtomobila, vključno z izkoristkom polnilca, kontorlerja in motorja, skratka vključno z vsem.
https://insideevs.com/news/339502/bevs-...
TESKAn ::
Vključno z vsem, kar je bilo potrebno da smo dobili električno energijo?
Uf! Uf! Je rekel Vinetou in se skril za skalo,
ki jo je prav v ta namen nosil s seboj.
ki jo je prav v ta namen nosil s seboj.
TESKAn ::
Samo zaenkrat je ne in je še nekaj časa ne bomo.
Uf! Uf! Je rekel Vinetou in se skril za skalo,
ki jo je prav v ta namen nosil s seboj.
ki jo je prav v ta namen nosil s seboj.
woroh4 ::
Vključno z vsem, kar je bilo potrebno da smo dobili električno energijo?
Ne, jasno sem zapisal da gre za izkoristek samega električnega avtomobila, torej tako imenovani TTW ("tank to wheel") izkoristek. Tank to wheel izkoristki so naslednji:
-bencinski avto: 16 %
-dizelski avto: 20 %
-električni avto 80 % (4x večji izkoristek od dizla, 5x večji izkoristek od bencinarja)
Za izkoristek vključno z vsem kar je bilo potrebno da smo dobili električno energijo pa moraš gledati Well-to-Wheel (WTW) izkoristek. Tudi tukaj električni pogon zmaga hands down (4,25 x večji izkoristek glede na povprečje kanadske električne mreže, 2,6 x večji izkoristek od bencinarja glede na povprečje ameriške mreže), poglej tabelo na sliki:
Vir: Energy expert explains why Tesla and the electric car industry is here to stay
https://www.teslarati.com/energy-expert...
Seveda to je za Ameriko, v Sloveniji je situacija še precej boljša, saj je povprečen izkoristek elektrarn 56 %. V Sloveniji so Well-to-Wheel (WTW) izkoristeki naslednji:
-bencinski avto: 12 %
-dizelski avto: 18 %
-električni avto vključno proizvodnjo elektrike in električno mrežo: 43 % (43 % je 3,5 krat več kot 12 % in je cca 2,5 x več kot 18 %)
Podatki:
Hidroelektrarne: 90 % izkoristek
Teš6: 43 % izkoristek
Jedrska: 35 % izkoristek
Graf proizvodnje elektrike v Sloveniji:
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: woroh4 ()
woroh4 ::
Aja pa še nekaj nismo upoštevali: to da so lahko letališča za manjša turboprop letala bližje središčem mest, zato ker manjša letala pač rabijo krajše vzletne steze. Manjša letališča so precej bližje središčem mest kot pa večja. To razliko med potovalnim časom med turbopropom in turbofanom (ter med turbofanom in električnim letalom) zniža na nič oziroma naredi čas potovanja z električnim letalom celo manjši. Podobno kot je potovanje z vlakom na kratke in srednje razdalje HITREJŠE od potovanja z letalom, pa čeprav je hitrost vlaka precej nižja od letala.
Turbofan (900 km/h):
1 ura čheck, čakanje v vrsti in pregled pritljage in vkrcanje
1 ura leta
20 minut prevzem pritljage
30 minut vožnje z letališča
Skupaj: 2 uri 50 minut
Turboprop (725 km/h):
1 ura čheck, čakanje v vrsti in pregled pritljage in vkrcanje
1 ura in 15 minut leta
20 minut prevzem pritljage
10 minut vožnje z letališča
SKupaj: 2 uri 45 minut
Train journeys in Europe that are faster than flying
https://blog.blacklane.com/travel/train...
Turbofan (900 km/h):
1 ura čheck, čakanje v vrsti in pregled pritljage in vkrcanje
1 ura leta
20 minut prevzem pritljage
30 minut vožnje z letališča
Skupaj: 2 uri 50 minut
Turboprop (725 km/h):
1 ura čheck, čakanje v vrsti in pregled pritljage in vkrcanje
1 ura in 15 minut leta
20 minut prevzem pritljage
10 minut vožnje z letališča
SKupaj: 2 uri 45 minut
Train journeys in Europe that are faster than flying
https://blog.blacklane.com/travel/train...
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: woroh4 ()
multivac ::
@woroh4
Teslini motorji so lahko tudi do 95% učinkoviti. Na klancu navzdol. V praksi vrjamem, da je 80% povsem vredu.
Pomisli zakaj trdim nekaj takega.
Res je, da pri letalih lahko imaš ugodnejši delovni režim, ampak spet te jebe teža.
Glede izkoristka klasičnega turbopropa pa ne vem kje ti vidiš 0,6Mach. Pod 0.5Mach je izkoristek najvišji. Istočasno pa kot si sam rekel je zračni upor pomemben faktor. Ko moraš vsako Wh baterije tempirat, potem je bolj pomembno počasi letet.
Zato večina turbopropov leti do 600kmh.
Tisti tvoji izračuni izkoristkov so povsem brez repa in glave. Grobo metanje v enačbo.
Osebno raje vrjamem praksi.
Praksa pa kaže, da električna letala so zahtevna za realizirat. Imajo veliko kompromisov.
Nenazadnje, ICE letala imajo toliko varnostnega faktorja vštetega, če gre kaj narobe.
E-letala bi morala biti temu primerno predimenzionirana, kar je €€€.
Naslednji vidik, ki nismo upoštevali je, da baterije za letala so posebna pasma. Med drugim imajo nizek cycle-count preden degradirajo.
Kaj pomeni redno menjavanje tega pri letalu...bo industrija znala povedati.
Kar ti želi wikipedia in komplementarno graf učinkovitosti povedat je...
da turboprop letala vrteti nad 725kmh je butasto početje.
Njihv smiselni hitrostni razpon je do 725kmh. Njihova optimalna hitrost pa pod 600kmh.
Glede "majhne" razlike v potovalnem času. Ok, za nekoga je to sprejemljivo, za druge ni.
Šros je v tem, da če bi letalske družbe prešaltale na turboprope, bi že lahko žele boljše izkoristke...na račun nejevolje kupcev.
Glede toplotnih izgub ICEjev. Treba upoštevati, da pri tem imamo bolj robustno hlajenje. Kar za elektromotorje ne velja.
ICEji imajo večje termodinamične tokove, kar jim omogoča dosegati take performanse.
Z baterijami so še številne težave, ki bi jih aero-aplikacija zgolj še multiplicirala
https://www.smithsonianmag.com/innovati...
Termodinamika. Hlajenje.
Teslini motorji so lahko tudi do 95% učinkoviti. Na klancu navzdol. V praksi vrjamem, da je 80% povsem vredu.
Pomisli zakaj trdim nekaj takega.
Res je, da pri letalih lahko imaš ugodnejši delovni režim, ampak spet te jebe teža.
Glede izkoristka klasičnega turbopropa pa ne vem kje ti vidiš 0,6Mach. Pod 0.5Mach je izkoristek najvišji. Istočasno pa kot si sam rekel je zračni upor pomemben faktor. Ko moraš vsako Wh baterije tempirat, potem je bolj pomembno počasi letet.
Zato večina turbopropov leti do 600kmh.
Tisti tvoji izračuni izkoristkov so povsem brez repa in glave. Grobo metanje v enačbo.
Osebno raje vrjamem praksi.
Praksa pa kaže, da električna letala so zahtevna za realizirat. Imajo veliko kompromisov.
Nenazadnje, ICE letala imajo toliko varnostnega faktorja vštetega, če gre kaj narobe.
E-letala bi morala biti temu primerno predimenzionirana, kar je €€€.
Naslednji vidik, ki nismo upoštevali je, da baterije za letala so posebna pasma. Med drugim imajo nizek cycle-count preden degradirajo.
Kaj pomeni redno menjavanje tega pri letalu...bo industrija znala povedati.
"Compared to turbofans, turboprops are most efficient at flight speeds below 725 km/h (450 mph; 390 knots)"
Kar ti želi wikipedia in komplementarno graf učinkovitosti povedat je...
da turboprop letala vrteti nad 725kmh je butasto početje.
Njihv smiselni hitrostni razpon je do 725kmh. Njihova optimalna hitrost pa pod 600kmh.
Glede "majhne" razlike v potovalnem času. Ok, za nekoga je to sprejemljivo, za druge ni.
Šros je v tem, da če bi letalske družbe prešaltale na turboprope, bi že lahko žele boljše izkoristke...na račun nejevolje kupcev.
Glede toplotnih izgub ICEjev. Treba upoštevati, da pri tem imamo bolj robustno hlajenje. Kar za elektromotorje ne velja.
ICEji imajo večje termodinamične tokove, kar jim omogoča dosegati take performanse.
Z baterijami so še številne težave, ki bi jih aero-aplikacija zgolj še multiplicirala
https://www.smithsonianmag.com/innovati...
Termodinamika. Hlajenje.
woroh4 ::
Teslini motorji so lahko tudi do 95% učinkoviti. Na klancu navzdol. V praksi vrjamem, da je 80% povsem vredu.
Seveda se motiš. 94 % do 96 % učinkovitost je dosežena na večini območja:
https://insideevs.com/news/348504/tesla...
Študije jasno pravijo da se motiš:
Performance Analysis of Permanent Magnet Motorsfor Electric Vehicles (EV) Traction Considering Driving Cycles
https://www.mdpi.com/1996-1073/11/6/138...
Povprečje za električni motor v električnem avtomobilu pri celotni vožnji je preko 90 %:
80 % je pa učinkovitost celotnega električnega avtomobila vključno z izkoristkom polnilca, baterij, kontrolerja in motorja.
Da be boš spregledal tega stavka iz začetka tega vira, ti ga bom skopiral sem:
"The study shows that 77%-82% of energy put into a BEV is used to move the car down the road. That is despite about 16% being lost during charging (we thought it's much less like 5-10%)."
Torej okoli 80 % je izkoristek in to je CELOTNI izkoristek električenga avtomobila, vključno z izkoristkom polnilca, kontorlerja in motorja, skratka vključno z vsem.
Z baterijami so še številne težave, ki bi jih aero-aplikacija zgolj še multiplicirala
https://www.smithsonianmag.com/innovati...
Termodinamika. Hlajenje.
Pomisli zakaj trdim nekaj takega.
Zato ker bodisi nimaš pojma, ali pa si lažnjivec. Eno ali drugo.
Res je, da pri letalih lahko imaš ugodnejši delovni režim, ampak spet te jebe teža.
Težo lahko narediš popolnoma enako fosilnim letalo na račun pač usrezno krajšega dosega. In če je ta krajši doseg dovolj za 80 % vseh poti kar kažejo statistike, potem je pač dovolj in je zadeva GOOD.
Glede izkoristka klasičnega turbopropa pa ne vem kje ti vidiš 0,6Mach. Pod 0.5Mach je izkoristek najvišji.
Ne štekaš. Pri 0.6 je izkoristek blizu maksimalnega (je zanemarljivo nižji). Pri 0.5 MACH je 90 % pri MACH0.6 je pa 88 %, razlika ni bistvena. Štekaš zdej?
Sicer pa še enkrat, kaj se usajaš tukaj, ker sem ti dokazal da tudi pri MACH0.5 (617 km/h) razlika v potovalnem času z današnjimi potniškimi letali ki letijo pri 900 km/h na uro ni bistvena. Zakaj se sprašuješ? Zato ker je čas v zraku samo en delček celotnega potovalnega časa od lokacije A do lokacije B. Z istim razlogom so potovalni časi z VLAKI na srednje in krajše razdalje precej manjši kot pa z letalom:
https://eu.usatoday.com/story/travel/de...
Ko moraš vsako Wh baterije tempirat, potem je bolj pomembno počasi letet.
Zato večina turbopropov leti do 600kmh.
Tudi če letiš 600 km/h razlika v potovalnem času na krajših in srednjih razdaljah ni bistvena in je mnogo bolj bistvena 3x nižja cena vztopnice za električno letalo v primerjavi z fosilnim.
Tisti tvoji izračuni izkoristkov so povsem brez repa in glave. Grobo metanje v enačbo.
Ni res, samo ti jih ne zastopiš ker si laik.
Osebno raje vrjamem praksi.
Boš lahko videl v praksi čez 10 do 20 let. Električna letala so šele na začetku svoje poti.
Praksa pa kaže, da električna letala so zahtevna za realizirat. Imajo veliko kompromisov.
Vsekakor imajo električna letala kompromis kar se tiče krajšega dosega. Vendar podatki jasno kažejo da se da z tem krajšim dosegom električnih letal zadostiti kar 80 % vseh letalskih poti. Kot pri vsaki stvari je tako: če prednosti prevagajo slabosti, potem ta tehnologija prevlada. In IZREDNO MOČNA prednost električnih letal je 3x nižja cena letenja. IZREDNO MOČNA prednost. Včasih so ljudje za prevoz uporabljali konje. Tudi avtomobili so imeli pred konji kar nekaj slabosti: pa so se kljub temu uveljavili preprosti zato ker so njihove prednosti prevagali potencialne slabosti. Tudi pri električnih letalih bo tako.
Naslednji vidik, ki nismo upoštevali je, da baterije za letala so posebna pasma. Med drugim imajo nizek cycle-count preden degradirajo.
Kaj pomeni redno menjavanje tega pri letalu...bo industrija znala povedati.
Ni res. Okoli 300 Wh/kg so povsem občajne komercialne li-ionske baterije, take kot se uporabljajo tudi v električnih avtomobilih. Cycle count je zadosten da so zadeve vkljućno z ceno elektrike in morebitno menjavo še vedno 3x cenejše od ICE letala in njegove porabe goriva.
Kar ti želi wikipedia in komplementarno graf učinkovitosti povedat je...
da turboprop letala vrteti nad 725kmh je butasto početje.
Ja DOSTI NAD 725 km/h res ne, ker ti izkoristek pade in to sem tudi jasno povedal. Vendar pri 725 km/h ima še vedno 88 % izkoristka, pri 600 km/h pa 90 % izkoristka. Ni bistvene razlike. Torej lahko ga vrtiš 725 km/h.
Glede "majhne" razlike v potovalnem času. Ok, za nekoga je to sprejemljivo, za druge ni.
Razlike v potovalnem času NI ker so letališča za manjša letala bližje mestnim središčem, kar skrajša čas vožnje z avtom ali busom iz letališča. Sicer pa 90 % ljudi bo rade volje potovalo četrt ure z letalom dlje če bodo zaradi tega lahko prišparali 300 EUR. To velja za veliko večino ljudi. Veš zakaj Concorde nadzvočno letalo ne leti več? Pa čeprav je bilo skoraj 2x hitrejše od današnjih letal? Zato ker ljudje JASNO kažejo da preferirajo nižjo ceno, ne pa prihranjenih 15 minut pri letu.
Z baterijami so še številne težave, ki bi jih aero-aplikacija zgolj še multiplicirala
https://www.smithsonianmag.com/innovati...
Termodinamika. Hlajenje.
Z baterijami ni nobehih posebnih težav. Hlajenje ni nobena težava, baterije same so preko 99,9 % učinkovite, generacija toplote pri praznjenju je zanemarljiva. Medtem ko ICE motor večino svoje energije vrže stran v obliki odpadne toplote, kar pa je nekaj magnitud večja težava hladiti.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: woroh4 ()
multivac ::
90%? Torej še vedno govorimo o enormnih toplotnih izgubah, ki jih moraš nekako spraviti iz navitja.
Aja. Rekel sem, da klasični ležaji nimajo hipnega katastrofalnega faila, ampak se postopoma obrabljajo. Keramični pa niso tako uvidevni.
Sicer pa vseeno. 2.5x boljši izkoristek vs. 40x večja energijska gostota + ugodni delovni parameterji + ugodni letalni parameterji.
Glede turboprop izkoristka, žal. Ekonomičnost je tam pod 600kmh, kar tudi praksa izkazuje.
Če moraš precizno dizajnirat baterijo za take poti, potem je vse pomembno. ICEji omogočajo veliko več svobode.
Aja. Rekel sem, da klasični ležaji nimajo hipnega katastrofalnega faila, ampak se postopoma obrabljajo. Keramični pa niso tako uvidevni.
Sicer pa vseeno. 2.5x boljši izkoristek vs. 40x večja energijska gostota + ugodni delovni parameterji + ugodni letalni parameterji.
Glede turboprop izkoristka, žal. Ekonomičnost je tam pod 600kmh, kar tudi praksa izkazuje.
Če moraš precizno dizajnirat baterijo za take poti, potem je vse pomembno. ICEji omogočajo veliko več svobode.
woroh4 ::
90%? Torej še vedno govorimo o enormnih toplotnih izgubah, ki jih moraš nekako spraviti iz navitja.
Precej lažje spraviti 10 % odpadne toplote stran, kot pa 80 % pri dizelskem motorju, se ti ne zdi?
Aja. Rekel sem, da klasični ležaji nimajo hipnega katastrofalnega faila, ampak se postopoma obrabljajo. Keramični pa niso tako uvidevni.
Ne, rekel si drugače. Ampak ok, recimo da si se zmotil in si drugače mislil. Keramični ležaji NISO nujni za delovanje električnih motorjev, velika večina električnih motorjev ima običajne ležaje.
Sicer pa vseeno. 2.5x boljši izkoristek vs. 40x večja energijska gostota + ugodni delovni parameterji + ugodni letalni parameterji.
Nobena skrivnost ni da za letenje med kontinenti na razdaljah 10 tisoč km in več bodo še nekaj časa motorji na tekoče dinozavre, za te zadeve pač električne zadeve še nekaj časa ne bodo primerne (tam bo verjetno v prihodnosti vodikov pogon). Ampak za srednje in manjše razdalje ki predstavljajo 80 % vseh poti pa električna letala SO PRIMERNA. And that's all that matters.
Glede turboprop izkoristka, žal. Ekonomičnost je tam pod 600kmh, kar tudi praksa izkazuje.
1. Čas potovanja tudi pri "samo" 600 km/h ni bistveno večji.
2. Praksa ima v veliki večini stare propelerje ki niso optimalno dizajnirani. Novejši letijo hitreje, okoli 725 km/h.
ICEji omogočajo veliko več svobode.
PRI 3X VEČJI CENI PREVOZA! Kapitalizem je ALO! Denar ne raste na drevesih veš. Dodatne svobode ne rabiš, letala letijo na začrtanih poteh: preprosto daš električna letala na linije kjer je njihov doseg zadosten in to je 80 % vseh linij.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: woroh4 ()
woroh4 ::
No še link o 99,9% učinkovitosti baterij pri takih praznjenjih.
Professor Jeff Dahn | WIN Seminar Series
Sicer pa googlaj: "lion battery coulombic efficiency"
"Coulombic efficiency (CE) is the ratio of discharge capacity to charge capacity within the same cycle. Since the CE of lithium-ion batteries is very close to 100% [33]"
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: woroh4 ()
woroh4 ::
90%? Torej še vedno govorimo o enormnih toplotnih izgubah, ki jih moraš nekako spraviti iz navitja.
90 % izkoristka, ne pa izgub! 90 % izkoristek pomeni samo 10 % izgub. 90 % izkoristek motorja je pri kakšnem slabem proizvajalcu, pri Tesli in ostalih podobnih proizvajalcih je povprečni izkoristek motorja pri vožnji nekje 93 ali 94 %. Torej to pomeni samo 6 % izgub. Precej lažje spraviti 6 % odpadne toplote stran (ali pa 10 %), kot pa 80 % pri dizelskem motorju, se ti ne zdi?
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: woroh4 ()
woroh4 ::
Na nivoju in z lepim tonom sem povedal kaj pravijo podatki, statistike in študije, and that's all that matters.
pegasus ::
Ena zanimiva ideja za letečo električno reč, ki ni čisto letalo, a je zagotovo transport:
https://www.bbc.com/news/uk-england-ham...
https://www.bbc.com/news/uk-england-ham...
fikus_ ::
To je že "stara" zadeva.
http://www.theblackvault.com/documentar...
Ground-effect vehicle @ Wikipedia
http://www.theblackvault.com/documentar...
Ground-effect vehicle @ Wikipedia
multivac ::
@worho4
Ker oblasti očitno ne marajo diskusij, bom bil kratek.
Ne zanikam, da bo nek letalski segment elektrificiran eventuelno. Trdim pa, da tvoja vizija ima kar nekaj težav, potencialno nepremostljivih.
Tvoji izračuni so mešanica teoretičnega in golega upanja. V praksi take številke ne videvamo.
Ker oblasti očitno ne marajo diskusij, bom bil kratek.
Ne zanikam, da bo nek letalski segment elektrificiran eventuelno. Trdim pa, da tvoja vizija ima kar nekaj težav, potencialno nepremostljivih.
Tvoji izračuni so mešanica teoretičnega in golega upanja. V praksi take številke ne videvamo.
woroh4 ::
@multivac
Ker oblasti očitno ne marajo diskusij, bom bil kratek.
Moja vizija nima težav, sploh pa ne nepremostljivih, boš videl čez 10 do 20 let v praksi da bo tako. ;) V praksi videvamo te številke in jih bomo še bolj videvali v prihodnosti. ;) Doseg 1367 km: Eviation Alice @ Wikipedia Moji izračuni dokazujejo da zadeve so možne v praksi, ni upanja so samo hardcore številke in podatki. Razlog da trenutno še ni toliko električnih letal je A)da so se električna letala komaj začela razvijati nekaj let nazaj, B) po celem svetu manjka baterij ker se vse kar proizvedejo porabi za električne avtomobile. Ko bodo povečali proizvodnjo baterij bo kmalu baterij zadosti tudi za letala.
Also:
List of electric aircraft @ Wikipedia
In to je šele začetek S krivulje (krivulja adopcije nove tehnologije). Čez nekaj let bo razvoj postal pospešen eksponentno.
Ker oblasti očitno ne marajo diskusij, bom bil kratek.
Moja vizija nima težav, sploh pa ne nepremostljivih, boš videl čez 10 do 20 let v praksi da bo tako. ;) V praksi videvamo te številke in jih bomo še bolj videvali v prihodnosti. ;) Doseg 1367 km: Eviation Alice @ Wikipedia Moji izračuni dokazujejo da zadeve so možne v praksi, ni upanja so samo hardcore številke in podatki. Razlog da trenutno še ni toliko električnih letal je A)da so se električna letala komaj začela razvijati nekaj let nazaj, B) po celem svetu manjka baterij ker se vse kar proizvedejo porabi za električne avtomobile. Ko bodo povečali proizvodnjo baterij bo kmalu baterij zadosti tudi za letala.
Also:
List of electric aircraft @ Wikipedia
In to je šele začetek S krivulje (krivulja adopcije nove tehnologije). Čez nekaj let bo razvoj postal pospešen eksponentno.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: woroh4 ()
woroh4 ::
In ne zastopi me narobe: ne pravim da bo v prihodnosti vsako letalo na baterijsko električni pogon. Pravim samo to da bo v prihodnosti večina letal na baterijsko električni pogon (vsaj 70 %).
Zakon posnetek.
Zakon posnetek.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: woroh4 ()
multivac ::
Ravno ta posnetek nekako kaže, da električna letala bodo morala bit "bare minimum". Nobene prve klase.
Ekstremna proizvodnja in uporaba specialnih materialov, kar v industriji ni ravno zaželjeno.
Skratka kompromisi kompromisi kompromisi.
Razmišljam tudi kako bo dizajn prenesel morebitne napake. Izpad baterije, motorja itd.
ICEji omogočajo veliko tolerance glede tega. Pri elektriki bo vse kalibrirano v nulo, da se doseže željeno ekonomijo. Nobene tolerance.
Pa to ni replika tebi, saj modi terorizirajo z izbrisom, ampak bolj kot splošna misel.
Ekstremna proizvodnja in uporaba specialnih materialov, kar v industriji ni ravno zaželjeno.
Skratka kompromisi kompromisi kompromisi.
Razmišljam tudi kako bo dizajn prenesel morebitne napake. Izpad baterije, motorja itd.
ICEji omogočajo veliko tolerance glede tega. Pri elektriki bo vse kalibrirano v nulo, da se doseže željeno ekonomijo. Nobene tolerance.
Pa to ni replika tebi, saj modi terorizirajo z izbrisom, ampak bolj kot splošna misel.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: multivac ()
woroh4 ::
Ravno ta posnetek nekako kaže, da električna letala bodo morala bit "bare minimum". Nobene prve klase.
Ne, ne kaže tega. Letalo je namenjeno luksuznemu prevozu poslovežev. Ampak da pa se narediti vse, vrsta pogona te nič ne omejuje pri tem ali imaš lahko luksuzno notranjost ali ne. Lahko jo imaš če želiš. BTW si pogledal un del posnetka o CENI? Cena tega pogona je samo 20 % tiste cene ki jo ima fosilno letalo. Ura takega letala vsi stroški vključeni stane $200, medtem ko ura fosilnega letala stana $1000. That is a HUGEE deal.
Razmišljam tudi kako bo dizajn prenesel morebitne napake. Izpad baterije, motorja itd.
ICEji omogočajo veliko tolerance glede tega. Pri elektriki bo vse kalibrirano v nulo, da se doseže željeno ekonomijo. Nobene tolerance.
Letalo lahko poganja tudi samo en motor, torej je redundanca, plus to da je verjetnost da crkne električni motor precej manjša kot pa da crkne fosilni motor na kerozin. Letalo lahko celo brez motorjev jadra do tal. Splošna misel, ok. :)
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: woroh4 ()
Vredno ogleda ...
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
|---|---|---|---|
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
| » | Hyperloop (strani: 1 2 3 4 5 6 7 8 9 )Oddelek: Znanost in tehnologija | 133437 (27633) | Okapi |
| » | Rolls-Royceov turbopropelerski motor žene vodik (strani: 1 2 )Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija | 11447 (7736) | PrimozR |
| » | Razvoj Boeinga 737 Max oviralo varčevanje, FAA gledal stran (strani: 1 2 3 )Oddelek: Novice / Ostale najave | 25205 (18710) | pegasus |
| » | Joby Aviation, leteči taksiOddelek: Znanost in tehnologija | 1987 (1839) | nurse013 |
| » | Pipistrel je - zgleda - poletel do zvezd (strani: 1 2 3 )Oddelek: Znanost in tehnologija | 30405 (25314) | mikhaair |