We have found a civilization

Meni se pa zdi, da nekateri zelo podcenjujete življenje. Nismo tolk special :)

Očitno predpostavljaš, da so napredne civilizacije prijazne.

Kaj pa če pridejo npr. Replikatorji?

DarkSite je 12. maj 2017 ob 13:00 izjavil:

Meni se pa zdi, da nekateri zelo podcenjujete življenje. Nismo tolk special :)

To je lepo verjet. Ampak enostavno ne vemo.

Kot vse kaže, so preprosti gradniki nam poznanega življenja (aminokisline, polipeptidi, nekatere dušikove baze) dosti pogoste oz. v primernem okolju (kot je Zemeljsko) hitro nastajajo iz primernih atomov. Vemo, da so se nekatere molekule, ki so gradniki življenja, sposobne samoorganizirat/samosestavljat (lipidni dvosloj, kvartartna struktura beljakovin, RNK/DNK (če imamo recimo samo eno verigo vijačnice, npr. 5' - 3', se ob prisotnosti zadostne količine materiala samodejno sestavi še veriga 3' - 5') in da so sposobne samodejne replikacije (spet: RNK, DNK)... Skratka, določena stopnja samoorganizacije neživih polimerov je že tako ali tako prisotna v naravi. Če smo nekoliko pogumni, lahko špekuliramo, da neživa narava kar nekako gravitira proti temu, da bi se organizirala v nekakšne preproste (celične) avtomate. Kar po drugi strani nekako razblinja mit, da je živa narava nekako posebej drugačna od nežive. Celica, za katero pravimo, da je živa, je zgolj zadosti kompleksen nabor med seboj povezanih neživih gradnikov, ki težijo k samoorganiziranosti in samoreplikaciji.

Ampak, od pojava primitivnih celičnih avtomatov do nečesa, kar bi mi razumeli kot preprost enocelični organizem, je, kot kaže, vendarle potrebnih nebroj poskusov, torej nebroj let. Iz edinega poskusa, ki ga lahko opazujemo, je spet možno sklepat, da od pojava preprostih enoceličnih organizmov do pojava večceličnega življenja mora preteči več milijonov, verjetno več milijard let. Od pojava večceličnega življenja do pojava inteligence spet lahko traja kako milijardo let.

Skratka - časa, da se planet sterilizira zaradi masovnega trka asteroida, GRB iz zvezdne okolice, ionizirajoče radiacije matične zvezde zaradi zamrtja magnetnega polja (ker se ustavi geološka aktivnost planeta), podivjanega efekta tople grede (Venera?), mega kataklizme, katere izvor je lastni planet (supervulkani ipd), je ogromno. Vsaj kar se res bližnje zvezdne okolice tiče, ima Zemlja očitno mnogo variabel ravno pravšnjih - od velikosti in teže, do nagnjenosti osi (letni časi), do velike lune (plimovanje (prehod večceličnih organizmov iz vode na kopno), zaščita), do plinastih velikanov v zunanjosti osončja... Ko začneš vse to seštevat, verjetnost za pojav inteligentnega življenja na exoplanetih znatno pade. Seveda pa ni nujno, da so naštete variable res tako pomembne, kot jaz tukaj izpostavljam.

Kar mi lahko zares zaznamo iz exoplanetov, je EM valovanje, ki je očitno drugačno, kot random šum iz ozadja. No, pa če bi analizirali atmosfero oddaljenega planeta in odkrili visoko vrednost O₂, bi bil to tudi dober indic za življenje. Kisik je namreč precej reaktivna reč in je navadno vezan v okside na kovino, v obliki vode, itd. Če pogledamo random planet in vidimo na njem npr. 15% prostega kisika, potem se očitno obnavlja oz. ima lokalni vir oz. ga nekaj aktivno proizvaja. Na Zemlji ga proizvajajo rastline, kot vemo v procesu fotosinteze.

Okapi je 12. maj 2017 ob 11:30 izjavil:

Je pa treba priznati, da bi bilo zanimivo, če bi ulovili kakšno "marsovsko" televizijsko postajo. Sem prepričan, da bi na začetku podrla vse rekorde v gledanosti.

Še bolj zanimivo bo bilo, da bi tuja civilizacija ujela Evrovizijo ali kakšne zvezde plešejo. Po moje nas v trenutku zradirajo!

Človeštvo je zelo nasilna civilizacija, zato je popolno uničenje zelo dobra ideja. Še posebej sedaj, ko "vesoljci" še imajo tehnološko prednost.

Miroljubna mogoče, neumna definitivno ne.

Dvomim, da se bodo spuščali v atmosfero dokler smo mi še prisotni. Bolj verjetno je, da bodo s kakšno sondo prinesli biološko orožje in nato po nekem času šele prišli s prvo posadko.

Ne popolnoma, samo človeštvo. Zato bi tudi preferirali biološko orožje namesto kemičnega, nuklearnega ali pa konvencionalne toče izstrelkov iz orbite.

Naravnih resursov je ogromno že na kamnih v vesolju, se sploh ni potrebno spuščati na planete. Slednje rabiš za drugi dom.

Da ne bi druge civilizacije uničile njih.

Kar se skriva pod ledom Evrope ne smatramo za nevarno, medtem ko drugo civilizacijo nedvomno bi. Malo verjetno, da bi bila z druge strani čustva drugačna.

Tip III pa bi moral že zdavnaj celo galaksijo kolonizirati in nas ne bi bilo več.

Če bi bila v naši galaksiji. Kaj če je ena taka civilizacija na milijon galaksij?

BigWhale je 15. maj 2017 ob 18:24 izjavil:

Dysonova sfera je zanimiva samo za sci-fi v realnosti je pa to meh... :)

Ce bi hoteli v nasem osoncju narediti dysonovo sfero, ki bi segala mal naprej od Zemlje (recimo na razdaljo 155 mio kilometrov), bi za to porabili materiala za cel Jupiter. Cel Jupiter.

V osoncju ni toliko trdnih delcev, da bi lahko naredili taksen masiven objekt. :)

Vedno gledate materijo. Mogoče pa se vse to da naredit z primernim valovanjem.

Namesto da ustvariš Dysonovo sfero iz materiala, ki ga nimamo, bi lahko namesto tega, postavili na obod te sfere (na različnih koncih) mašine, ki bi ustvarjale neko umetno polje (po obodu sfere). To polje bi pač ne bilo iz fizičnega materiala, temveč nekakšnega valovanja, kot hologram naprimer, ki bi bilo sposobno pridobivati sončno energijo. Pač namesto sončnih celic, bi energijo zbiralo valovanje kot tako. S tem prišparaš precej materiala.

Kot recimo Zemljino magnetno polje odbiva, bi ta sfera vpijala.

Sej ne pravim, da je danes to izvedljivo. Samo opisujem mojo fantazijo.

Ker karkoli bol naprednega nažene strah v kosti.

Žal je naše dojemanje realnosti omejeno z našimi intelektualnimi zmožnostmi.
Le te so potrebovale 1M let da so od opice prišle na nivo človeka.

1M let predstavlja 1 / 16.000, eno šestnajstisočinko obstoja znanega vesolja.
In samo 1000 let je bilo potrebno da smo iz praktičnega divjaka splezali na nivo avtomatizacije znanja.

Kam to pelje? Nekam, česar si z 2L možganovine nismo zmožni zamislit sploh.

Kakršnokoli šloganje o vesolcih implicitno predpostavlja da vemo vse kar je možno vedet in da ves prihodnji razvoj znanja in obvladovanja materije ne bo prinesel nikakršnega preboja več.

Dysonove sfere zgledajo impresivno, podobno kot opicam zgleda impresivno kakšen nasad banan.
Dysonova sfera je konceptualno na nivoju človeštva 20 stoletja.
Kolk konceptov iz leta 10 je uporabnih danes? Jako malo, splih tistih ki so leta 10 zgledal futuristično.

WarpedGone je 15. maj 2017 ob 21:09 izjavil:

Ker karkoli bol naprednega nažene strah v kosti.

To pa da misliti.
Najprej si moramo razčistiti zakaj si sploh želimo stika.
Če naredimo analogijo z razvojem človeka na zemlji, pa dodamo še razmišljanje @Starodavnega,
lahko pričakujemo stik z naslednjimi vrstami, glede na njihov razvoj:

dealers
predators
guardians

Upam da so nas varuhi že našli.

BigWhale je 16. maj 2017 ob 14:27 izjavil:

Emm, to se teb samo zdi. Operiramo s podatki, ki jih imamo in z dano fiziko, ki jo poznamo. Je mozno, da cesa se nismo odkrili? Seveda.

Je mozno, da bomo nekoc potovali hitreje od svetlobe in poselili se na stotine planetov? Mnja... Nevem, no. Trenutno ni niti teoreticne osnove za kaj taksnega.

Za cel kup zadev, ki jih danes uporabljamo v vsakdanjem življenju, pred relativno kratkim časom ni bilo niti teoretične osnove.

Verjetnos, da smo zdaj v točki časa, ko smo ravnokar spoznali teoretične osnove za omejitve mogočega, je bolj majhna.

BigWhale je 16. maj 2017 ob 14:27 izjavil:

Je mozno, da bomo nekoc potovali hitreje od svetlobe in poselili se na stotine planetov? Mnja... Nevem, no. Trenutno ni niti teoreticne osnove za kaj taksnega.

Na enak način se lahko vprašamo, če bomo nekoč lahko potovali naprej in nazaj v času, ki je prav tako relativen.

Recimo vse, kar je osnovano na elektriki? Do pred parimi stoletji, je bilo znanje o elektriki omejeno na jegulje in božanje mačk.

BigWhale je 18. maj 2017 ob 13:56 izjavil:

Ravno bozanje mack in jegulje, pa tudi strele, so tista teoreticna osnova. Ljudi je zanimalo kaj to je in so to raziskovali.

To ni nobena teoretična osnova ampak zgolj vzrok za radovednost.

Nekje je plafon? Kako veš? Tudi če je smo zelo daleč od njega. NE razumemo polno stvari, da ne omenjam parih stvari, ki nam sploh niso jasne, lahko se za temi skriva čist drug svet, ki ga mora znanost raziskat. Jaz bi prej rekel, da znanosti nikoli ne bo zmanjkalo dela.

Nekje je plafon? Kako veš? Tudi če je smo zelo daleč od njega.

Kako pa ti veš, da smo ZELO daleč od njega. Pač vsak imava svojo oceno.

NE razumemo polno stvari, da ne omenjam parih stvari, ki nam sploh niso jasne, lahko se za temi skriva čist drug svet, ki ga mora znanost raziskat. Jaz bi prej rekel, da znanosti nikoli ne bo zmanjkalo dela.

Vsi ljudje skupaj razumemo že zelo veliko, je pa res, da pri posameznikih so odstopanja. Je pa tako, da vse kar razumemo še nismo zmožni realizirat. Samo znanje oz. vedenje o delovanju sveta je večje, kot na prvi pogled izgleda naključnemu opazovalcu.

Oči, česa vsega še ne vemo, so pretirano velike, in so ponavadi posledica tega, da ne vemo vsega. Potem se nam zdi, bolj za vsak slučaj, da še ogromno ne vemo. Te velike oči bodo ostale do zadnjega rešenega problema.

o+ nevone

We used to think, but now we know.

Neodvisno od letnice.

Ja, ampak elektri... BAGDADSKA BATERIJA!

Saj tle nihce ne trdi, da ni nicesar vec kar bi se lahko raziskali. :)

thramos je 18. maj 2017 ob 14:02 izjavil:

BigWhale je 18. maj 2017 ob 13:56 izjavil:

Ravno bozanje mack in jegulje, pa tudi strele, so tista teoreticna osnova. Ljudi je zanimalo kaj to je in so to raziskovali.

To ni nobena teoretična osnova ampak zgolj vzrok za radovednost.

Seveda je. To je indikator, da nekaj neraziskanega se obstaja. Takrat je bilo teh stvari se polno. Sedaj jih je precej manj. Dark mater, dark energy, kvantna polja, potem smo pa ze kar hitro pri koncu.

Morda se odpre kaj bistveno novega in drugacnega, ko kaksno izmed teh stvari razresimo, ampak nekih indicev za to pa enostavno ni. Pojavov, ki jih opazujemo in jih ne znamo niti priblizno razloziti ni prav dosti. Vcasih jih je bilo pa polno.

Dark mater, dark energy, kvantna polja, potem smo pa ze kar hitro pri koncu.

Samo što nije?



Naši modeli razložijo celih 4% opazovanj, 96% to go. To bomo res hitro pr konc!