Forum » Loža » Prezračevanje novogradnja
Prezračevanje novogradnja
mirch ::
Zanima me ali ima kdo od Vas doma narejeno centralno prezračevanje? Je občutek bivanja boljši? Bi ga delali ponovno? Se je "izplačalo"?
Namreč ne vem ali bi ga sam vgradil? Po eni strani je ta "pasivnost" oz. nizkoenergijska gradnja preveč potrošna glede na vrnjeno, vendar ne bi rad zamudil priložnosti. Tudi cene prezračevalnih sistemov z rekuperacijo se mi zdi navite, saj je na koncu le kup pleha z ventilatorjem. Kaj je Vaše mnenje na te sisteme? Ste ga imeli kje priložnost preizkusiti?
Namreč ne vem ali bi ga sam vgradil? Po eni strani je ta "pasivnost" oz. nizkoenergijska gradnja preveč potrošna glede na vrnjeno, vendar ne bi rad zamudil priložnosti. Tudi cene prezračevalnih sistemov z rekuperacijo se mi zdi navite, saj je na koncu le kup pleha z ventilatorjem. Kaj je Vaše mnenje na te sisteme? Ste ga imeli kje priložnost preizkusiti?
K0l1br1 ::
Nimam ga, bi ga pa imel, ker se mi zdi ideja dobra. Drugače pa odpremo okno, pa prezračimo.
Magic1 ::
Odvisno kje živiš. V mestu, ali blizu industrijskih con ni ravno pametno konstantno zračit. Pa ne mi sanjat, da filtri čudežno očistijo zrak.
Magic
Cofko Cof ::
Mi ga imamo in se super obnese. Najprej smo bili dve leti brez (cevi so bile vgrajene, samo nismo imeli naprave), tako da lahko naredim primerjavo:
- Prej smo dostikrat zračili na prepih, saj je predvsem v jesenskih dneh lahko vlaga v hiši precej narasla. Odprli smo vsa okna v hiši, da se je res fino prezračilo, ampak smo potem par minut tudi v jaknah čakali, da lahko spet zapremo. Potem je bil še nekaj časa malo bolj mrzel zrak v hiši,... Zdaj o tem sploh ne razmišljam več.
- Zrak se mi zdi v hiši boljši, tudi vonj iz kuhinje kar dobro pobere. Po kosilu gremo velikokrat na sprehod in prej se je kar precej vonjalo, ko smo prišli nazaj, sedaj je tega precej manj.
- Zračenje uporabljaš normalno tudi poleti. Brez rekuperatorja poleti z zračenjem samo dviguješ temperatoro. Pri nas pa je tudi poleti prijetnih 24 stopinj, tudi brez klime. Je pa res, da če poleti uporabljaš samo rekuperator potem sicer ne dviguješ temperature, se ti pa viša vlaga v hiši. Zato je morda smiselno imeti tudi klimo, glej spodaj
- Takoj za rekuperatorjem imamo še klimo in je super, saj potem lahko hladiš celo hišo z eno klimo napravo. Klimo predvsem uporabljamo za razvlaževanje v poletnih mesecih, ko je zunaj cca 10 stopinj več. To je praktično edini primer, ko nam lahko trenutno narase vlaga v hiši. Sicer je skoraj konstantno okoli 50%, pozimi pa malo manj. Na sploh je lahko v teh modernih hišah, ki tako dobro tesnijo, kar težko uravnavati vlago v hiši. Klima je tudi super kot dodatni vir ogrevanja. Še posebno v prehodnih meseceh in če imaš talno gretje, ko še ni, da bi ravno cel dan ogreval.
- Prej smo dostikrat zračili na prepih, saj je predvsem v jesenskih dneh lahko vlaga v hiši precej narasla. Odprli smo vsa okna v hiši, da se je res fino prezračilo, ampak smo potem par minut tudi v jaknah čakali, da lahko spet zapremo. Potem je bil še nekaj časa malo bolj mrzel zrak v hiši,... Zdaj o tem sploh ne razmišljam več.
- Zrak se mi zdi v hiši boljši, tudi vonj iz kuhinje kar dobro pobere. Po kosilu gremo velikokrat na sprehod in prej se je kar precej vonjalo, ko smo prišli nazaj, sedaj je tega precej manj.
- Zračenje uporabljaš normalno tudi poleti. Brez rekuperatorja poleti z zračenjem samo dviguješ temperatoro. Pri nas pa je tudi poleti prijetnih 24 stopinj, tudi brez klime. Je pa res, da če poleti uporabljaš samo rekuperator potem sicer ne dviguješ temperature, se ti pa viša vlaga v hiši. Zato je morda smiselno imeti tudi klimo, glej spodaj
- Takoj za rekuperatorjem imamo še klimo in je super, saj potem lahko hladiš celo hišo z eno klimo napravo. Klimo predvsem uporabljamo za razvlaževanje v poletnih mesecih, ko je zunaj cca 10 stopinj več. To je praktično edini primer, ko nam lahko trenutno narase vlaga v hiši. Sicer je skoraj konstantno okoli 50%, pozimi pa malo manj. Na sploh je lahko v teh modernih hišah, ki tako dobro tesnijo, kar težko uravnavati vlago v hiši. Klima je tudi super kot dodatni vir ogrevanja. Še posebno v prehodnih meseceh in če imaš talno gretje, ko še ni, da bi ravno cel dan ogreval.
Ars longa,vita brevis.
s1m0n ::
A to imate kanalsko klimo?
Ni nobenih težav s kondenzacijo v prezračevalnih kanalih?
Ni nobenih težav s kondenzacijo v prezračevalnih kanalih?
Zgodovina sprememb…
- spremenil: s1m0n ()
Cofko Cof ::
Kanalsko ja. Znotraj cevi po moje ni šans, da bi kondenziralo. Po kanalih gre mrzel zrak, ki je v stiku s toplejšim okoljem zunaj cevi. To ga segreva, se pravi se mu relativa vlaga kvečjemu znižuje.
Kondenziralo bi lahko kvečjemu na zunanji strani kanalov. Ampak tam ni kaj dosti zraka, ki bi ga ohlajevalo in ki bi kondenziral, ker je vse v izolaciji / stenah. In če ni pretoka zraka, ki ima dosti vlage, potem ne bi smelo kondenzirat.
Tako, da po moje tudi tam ne bi smelo biti problemov s tem. Ne morem za sigurno rečt, ker zraven ne pridem. Povsod kjer gredo cevi sem malo pogledal pa ni nič opazit.
Kot sem rekel imamo klimo tudi bolj za razvlaževanje, kot za hlajenje, tako da ne uporabjamo nekih nizkih temperatur.
Kondenziralo bi lahko kvečjemu na zunanji strani kanalov. Ampak tam ni kaj dosti zraka, ki bi ga ohlajevalo in ki bi kondenziral, ker je vse v izolaciji / stenah. In če ni pretoka zraka, ki ima dosti vlage, potem ne bi smelo kondenzirat.
Tako, da po moje tudi tam ne bi smelo biti problemov s tem. Ne morem za sigurno rečt, ker zraven ne pridem. Povsod kjer gredo cevi sem malo pogledal pa ni nič opazit.
Kot sem rekel imamo klimo tudi bolj za razvlaževanje, kot za hlajenje, tako da ne uporabjamo nekih nizkih temperatur.
Ars longa,vita brevis.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Cofko Cof ()
billy ::
Da si sposodim tole temo. Tale link je sicer reklama, ampak vseeno je opisana teorija: https://www.dnevnik.si/1042644647
Mene pa zanima praksa. V bistvu, če prav razumem, je tu opisana kombinacija klasičnega rekuperator sistema z vgrajeno klimo. Kar bi v teoriji naj delovalo super, če je tudi izvedba in gradnja hiše temu primerna.
Ima kdo izkušnje?
Potem pa me še zanima kakšno vzrževanje to potegne za sabo, je potrebno cevi periodično čistiti, ipd?
Mene pa zanima praksa. V bistvu, če prav razumem, je tu opisana kombinacija klasičnega rekuperator sistema z vgrajeno klimo. Kar bi v teoriji naj delovalo super, če je tudi izvedba in gradnja hiše temu primerna.
Ima kdo izkušnje?
Potem pa me še zanima kakšno vzrževanje to potegne za sabo, je potrebno cevi periodično čistiti, ipd?
borisk ::
Novogradnja absolutno prezračevanje+vse ostalo. Kolega se je ravno vselil v hišo, kjer ima toplotno črpalko za talno gretje in hlajenje, priklopljena je tudi na prezračevalni sistem, tako da z eno toplotno črpalko greje ali hladi preko talnega ali preko prezračevanja. Strah pred kondenzom je odveč, naprave sama meri vlažnost in temperaturo in sama pazi, da ne pride pod točko rosišča. pri novih hišah to tako ali tako ni problem, ker so dovolj izolirane. treba pa je pazit, da je montaža izvedena tako kot je potrebno, za to se uporabljajo posebne cevi, ki preprečjejo nastanek plesni in podobnega, še bolj pa je pomembna pametna centralna enota, da prepreči pogoje za nastanek. nadzornik gradnje je dobro da je takšen, ki že ima iskušnje o prezračevalnih sistemih. cevi naprimer pridejo tovarniško zaprte, da se prepreči kontaminacija, kar je ob kaosu na gradbišču včasih teško, ampak obstajalo postopki in vrstni red del, da se tem izogneš.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: borisk ()
billy ::
Ampak to potem pomeni cca 20.000 investicije samo za to, ali ne? TČ + talno + rekuperator + cevi, etc?
Kako pa je v teh primerih z reguliranjem toplote v posamičnih prostorih, je možno? Da recimo v dnevni imaš 25, v spalnici pa 19.
Kako pa je v teh primerih z reguliranjem toplote v posamičnih prostorih, je možno? Da recimo v dnevni imaš 25, v spalnici pa 19.
energetik ::
Če delaš na novo, vsekakor vsaj prezračevalne cevi potegnit do kotlovnice. Tam se potem lahko čara kar hočeš.
Na žalost jih mi nismo dali, uporabil bi jih vsaj za centralno razvlaževanje.
24/7 prezračevanje pri nas itak ni mogoče, ker "drvarji" stalno smradijo okoli z dimom.
Na žalost jih mi nismo dali, uporabil bi jih vsaj za centralno razvlaževanje.
24/7 prezračevanje pri nas itak ni mogoče, ker "drvarji" stalno smradijo okoli z dimom.
billy ::
Tega se jaz tudi bojim ja, smo na približno enaki lokaciji, pa je fajn drvarije okoli. sicer možno, da bo potem bolje, a ne bomo vedeli, dokler ne bo tako.
Kakšnega premera so te cevi, je potrebno spuščati strope ali kaj podobnega, če je bajta že v 3. fazi ali se lahko vgradi to med samo gradnjo, v ploščo not?
Kakšnega premera so te cevi, je potrebno spuščati strope ali kaj podobnega, če je bajta že v 3. fazi ali se lahko vgradi to med samo gradnjo, v ploščo not?
Stampl ::
Kako je pa s tem prezračevanjem če živiš na vasi. V neposredni bližini poleg kurjenja na drva še vinogradi (škrofila), njive in travniki z gnojnico.
Potegne to kaj v notranjost?
Potegne to kaj v notranjost?
Uporabnix ::
Zelo bi se priporočal za kakšne fotke, kako imate cevi speljane po hiši. Imate čez vse spuščeni strop ali pač knauf okvir naredite le v kotu, kjer gre cev? Ni grdo/moteče?
billy ::
Hm, našel tole: http://www.mojprihranek.si/novice/sporo...
tu so pa cevi po tleh in zračniki spodaj? to pa prvič vidim, do zdaj sem mislil, da so zgoraj.
Mnenja?
tu so pa cevi po tleh in zračniki spodaj? to pa prvič vidim, do zdaj sem mislil, da so zgoraj.
Mnenja?
Lonsarg ::
Jaz sem v fazi načrtovanja izgradnje v stanovanju, zaenkrat je plan naprave dat nad kuhinjske omare, po stanovanju se pa se odločam, ali spuščen stroš za 8.5 cm ali pa kanal. Gre zgolj za hodnik in kopalnico, v sobah bom pa probal kar vštemati v stene te 75mm cevi.
Tac20 ::
Primer iz prakse: kdaj pozabim vključiti prezračevanje ko gre od doma in je VELIKA razlika v kvaliteti zraka, ko se vrnem iz joba, tako da to prezračevanje ni taka neumnost, kot jo nekateri želijo opisati, predstavlja pa seveda nek dodatni strošek.
Edina slabost sistema ki je pri nas je ta, da potegne ven res veliko vlage, tako da je čez zimo problem v nizki vlažnosti prostorov (cca 35%), optimalno je 55% in se pozna. Ampak baje imaš sedaj že sisteme, ki omogočajo tudi vračanje vlage v prostor.
Edina slabost sistema ki je pri nas je ta, da potegne ven res veliko vlage, tako da je čez zimo problem v nizki vlažnosti prostorov (cca 35%), optimalno je 55% in se pozna. Ampak baje imaš sedaj že sisteme, ki omogočajo tudi vračanje vlage v prostor.
energetik ::
Tega se jaz tudi bojim ja, smo na približno enaki lokaciji, pa je fajn drvarije okoli. sicer možno, da bo potem bolje, a ne bomo vedeli, dokler ne bo tako.Cevi se napeljejo po vrhu AB plate in se potem nahajajo v izolaciji pod estrihom. Imaš vse sorte cevi, dobijo se tudi pravokotne z nizko višino glih za take primere. Vsekakor se jih splača vgradit.
Kakšnega premera so te cevi, je potrebno spuščati strope ali kaj podobnega, če je bajta že v 3. fazi ali se lahko vgradi to med samo gradnjo, v ploščo not?
Kako je pa s tem prezračevanjem če živiš na vasi. V neposredni bližini poleg kurjenja na drva še vinogradi (škrofila), njive in travniki z gnojnico.Jasno da gre VSE notri, saj je za to namenjeno prezračevanje. Nekaj lahko pomagajo le filtri, ampak za take zadeve bi IMHO potreboval precejšnjo količino ogljenih filtrov, pa še bi se verjetno kaj vohalo.
Potegne to kaj v notranjost?
Edina slabost sistema ki je pri nas je ta, da potegne ven res veliko vlage, tako da je čez zimo problem v nizki vlažnosti prostorov (cca 35%), optimalno je 55% in se pozna. Ampak baje imaš sedaj že sisteme, ki omogočajo tudi vračanje vlage v prostor.Ali je to slabost ali ne, je odvisno od razmer. Pri nas nimamo prezračevanja in je že kar nadležno tolikokrat zračit, da ni preveč vlage...
Vračanje vlage je IMHO možno pri vsakem rekuperatorju, samo entalpijsko kocko moraš nabavit namesto navadne plehnate.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: energetik ()
Tac20 ::
Tega se jaz tudi bojim ja, smo na približno enaki lokaciji, pa je fajn drvarije okoli. sicer možno, da bo potem bolje, a ne bomo vedeli, dokler ne bo tako.Cevi se napeljejo po vrhu AB plate in se potem nahajajo v izolaciji pod estrihom. Imaš vse sorte cevi, dobijo se tudi pravokotne z nizko višino glih za take primere. Vsekakor se jih splača vgradit.
Kakšnega premera so te cevi, je potrebno spuščati strope ali kaj podobnega, če je bajta že v 3. fazi ali se lahko vgradi to med samo gradnjo, v ploščo not?
Kako je pa s tem prezračevanjem če živiš na vasi. V neposredni bližini poleg kurjenja na drva še vinogradi (škrofila), njive in travniki z gnojnico.Jasno da gre VSE notri, saj je za to namenjeno prezračevanje. Nekaj lahko pomagajo le filtri, ampak za take zadeve bi IMHO potreboval precejšnjo količino ogljenih filtrov, pa še bi se verjetno kaj vohalo.
Potegne to kaj v notranjost?
Edina slabost sistema ki je pri nas je ta, da potegne ven res veliko vlage, tako da je čez zimo problem v nizki vlažnosti prostorov (cca 35%), optimalno je 55% in se pozna. Ampak baje imaš sedaj že sisteme, ki omogočajo tudi vračanje vlage v prostor.Ali je to slabost ali ne, je odvisno od razmer. Pri nas nimamo prezračevanja in je že kar nadležno tolikokrat zračit, da ni preveč vlage...
Vračanje vlage je IMHO možno pri vsakem rekuperatorju, samo entalpijsko kocko moraš nabavit namesto navadne plehnate.
Je do neke mere res, npr lahko mirno susis cunje po sobah brez strahu za plesen itd, ampak se pa pozna na statiki (kšne sintetične deke kar preskakuje elektrika itd), malo bolj suha koza itd. nic resnega. Glede entalpije sem ze preveral, se pravi kocka, ki je v sistemu notri jo zamenjas, to bi blo kul treba preverit...
Lonsarg ::
Materijal za napeljavo bi moral biti pod 1000EUR za stanovanje, morda 1500EUR za dvonadstropno hišo. Potem je tukaj delo (če daš delat firi bo to par kEUR..), potem pa še rekurperator, kjer pa so cene med 800EUR in 5000EUR.
Jaz sem našel po dolgem raziskovanje 2 primerna za stanovanje (pogoj je bil pod 1500EUR, nočni bypass, majhen za nad/v kuhinjo):
- LOSSNAY LGH-25RVX-E, ti se dobijo za cirka 1000EUR v slo.
- Aircycle 1.2, ti se dobijo zgolj v Angliji, ampak k sreči pošiljajo tudi v slo.
Prednost loosnaya je, da ima entalpijsko kocko za malo manj suh zrak pozimi(razlika naj bi bila cirka 10% v primerjavi z navadno kocko, kolikor to pač komu pomeni), ter da zraven dobiš Mitsubishi kontroler, ki ima dnevni timer, tedenski timer, status, ročne in avtomatske kontrole...
Prednost Aircycle pa je da gre za najtanši stenski rekurperator, ki bi dejansko lahko bil znotraj kuhinje omare. Ker loosney je pa stropna izvedba in bi moral knavf narediti nad omaricami, ki bi gledal 60cm notri v prostor kuhinje, kar moji dragi ni tako všeč:) Aircycle ima bolj "dumb" elektroniko. Zgolj normal/boost switch(ga montiraš v kuhinjo namesto nape naprimer). Nočni bypass nima timerja, pač pa nastaviš pri kateri vlažnosti se vklopi. Če zaupaš snezorju da ga bo vklopil kot je treba potem je to čisto kul, en kontroler manj za gledat :)
Jaz sem našel po dolgem raziskovanje 2 primerna za stanovanje (pogoj je bil pod 1500EUR, nočni bypass, majhen za nad/v kuhinjo):
- LOSSNAY LGH-25RVX-E, ti se dobijo za cirka 1000EUR v slo.
- Aircycle 1.2, ti se dobijo zgolj v Angliji, ampak k sreči pošiljajo tudi v slo.
Prednost loosnaya je, da ima entalpijsko kocko za malo manj suh zrak pozimi(razlika naj bi bila cirka 10% v primerjavi z navadno kocko, kolikor to pač komu pomeni), ter da zraven dobiš Mitsubishi kontroler, ki ima dnevni timer, tedenski timer, status, ročne in avtomatske kontrole...
Prednost Aircycle pa je da gre za najtanši stenski rekurperator, ki bi dejansko lahko bil znotraj kuhinje omare. Ker loosney je pa stropna izvedba in bi moral knavf narediti nad omaricami, ki bi gledal 60cm notri v prostor kuhinje, kar moji dragi ni tako všeč:) Aircycle ima bolj "dumb" elektroniko. Zgolj normal/boost switch(ga montiraš v kuhinjo namesto nape naprimer). Nočni bypass nima timerja, pač pa nastaviš pri kateri vlažnosti se vklopi. Če zaupaš snezorju da ga bo vklopil kot je treba potem je to čisto kul, en kontroler manj za gledat :)
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Lonsarg ()
billy ::
Primer iz prakse: kdaj pozabim vključiti prezračevanje ko gre od doma in je VELIKA razlika v kvaliteti zraka, ko se vrnem iz joba, tako da to prezračevanje ni taka neumnost, kot jo nekateri želijo opisati, predstavlja pa seveda nek dodatni strošek.
Zakaj pa izklapljaš, ni to bolje da laufa 24/7?
Našel sem tole za "all in one sistem": http://www.minergia.si/si/minergia/103/...
Ampak cena je baje 20.000+
http://www.greenbuildingadvisor.com/blo...
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: billy ()
ginekk ::
Jaz imam centralno prezračevanje z rekuperacijo toplote (tudi bypass na stikalo) in bi brez pomisleka naredil enako še enkrat. Teče nemoteno že prek 10 let, 24/7.
Ni težav z vlago, zrak se stalno obnavlja, oken mi ni potrebno nikoli odpirat zaradi zračenja.
Potegne v notrjanjost okoliški zrak seveda, če smrdi ker je nekdo v bližini zakuril odpadke bo lahko potegnilo, v tem primeru lahko ugasneš enako kot bi lahko zaprl okno.
Problem so odvodne cevi, ker odvodi morajo bit višje zgoraj. Idealen je spuščen strop, samo to v stanovanjski gradnji redko vidiš, zato imam speljanih samo nekaj odvodov, tisto kar se je dalo pripeljat po inštalacijskem zidu in skriti v omare.
Vpih zraka ni problem, je na tleh, vse napeljave so skrite v debeljši izolaciji pod estrihom.
Vsakomur ki dela novogradnjo bi priporočil vsaj napeljavo, če že ni denarja za komplet.
Ni težav z vlago, zrak se stalno obnavlja, oken mi ni potrebno nikoli odpirat zaradi zračenja.
Potegne v notrjanjost okoliški zrak seveda, če smrdi ker je nekdo v bližini zakuril odpadke bo lahko potegnilo, v tem primeru lahko ugasneš enako kot bi lahko zaprl okno.
Problem so odvodne cevi, ker odvodi morajo bit višje zgoraj. Idealen je spuščen strop, samo to v stanovanjski gradnji redko vidiš, zato imam speljanih samo nekaj odvodov, tisto kar se je dalo pripeljat po inštalacijskem zidu in skriti v omare.
Vpih zraka ni problem, je na tleh, vse napeljave so skrite v debeljši izolaciji pod estrihom.
Vsakomur ki dela novogradnjo bi priporočil vsaj napeljavo, če že ni denarja za komplet.
Tac20 ::
Primer iz prakse: kdaj pozabim vključiti prezračevanje ko gre od doma in je VELIKA razlika v kvaliteti zraka, ko se vrnem iz joba, tako da to prezračevanje ni taka neumnost, kot jo nekateri želijo opisati, predstavlja pa seveda nek dodatni strošek.
Zakaj pa izklapljaš, ni to bolje da laufa 24/7?
Našel sem tole za "all in one sistem": http://www.minergia.si/si/minergia/103/...
Ampak cena je baje 20.000+
http://www.greenbuildingadvisor.com/blo...
v bistuv laufa 247, samo sta dva načina: dnevni in nočni (glede na kubaturo zraka ki jo premeče) in če pustiš tisto nižjo čez dan vklopljeno (nekaj me je hecal timer) se pozna, da ni blo vklopljeno dnevno prezračevanje
Uporabnix ::
Tole po tleh res zgleda dobra varianta. Ko že ravno delaš estrih, vržeš še cevi not. Kaj pa je finta, da so cevi zunaj tako dolgo razpredene? Da se poleti zrak hladi in pozimi segreje že na poti do hiše?
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: Uporabnix ()
Uporabnix ::
Plus če imaš cevi po tleh, v tleh pa še talno gretje, ti le-ta še zrak v ceveh malo greje. In po drugi strani ti tla poleti zrak hladijo, da ne pride topel v prostor. Tkole laično zgleda win-win.
energetik ::
Tole po tleh res zgleda dobra varianta. Ko že ravno delaš estrih, vržeš še cevi not. Kaj pa je finta, da so cevi zunaj tako dolgo razpredene? Da se poleti zrak hladi in pozimi segreje že na poti do hiše?Tako je, to je varianta z dodatnim zemeljskim prenosnikom, ki pa seveda ni nujen.
Uporabnix ::
Pa imate pri teh centralnih rekuperatorjih cevi speljane v čisto vse prostore ali le tiste glavne?
billy ::
Tac20 ::
windigo ::
[st.citat p5804931]Hm, kaj pa tole, rekuperacija ki tudi greje/hladi zrak?[/!st.citat]
Pri drugih firmah se temule reče kanalska klima.
Pri drugih firmah se temule reče kanalska klima.
billy ::
Povejte mi, če pravilno razmišljam. Pri talnem gretju in rekuperaciji bo sila težo zelo hitro ogreti določen prostor, določenega pa pustiti hladnega. Recimo dnevno bi želel imeti bolj toplo, kot spalnico, otroško sobo občasno bolj toplo, kopalnica pa mora za kratek čas biti zelo topla, potem pa ni več potrebe (tuširanje, kopanje)
Centralna rekuperacija "ne ve" kako topel zrak je vlekla iz dnevne, da bi enako toplega oddala nazaj. "ve" samo od kod vleče toplega in kam oddaja hladnega.
Lokalna rekuperacija to vse "ve", je pa sila grdo imeti za vsak prostor dve luknji na steni od zunaj.
Se lahko naredi lokalna rekuperacija, ki uporablja nek "centralni" sistem zračenja?
Pa še to, sicer spada bolj posredno sem, a znalci boste sigurno vedeli. TČ + konvektor je enako kot "navadni" split klima, ne? Če bi že imel reverzibilno TČ, potem samo dam še konvektorje, pa ne rabim split klim? Ker za dve etaži se potreuje vsaj 2, če ne 3 notranje enote split klim, potem pa je že spet grdo vse skup. Bi bil sila vesel, če bi lahko TČ laufala talno + konvektorje, seveda tako za hlajenje kot gretje. Talno bi bilo torej za "normalne" pogoje, konvektorji pa bi prišli v igro, ko bi bila potreba po povečani regulaciji temperature (zelo vroče ali zelo mrzlo) ali če bi želel v nekaj minutah spremeniti temperaturo prostora?
PS, želje po enotni temperaturi v celotni hiši nimam, četudi bi bila, v teoriji, možna.
Centralna rekuperacija "ne ve" kako topel zrak je vlekla iz dnevne, da bi enako toplega oddala nazaj. "ve" samo od kod vleče toplega in kam oddaja hladnega.
Lokalna rekuperacija to vse "ve", je pa sila grdo imeti za vsak prostor dve luknji na steni od zunaj.
Se lahko naredi lokalna rekuperacija, ki uporablja nek "centralni" sistem zračenja?
Pa še to, sicer spada bolj posredno sem, a znalci boste sigurno vedeli. TČ + konvektor je enako kot "navadni" split klima, ne? Če bi že imel reverzibilno TČ, potem samo dam še konvektorje, pa ne rabim split klim? Ker za dve etaži se potreuje vsaj 2, če ne 3 notranje enote split klim, potem pa je že spet grdo vse skup. Bi bil sila vesel, če bi lahko TČ laufala talno + konvektorje, seveda tako za hlajenje kot gretje. Talno bi bilo torej za "normalne" pogoje, konvektorji pa bi prišli v igro, ko bi bila potreba po povečani regulaciji temperature (zelo vroče ali zelo mrzlo) ali če bi želel v nekaj minutah spremeniti temperaturo prostora?
PS, želje po enotni temperaturi v celotni hiši nimam, četudi bi bila, v teoriji, možna.
Lonsarg ::
Talno pa hitro ne gre skozi. Pri talnem imaš lahko sicer različne temperature per prostor, torej recimo par stopinj z različnim odpiranjem ventilov. NE moreš pa imeti različne per čas, štelanje ventilov ko prideš domov za talno je pač prepozno.
Rekurperacija bo sicer res malce poenotila temperature po prostorih, ampak mislim da to komot kompenziraš z mal večjo razliko pri ventilih za talno. Glavni vir gretja pri talnem so itak tla in ne zrak, ki kroži pri rekurperaciji.
Ja, če imaš reverzibilno TČ je najlažje zgolj vodne konvektorje napeljati pa imaš zrihtano. Jaz bi jih dal čimveč, ker pri hlajenju s talnim je potrebno previdno. Skratka vsekakor ločeh vodni tokokrog za konvektorje do TČ napeljat in torej kupit tako, ki zna 2 tokokroga handlat.
Aja te konvektorje lahko poleg hlajenja poleti ob ustrezni TČ uporabiš pozimi za dodatno hitro gretje:)
Rekurperacija bo sicer res malce poenotila temperature po prostorih, ampak mislim da to komot kompenziraš z mal večjo razliko pri ventilih za talno. Glavni vir gretja pri talnem so itak tla in ne zrak, ki kroži pri rekurperaciji.
Ja, če imaš reverzibilno TČ je najlažje zgolj vodne konvektorje napeljati pa imaš zrihtano. Jaz bi jih dal čimveč, ker pri hlajenju s talnim je potrebno previdno. Skratka vsekakor ločeh vodni tokokrog za konvektorje do TČ napeljat in torej kupit tako, ki zna 2 tokokroga handlat.
Aja te konvektorje lahko poleg hlajenja poleti ob ustrezni TČ uporabiš pozimi za dodatno hitro gretje:)
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Lonsarg ()
windigo ::
Ena sama split klima bo najverjetneje pomenila primerljivo ali manjšo investicijo od konvektorjev, dodatnih krogov, napeljave in ustrezne regulacije. In delovala bo bolje in bolj energijsko učinkovito od predimenzionirane toplotne črpalke. Morda celo od pasivnega pohlajevanja. Tri notranje enote, tam pa ima že lahko morda smisel. Preveri.
Za tople kopalnice je alternativa posebnemu ogrevalnemu krogu še električno talno oziroma električne lojtre. Porabijo malenkost več, stanejo precej manj.
Za hlajenje s konvektorji pa ne pozabi izolirati cevi za vodo do konvektorjev, zaradi kondenza na njih.
Danes lahko za relativno malo denarja dobiš glave ventilov, ki ti programabilno in omreženo regulirajo kakšno vejo v talnem. Čeprav bo za 90% potreb verjetno zadostovalo delno ročno priprtje ventila za spalnice. Vse tisto, kar so ti napisali o zamikih namreč drži. Ima pa smisel, če del hiše greješ le občasno, recimo za vikend, ko pridejo otroci domov. S tem se lahko igraš naknadno.
Za tople kopalnice je alternativa posebnemu ogrevalnemu krogu še električno talno oziroma električne lojtre. Porabijo malenkost več, stanejo precej manj.
Za hlajenje s konvektorji pa ne pozabi izolirati cevi za vodo do konvektorjev, zaradi kondenza na njih.
Danes lahko za relativno malo denarja dobiš glave ventilov, ki ti programabilno in omreženo regulirajo kakšno vejo v talnem. Čeprav bo za 90% potreb verjetno zadostovalo delno ročno priprtje ventila za spalnice. Vse tisto, kar so ti napisali o zamikih namreč drži. Ima pa smisel, če del hiše greješ le občasno, recimo za vikend, ko pridejo otroci domov. S tem se lahko igraš naknadno.
Lonsarg ::
@bpbpbp, ne razumem zakaj bi split klima potrebovala manj česarkoli. Enako kot pri TČ moraš napeljati povezavo do vseh notranjih enot, če povezavo delaš od zunanje split klime ali pa od TČ je čisto vseeno.
Nepotrebno kompliciranje je imeti ločeno split zunanjo enoto, če delaš iz nule. To pride edino v upoštev, da imaš TČ že kupljeno in ta ne zna hladiti.
Poleg tega so TČ ponavadi vsaj zrak/voda, kar je bolj učinkovito kot zrak/zrak pri navadnih klimah. Ni pa nobene ovire navadne zrak/zrak notranje enote montirati na TČ zunanjo enoto, samo škoda jih je. Če imaš že vodo na voljo potem bolje konvektorje.
Nepotrebno kompliciranje je imeti ločeno split zunanjo enoto, če delaš iz nule. To pride edino v upoštev, da imaš TČ že kupljeno in ta ne zna hladiti.
Poleg tega so TČ ponavadi vsaj zrak/voda, kar je bolj učinkovito kot zrak/zrak pri navadnih klimah. Ni pa nobene ovire navadne zrak/zrak notranje enote montirati na TČ zunanjo enoto, samo škoda jih je. Če imaš že vodo na voljo potem bolje konvektorje.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Lonsarg ()
Scorpia ::
Povejte mi, če pravilno razmišljam. Pri talnem gretju in rekuperaciji bo sila težo zelo hitro ogreti določen prostor, določenega pa pustiti hladnega. Recimo dnevno bi želel imeti bolj toplo, kot spalnico, otroško sobo občasno bolj toplo, kopalnica pa mora za kratek čas biti zelo topla, potem pa ni več potrebe (tuširanje, kopanje)
Centralna rekuperacija "ne ve" kako topel zrak je vlekla iz dnevne, da bi enako toplega oddala nazaj. "ve" samo od kod vleče toplega in kam oddaja hladnega.
Lokalna rekuperacija to vse "ve", je pa sila grdo imeti za vsak prostor dve luknji na steni od zunaj.
Se lahko naredi lokalna rekuperacija, ki uporablja nek "centralni" sistem zračenja?
Pa še to, sicer spada bolj posredno sem, a znalci boste sigurno vedeli. TČ + konvektor je enako kot "navadni" split klima, ne? Če bi že imel reverzibilno TČ, potem samo dam še konvektorje, pa ne rabim split klim? Ker za dve etaži se potreuje vsaj 2, če ne 3 notranje enote split klim, potem pa je že spet grdo vse skup. Bi bil sila vesel, če bi lahko TČ laufala talno + konvektorje, seveda tako za hlajenje kot gretje. Talno bi bilo torej za "normalne" pogoje, konvektorji pa bi prišli v igro, ko bi bila potreba po povečani regulaciji temperature (zelo vroče ali zelo mrzlo) ali če bi želel v nekaj minutah spremeniti temperaturo prostora?
PS, želje po enotni temperaturi v celotni hiši nimam, četudi bi bila, v teoriji, možna.
Pri lokalni rekuperaciji, v eni sobi ne rabis imeti dve. Lahko deluje v paru ali samostojno. Ce pa imas vsako sobi po eno, lahko med seboj komucirajo in prezračeujejo hiso, v kolikor so vrata odprta. Ce so pa zaprta, pa se nastavi da deluje vsaka zase.
////
Lonsarg ::
Če delaš iz nule nimaš kaj gledati lokalne rekurperacije. Edine pametne rešitve so:
- centralna rekurperacija + TČ za ogrevanje in hlajenje
- centralna rekurperacija v kombinaciji z kanalsko klimo da hkrati tudi hladi + ekstra TČ za gretje
- centralna rekurperacija v kombinaciji z kanalsko klimo tako za gretje kot hlajenje (ta verzija je zgolj za pasivne hiše, morda dodaš kako talno električno gretje če kje kanalski klimi zmanjka moči za gretje, čist tko za backup ker je poceni montaža)
Če delaš kombinacijo z kanalsko klimo rabiš malo večje pretoke zraka računat, kot če delaš solo prezračevanje.
- centralna rekurperacija + TČ za ogrevanje in hlajenje
- centralna rekurperacija v kombinaciji z kanalsko klimo da hkrati tudi hladi + ekstra TČ za gretje
- centralna rekurperacija v kombinaciji z kanalsko klimo tako za gretje kot hlajenje (ta verzija je zgolj za pasivne hiše, morda dodaš kako talno električno gretje če kje kanalski klimi zmanjka moči za gretje, čist tko za backup ker je poceni montaža)
Če delaš kombinacijo z kanalsko klimo rabiš malo večje pretoke zraka računat, kot če delaš solo prezračevanje.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Lonsarg ()
windigo ::
@bpbpbp, ne razumem zakaj bi split klima potrebovala manj česarkoli. Enako kot pri TČ moraš napeljati povezavo do vseh notranjih enot, če povezavo delaš od zunanje split klime ali pa od TČ je čisto vseeno.
Nepotrebno kompliciranje je imeti ločeno split zunanjo enoto, če delaš iz nule. To pride edino v upoštev, da imaš TČ že kupljeno in ta ne zna hladiti.
Poleg tega so TČ ponavadi vsaj zrak/voda, kar je bolj učinkovito kot zrak/zrak pri navadnih klimah. Ni pa nobene ovire navadne zrak/zrak notranje enote montirati na TČ zunanjo enoto, samo škoda jih je. Če imaš že vodo na voljo potem bolje konvektorje.
Če je potreba po hlajenju majhna, tam dva do tri kilowate, bo 2kW split klima in cenejša in enako dobra, če ne celo boljša od revrzibilne 8kW ali močnejše zrak voda. Cenejša, ker ne rabiš mešalnega kroga v primeru hlajenja s talnim ali dodatnega kroga pri konvektorjih in seveda tudi konvektorji niso tako poceni. Poraba ne bi smela presegati 500W za ventilatorje in kompresor. Kar je nekje primerljivo 370W vodnjaške črpalke in 40W obtočnim pri pasivnem hlajenju voda/voda oziroma 200W obtočni črpalki in 40W notranji črpalki pri pasivnem hlajenju zemlja-voda ob bistveno boljšem razvlaževanju klime.
Sam imam pasivno pohlajevanje preko tal in konvektor v prezračevalnem sistemu, pa inštalacije še za 2 konvektorja drugje, brez konvektorjev. Danes bi raje inštaliral klimo z dvema notranjima enotama.
Ne vem od kod vlečeš tiste o večji učinkovitosti hlajenja preko vode kot posrednega medija. Nonsens!
Lonsarg ::
Ne štekam tvoje logike kako bo split ceneje, če je pa TČ hlajenje zastonj, ker TČ že itak imaš zaradi ogrevanja. Pa narobe razumeš ker se nisem omejil samo na konvektorje (čeprav jaz preferiram), komot montiraš čisto navadno notranjo enoto klime za 300-500EUR in jo povežeš na TČ zunanjo in imaš hlajenje.
Zunanja enota je dražji del zadeve, ne moreš že iz nule dizajnirati z dvema zunanjima enotama, neumnost.
Zunanja enota je dražji del zadeve, ne moreš že iz nule dizajnirati z dvema zunanjima enotama, neumnost.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Lonsarg ()
energetik ::
Konvektorj + napeljava stane skoraj toliko kot cenejša split klima z montažo. S tem da je pri npr. 8kW+ TČ problem, če goni občasno samo 1 ali 2 konvektorčka. Hladilna moč je ogromna in zato se TČ ves čas ugaša in zaganja. Optimalno bi bilo imeti še par 100L zalogovnika za hladno vodo, ki jo potem po potrebi odvzemajo konvektorji.
Ampak v dobro izoliranih bajtah je po mojem najboljša varianta, da se uparjalnik vgradi direktno v prezračevalni sistem takoj za rekuperatorjem, priklopljen pa na eno švoh zunanjo enoto klime. Tako imaš v eno rešeno razvlaževanje in hlajenje za celo bajto. Dobro izolirana bajta z vsemi notranjimi pribitki pa ne rabi več kot 1kW haldilne moči 24/7, kar ravno še zmore povprečen prezračevalni sistem.
Ampak v dobro izoliranih bajtah je po mojem najboljša varianta, da se uparjalnik vgradi direktno v prezračevalni sistem takoj za rekuperatorjem, priklopljen pa na eno švoh zunanjo enoto klime. Tako imaš v eno rešeno razvlaževanje in hlajenje za celo bajto. Dobro izolirana bajta z vsemi notranjimi pribitki pa ne rabi več kot 1kW haldilne moči 24/7, kar ravno še zmore povprečen prezračevalni sistem.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: energetik ()
billy ::
Hm, ja. Kot sem predpostavil, zadeva niti ni tako enostavna.
Želja je seveda tudi nek centraliziran nadzorni sistem temperatur posamičnih sob/prostorov. In če bi imel TČ za vse, bi mogoče to celo šlo. Če pa imam TČ + split klimo, pa sta že tu dva ločena sistema.
Na to sem tudi jaz v začetku ciljal, oz si želel, potem pa uvidel, da s tem ne morem aktivno in "na hitro" ohladit prostora, za to se potrebuje konvektor/notranja enota split klime.
Ampak, če je predlog, da se uporabi TĆ+split klima, zakaj se potem enostavno ne naredi samo split klima? Je talno pri TČ res vredno invensticije, pa TČ tudi ni med cenejšjimi zadevami. Zdaj smo b bloku, notranjih površin 66m2 in je ena klima samo v dnevni sobi, pa se že od vsega začetka greje/hladi samo z njo. Mogoče so tla malenkost hladna, ampak so what, 10.000€ pa to res ni vredno :)
Sanitarna voda je sicer trenutno preko pretočnega plinskega kotla, ampak ker imam v planu tudi sončno elektrarno, bi se to lahko uredilo z električnim bojlerom? V bistvu pride 11kW sončna elektrarna okoli 10.000€, kar je pa tudi nekje cena za TČ, ne? Če imamo zdaj nek strošek ogrevanja sanitarne vode s plinom, lahko kW porabljene enostavno pretvorim v elektriko in dobim strošek, koliko bi pa stal električni bojler, ali naj uporabim kakšno drugo formulo? Da še to preračunam...
Torej, dilema:
(rekuperacija smo rekli da ostane centralizirana, tu ni dileme)
ALI:
- orenk multi split klima s primernim številom notranjih enot, da zadosti tako za gretje kot hlajenje
- TČ s talnim + split klima z mogoče kakšno notranjo enoto manj, kot v prejšnji točki
Dobro bi sicer bilo, da vseeno napeljem vse za talno gretje, če se slučajno res kdaj priključi TČ.
Želja je seveda tudi nek centraliziran nadzorni sistem temperatur posamičnih sob/prostorov. In če bi imel TČ za vse, bi mogoče to celo šlo. Če pa imam TČ + split klimo, pa sta že tu dva ločena sistema.
Ampak v dobro izoliranih bajtah je po mojem najboljša varianta, da se uparjalnik vgradi direktno v prezračevalni sistem takoj za rekuperatorjem, priklopljen pa na eno švoh zunanjo enoto klime.
Na to sem tudi jaz v začetku ciljal, oz si želel, potem pa uvidel, da s tem ne morem aktivno in "na hitro" ohladit prostora, za to se potrebuje konvektor/notranja enota split klime.
Ampak, če je predlog, da se uporabi TĆ+split klima, zakaj se potem enostavno ne naredi samo split klima? Je talno pri TČ res vredno invensticije, pa TČ tudi ni med cenejšjimi zadevami. Zdaj smo b bloku, notranjih površin 66m2 in je ena klima samo v dnevni sobi, pa se že od vsega začetka greje/hladi samo z njo. Mogoče so tla malenkost hladna, ampak so what, 10.000€ pa to res ni vredno :)
Sanitarna voda je sicer trenutno preko pretočnega plinskega kotla, ampak ker imam v planu tudi sončno elektrarno, bi se to lahko uredilo z električnim bojlerom? V bistvu pride 11kW sončna elektrarna okoli 10.000€, kar je pa tudi nekje cena za TČ, ne? Če imamo zdaj nek strošek ogrevanja sanitarne vode s plinom, lahko kW porabljene enostavno pretvorim v elektriko in dobim strošek, koliko bi pa stal električni bojler, ali naj uporabim kakšno drugo formulo? Da še to preračunam...
Torej, dilema:
(rekuperacija smo rekli da ostane centralizirana, tu ni dileme)
ALI:
- orenk multi split klima s primernim številom notranjih enot, da zadosti tako za gretje kot hlajenje
- TČ s talnim + split klima z mogoče kakšno notranjo enoto manj, kot v prejšnji točki
Dobro bi sicer bilo, da vseeno napeljem vse za talno gretje, če se slučajno res kdaj priključi TČ.
nsa_ag3nt ::
billy
V kopalnico daj el. lojtro in/ali cevi talnega bolj skupaj, v spalnici jih daš bolj narazen...
Rekuperacija samo zamenja vsako uro zrak v prostoru z zunanjim, s tem da ga ne ohladi.
Poglej si način delovanja rekuperatorja, ki je neke vrste toplotni izmenjevalec, skozi katerega gre ven star topel notranji in noter nov (svež) hladen zrak, ki se med seboj fizično ne mešata, razen da se nov svež hladen zrak segreje.
.jpg)
Povejte mi, če pravilno razmišljam. Pri talnem gretju in rekuperaciji bo sila težo zelo hitro ogreti določen prostor, določenega pa pustiti hladnega. Recimo dnevno bi želel imeti bolj toplo, kot spalnico, otroško sobo občasno bolj toplo, kopalnica pa mora za kratek čas biti zelo topla, potem pa ni več potrebe (tuširanje, kopanje)
Centralna rekuperacija "ne ve" kako topel zrak je vlekla iz dnevne, da bi enako toplega oddala nazaj. "ve" samo od kod vleče toplega in kam oddaja hladnega.
Lokalna rekuperacija to vse "ve", je pa sila grdo imeti za vsak prostor dve luknji na steni od zunaj.
V kopalnico daj el. lojtro in/ali cevi talnega bolj skupaj, v spalnici jih daš bolj narazen...
Rekuperacija samo zamenja vsako uro zrak v prostoru z zunanjim, s tem da ga ne ohladi.
Poglej si način delovanja rekuperatorja, ki je neke vrste toplotni izmenjevalec, skozi katerega gre ven star topel notranji in noter nov (svež) hladen zrak, ki se med seboj fizično ne mešata, razen da se nov svež hladen zrak segreje.
Lonsarg ::
Če rekurperacijo kombiniraš z kanalsko klimo bo ta zamenjani zrak ohlajen. Kot si sam ugotovil to ni za hitro hlajenje ampak je point da nastaviš tako, da se nikoli toliko ne segreje, da bi hitro hlajenje potreboval. Edini pomiselk tu je cena, ker tile kombinirani kanalska+prezračevanje niso poceni.
Temperaturna regulacija per prostor pozimi se lahko greš z ventili za ogrevanje, temperaturna regulacija poleti za ohlajanje bo pa prevelik zalogaj, ne it v to...
Temperaturna regulacija per prostor pozimi se lahko greš z ventili za ogrevanje, temperaturna regulacija poleti za ohlajanje bo pa prevelik zalogaj, ne it v to...
billy ::
Pogledal sem račun za plin, 26 kubikov plina oz 272kWh porabljenega, cena 27 eur. Torej ni šlo baš nekaj energije za vodo in bi komot z bojlerom to reševal. Tole je količina za 3 mesece.
Ni mi edino jasno, zakaj pri boljerih piše da porabijo dnevno 6kWh, ker to ni to :)
Edino če bi moral gledat pretočni boljer, kar pa verjetno z elektriko ne gre, ker ne more biti grejelec 22kW, kot je recimo pri plinskem in elektro bojler mora imet še zalogovnik?
@nsa_ag3nt, ta skica mi je popolnoma jasna. Če imam v kuhinji 22, v kopalnici 22, v dnevni 24, v spalnici 19
Kolikšno temperaturo zraka bo rekuperacijski sistem vračal v te prostore? Ker če imam namerno takšne temperature, nočem da mi rekuperacija vrača zrak drugačne temperature. Lokalna vem da daluje tako, ampak centralizirana je bolj praktična?
Ni mi edino jasno, zakaj pri boljerih piše da porabijo dnevno 6kWh, ker to ni to :)
Edino če bi moral gledat pretočni boljer, kar pa verjetno z elektriko ne gre, ker ne more biti grejelec 22kW, kot je recimo pri plinskem in elektro bojler mora imet še zalogovnik?
@nsa_ag3nt, ta skica mi je popolnoma jasna. Če imam v kuhinji 22, v kopalnici 22, v dnevni 24, v spalnici 19
Kolikšno temperaturo zraka bo rekuperacijski sistem vračal v te prostore? Ker če imam namerno takšne temperature, nočem da mi rekuperacija vrača zrak drugačne temperature. Lokalna vem da daluje tako, ampak centralizirana je bolj praktična?
krucymucy ::
Nimam v hisi, ampak glede na izkusnje v firmi, ga v hiso niti ne bi vgrajeval.
Vem kako izgledajo cevi za prezracevanje po nekem casu. Ce je se tako dobro izolirano kondenzira.
Vzdrzevanje je obvezno, z dezinfikacijo kompletnega sistema pa ni malo dela in tudi strosek ni zanemarljiv.
Se najboljsa ideja se mi zdi konvektor namesto radiatorja v vsak prostor.
Poleti hlajenje, pozimi gretje.
Vem kako izgledajo cevi za prezracevanje po nekem casu. Ce je se tako dobro izolirano kondenzira.
Vzdrzevanje je obvezno, z dezinfikacijo kompletnega sistema pa ni malo dela in tudi strosek ni zanemarljiv.
Se najboljsa ideja se mi zdi konvektor namesto radiatorja v vsak prostor.
Poleti hlajenje, pozimi gretje.
billy ::
Se najboljsa ideja se mi zdi konvektor namesto radiatorja v vsak prostor.
Poleti hlajenje, pozimi gretje.
TČ potem?, zakaj ne bi enostavno in predvsem ceneje, s klimatsko napravo. Saj konvektorji od TČ so enaki notranji enoti klime, ali pač?
Potem opustimo idejo o centralizirani rekuperaciji, ker pomeni stotine metrov cevi, kjer se lahko zaredi "bogsigavedikaj". Ostane tako lokalna rekuperacija, kjer cevi ni, oz so le-te tako kratke, da tudi če pride do kontaminacije, se komot sanira, pa še lažje menjam napravo čez 10 let, ko pride ven boljši model.
Hiša ima dve etaži, spodaj je pač dnevna + kuhinja kot velik prostor, ostalo je utility, stopnišče in še kabinet. Tu se torej uporabi en konvektor/klima v dnevni. 3.5kW bi moralo biti dovolj, skupna površina je 70 kvadratov, dnevna 50. Optimalno mesto za lokalno rekuperacijo je, predvidedam, na čisto kontra strani od klime?
Zgoraj so potem sobe in kopalnica. V kopalnici se enostavno reši z električnim kalorifjerjem ali radiatorjem, potreba bo gretju je tam minimalna. Žal je pa največja potreba po zračenju.
Zelo neslišni notranji enoti potem v spalnico in otroško sobo, ker tu so kvadrature po 16m2, bi že verjetno 1kW bila dovolj :)
Ampak to bi potem pomenilo 3 lokalne rekuperatorje za gornjo etažo? Tole bo fajn grdo potem od zunaj videt, 6 zračnikov. Se lahko kako skrijejo?
Aja, še vedno pa obstaja opcija električnega talnega, če se bo šlo v izgradnjo sončne elektrarne.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: billy ()
chavlji ::
Vem kako izgledajo cevi za prezracevanje po nekem casu.
To je tudi moj pomislek. Prvih 10 let bo super svež zrak, potem bom pa vohal plesen.
Kako je z dezinfekcijo in čiščenjem teh cevi? Če jih je treba in se jih sploh da očistiti, mi 1x naleto to naredit ni tak problem, v zameno za konstantno svež zrak.
Kak zrak bom v tej hiši vohal čez 40 let? Zamenjava pač ne pride v poštev. Ever.
Američani imajo sicer že 50 let prezračevanje v vsakih bajti in če se ne bi obneslo, bi že obupali. Samo res me zanima, kako je s čiščenjem.
korenje3 ::
A to imate kanalsko klimo?
Ni nobenih težav s kondenzacijo v prezračevalnih kanalih?
resno prezračevanje se dela z dvojnimi stenami. vgrajevanje cevi je bolj za reveže...
i9-12900k; 32GB DDR5-6000 CL36; Nvidia RTX 3080 ti;
Gigabyte Aorus z690 master; Be Quiet Dark Power 12 1000W
Gigabyte Aorus z690 master; Be Quiet Dark Power 12 1000W
energetik ::
Lej vse je odvisno kakšno udobje hočeš in koliko iamš proračuna. Lokalni rekuperatorji kot sem do zdaj študiral niso niti približno tako udobni kot centralni (imajo slabši izkoristek, so hrupni in čez njih se sliši tudi zunanji hrup). V centralnega lahko montiraš precej boljše in večje filtre. Lahko daš entalpijski izmenjevalec. Ni da ni. V ceveh se bo težko kaj zaredilo, ker je notri praktično ves čas suh in filtriran zrak.
Se najboljsa ideja se mi zdi konvektor namesto radiatorja v vsak prostor.
Poleti hlajenje, pozimi gretje.
TČ potem?, zakaj ne bi enostavno in predvsem ceneje, s klimatsko napravo. Saj konvektorji od TČ so enaki notranji enoti klime, ali pač?
Potem opustimo idejo o centralizirani rekuperaciji, ker pomeni stotine metrov cevi, kjer se lahko zaredi "bogsigavedikaj". Ostane tako lokalna rekuperacija, kjer cevi ni, oz so le-te tako kratke, da tudi če pride do kontaminacije, se komot sanira, pa še lažje menjam napravo čez 10 let, ko pride ven boljši model.
Hiša ima dve etaži, spodaj je pač dnevna + kuhinja kot velik prostor, ostalo je utility, stopnišče in še kabinet. Tu se torej uporabi en konvektor/klima v dnevni. 3.5kW bi moralo biti dovolj, skupna površina je 70 kvadratov, dnevna 50. Optimalno mesto za lokalno rekuperacijo je, predvidedam, na čisto kontra strani od klime?
Zgoraj so potem sobe in kopalnica. V kopalnici se enostavno reši z električnim kalorifjerjem ali radiatorjem, potreba bo gretju je tam minimalna. Žal je pa največja potreba po zračenju.
Zelo neslišni notranji enoti potem v spalnico in otroško sobo, ker tu so kvadrature po 16m2, bi že verjetno 1kW bila dovolj :)
Ampak to bi potem pomenilo 3 lokalne rekuperatorje za gornjo etažo? Tole bo fajn grdo potem od zunaj videt, 6 zračnikov. Se lahko kako skrijejo?
Aja, še vedno pa obstaja opcija električnega talnega, če se bo šlo v izgradnjo sončne elektrarne.
Vodno talno gretje se pa že zato splača vgraditi, ker ne vemo kakšne bodo cene energentov čez 10/20/30 let. na vodno talno lahko priklopiš karkoli, od drv do fuzijskega reaktorja
Kanalska klima v sistemu prezračevanja je pa glede udobja tudi zakon, pokrije pa ti 99% situacij, v sodobno izolirani bajti je dovolj tudi za najhujše vročinske valove. "Odpove" le če imaš sredi vročinskega vala obisk 10+ folka, takrat bo temp. v tistem prostoru narasla za nekaj K (in spet padla na želeno po koncu obiska).
Jaz imam sicer vodno talno hlajenje, ki pa zmore podobne moči kot to prek zračenja. In imam izkušnjo z obiskom 16 folka v vročinskem valu. Iz jutranjih 23 je naraslo na 26°, nato je zvečer temp. spet padla na želeno. Sicer pa smo imeli celo poletje zabetonirano temperaturo v vseh prostorih na 23,5-24°, večinoma brez nočnega odpiranja oken.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: energetik ()
Vredno ogleda ...
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
|---|---|---|---|
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
| » | Nasvet za izbiro načina gretja. (strani: 1 2 3 4 )Oddelek: Loža | 15407 (691) | Utk |
| » | Kaj ste zaj**** pri gradnji hiše (strani: 1 2 3 4 5 6 7 8 )Oddelek: Loža | 49492 (8926) | Eduardo |
| » | Poceni in dober rekuperator (strani: 1 2 3 4 5 6 )Oddelek: Loža | 82119 (9970) | barracuda |
| » | Toplotna čpralka v novgoranji - realni celoletni COP faktor? (strani: 1 2 3 )Oddelek: Loža | 19674 (12063) | krho |
| » | Toplotna črpalka + konvektorOddelek: Loža | 4517 (3188) | nsa_ag3nt |