"Označite hrano z DNK!"

Superboyy: "Za alergene se tud vsi sekirajo, čeprav v večini primerov sploh ni nobenih vidnih simptomov. In alergije se da pozdravit z rednim vnosom snovi na katero si alergičen (Allergen immunotherapy) @ Wikipedia. Včasih so pač jedli vse in se s tem privadili na alergene, dons pa starši testirajo otroka in ga takoj izolirajo kakršnekoli izpostavljenosti. Otrok more tud mal svinjarije pojest. Je dobro za imunski sistem."

Ne piši o stvareh o katerih neveš ničesar. Če hočeš več vedeti o tem, kar si napisal me kontaktiraj na zs.


imagodei: "Kaj kadiš in a mi zrihtaš malo? Pajčevina v mleku?"

Iz tvojih komentarjev je razvidno da neveš o čem pišeš, tako da ti svetujem, da se bolj izobraziš na tem področju, do takrat pa ne pišeš več v tej temi.
BioSteel

Smo v letu 2015 in večini ljudem se niti sanja ne, kako daleč je že znanost na področju bioingeniringa ter podobnih področjih.

ontopic:
Regulation of the release of genetically modified organisms

offtopic:
Več hrane ne bo rešilo overpopulation problema in eksponentne rasti prebivalstva. Čas je pokazal, da ga celo poslabša in to zelo. Plac na zemlji je pa omejen. Dober dokumentarec na to temo

Massacra je 27. jan 2015 ob 00:08 izjavil:

9000 let "GSO-ja" Zaphod? S tem se najbrž vsi strinjamo! Se pa številni ne strinjamo z novodobnimi GSO tirani, kateri bi na podlagi "patentov" pobirali dobiček izključno in samo oni!

Ampak potem tema ni več GSO, temveč intelektualna lastnina.

Sicer sem pa mnenja da karkoli z DNK ne more biti intelektualna lastnina. Menim, da je in bo okrog GSO dovolj priložnosti za napredek in patentiranje.

bMozart je 27. jan 2015 ob 00:55 izjavil:

Iz tvojih komentarjev je razvidno da neveš o čem pišeš, tako da ti svetujem, da se bolj izobraziš na tem področju, do takrat pa ne pišeš več v tej temi.
BioSteel

Žal je pomanjkanje znanja na tvoji strani. Začenši z znanjem angleščine. Članka ne govorita o nobeni pajčevini v mleku, pač pa o "spider silk-like protein". Kar sicer ni nič manj fascinantno, ampak, to tu sploh ni point. "Pajčevina v mleku" je zgolj hallmark tvojih blodenj v tistem sporočilu.

bMozart je 27. jan 2015 ob 00:55 izjavil:

Več hrane ne bo rešilo overpopulation problema in eksponentne rasti prebivalstva. Čas je pokazal, da ga celo poslabša in to zelo. Plac na zemlji je pa omejen. Dober dokumentarec na to temo

Čudovito. Po tvoje je rešitev potem v tem, da se proizvede hrane samo za 5 (tri, eno?) miljarde ljudi, ostali pa naj pocrkajo? In lačne milijarde bodo seveda tebi na ljubo v tišini gavznile, ne da bi pri tem prihajalo do strašnih nemirov?

PrihajaNodi je 26. jan 2015 ob 22:36 izjavil:

PaX_MaN je 26. jan 2015 ob 22:25 izjavil:

Plačaj 4x več za prispevke za zdravstvo, pa bodo.

A samo 4x?

Ja, ker mamo državno Krko k bo začela štancat take generike.
Drgač bi mogu 100x več plačat za zdravstvo, že če bi sam biološka zdravila hotu.

SeMiNeSanja je 27. jan 2015 ob 01:35 izjavil:

Kaj bomo rekli zanamcem, če jo bomo zajebali zaradi takih genetskih eksperimentov, ki bi ušli izpod nadzora?

Jože, požen!

Okapi je 26. jan 2015 ob 15:16 izjavil:

matijadmin je 26. jan 2015 ob 14:40 izjavil:

Občutek imam, da si zamešal dve študiji, to s tisto francosko o tumorjih (tista je bila res hecna). Najdi mi kakšen strokovni članek ali študijo z drugačnimi rezultati, ki tega ne potrjujejo.

Čisto nič nisem zamešal. Ti pišeš o italijanski raziskavi iz 2008, ki je v naslednjih 6 letih ni potrdila nobena druga raziskava. Raziskav, ki niso odkrile nobenih škodljivih posledic MON810 je pa kolikor hočeš, zaradi česar je ta koruza tudi izmed vseh gensko spremenjenih poljščin dovoljena za pridelavo v največ državah. Še par let in se bo Monsantu iztekel patent zanjo ter bo postala javno dobro.

O.

Sva že bližje, če tako pojasniš me že pritegneš. A bi lahko našel še študijo ali objavo, ki problematizira izsledke te italijanske? Hvala.

zee je 27. jan 2015 ob 08:21 izjavil:

narava sama pove ali je nova vrsta primerna za okolje ali ne

Narava ne izbira in ne pocne nic. Naravi se gladko jeb* za vse skupaj, nima custev, ambicij ali zelja.

Sicer pa kot sem že napisal, ko bo eden od vas "pametnjakovičev" znal vse gene na pamet in znal za vsakega povedati kako funkcijo ima in čemu služi se bo lahko oglašal, do takrat pa zagovorniki lahko samo lamate prazno slamo.

Human Genome Project. Ne bos verjel. Za precej genov se ze natanko ve, kaj pocnejo in kodirajo. Namig: velik del DNA ne kodira prav nicesar. Namig 2: Znaten del DNA ne kodira proteinov.

Ti kar pretepaj slamnatega moza se naprej.

Z vsem se strinjam, razen s tem, xa velik del genov ne pocne nic. To je pa ze stara zabloda.

Nummy je 27. jan 2015 ob 07:50 izjavil:

Eno je naravno križanje vrst oz. klasično križanje vrst, kjer pač narava sama pove ali je nova vrsta primerna za okolje ali ne, drugo pa je umetna izdelava vrst in vnašanje strupov v rastline samo zgolj iz principa da preživijo, pa čeprav "na silo".

1.) Kot ti je že zee povedal, personifikacija narave ni na mestu. Narava ni nobena dobra mati "Gea", ki med drugim baje loči med "umetnim" kalcijem iz šumečih tablet in "naravnim" kalcijem iz školjk. Naravi pripisovat čustva in romantizirat, kako narava favorizira "naravno", sovraži pa "umetno"; pa kako se bo "the Narava" maščevala... To so na tem nivoju povsem nepotrebne basni. Ne trdim, da nam ni treba biti spoštljiv do okolja v katerem živimo, ne trdim, da se moramo obnašati naduto in prevzetno. Ne trdim, da ni potrebna previdnost in ne trdim, da ne more iti nič narobe. Nasprotno, lahko gre in previdnost je na mestu. A med previdnostjo ter pretirano skrbjo je vseeno razlika.

2.) Klasično križanje vrst je umetna izdelava vrst. V rastline, ki se nam zdijo primerne, vnašamo gene iz sorodnih vrst, zgolj iz principa, da preživijo - exactly: pa čeprav na silo. Zato da so bolj odporne na mraz, na sušo, na škodljivce. Poleg tega večina poljščin, ki danes raste na obdelovalnih površinah, ni sposobna sama preživeti! "Naravna" koruza, "naravna" pšenica, "naravni" krompir, "naravna" solata - če jih ne škropiš, ne neguješ, če ne zatiraš aktivno plevela, če jim v nekaterih primerih ne dovajaš vode: vse pocrka. Niso to travniške ljuljke, kadulje in slaki. Vsi preživijo "na silo", z aktivno pomočjo človeka.

Nummy je 27. jan 2015 ob 07:50 izjavil:

Sicer pa kot sem že napisal, ko bo eden od vas "pametnjakovičev" znal vse gene na pamet in znal za vsakega povedati kako funkcijo ima in čemu služi se bo lahko oglašal, do takrat pa zagovorniki lahko samo lamate prazno slamo.

Nekateri se aktivno trudijo, da bi to ugotovili. Raziskujejo, analizirajo, testirajo, primerjajo rezultate... In, veš kaj, dogajajo se veliki preboji pri razumevanju genetike. Že danes jo razumemo toliko, da lahko znanstveniki v laboratorijih ustvarijo popolnoma sintetično živo bitje - celico. In toliko lažje vcepijo en tuj gen v nek organizem, pri čemer ne spremenijo delovanja ostalega dela genoma. Veš, kako vemo, da se delovanje ostalega dela genoma ne spremeni? Prvič že samo zato, ker se morfologija in fiziologija takšnega GSO ne spremeni v ničemer drugem, razen v tisti ciljani lastnosti. In drugič, ker take organizme testirajo v laboratorijih dolga leta, preden pridejo na tržišče.

V resnici pa je ta tvoja dilema lažna, kajne? Bodi vsaj toliko in priznaj, da četudi bi genetiki že bili na tej ravni, da bi natančno poznali delovanje genoma in funkcijo vsakega posameznega gena, bi ti še vedno nasprotoval GSO. Zato je vse tole skupaj navadna hinavščina, ki nima zveze s tem, kako dobro ali slabo človeštvo razume genetiko, tvoje dileme izvirajo iz povsem drugih sfer.

Nummy je 27. jan 2015 ob 07:50 izjavil:

Še največji problem GSO pa je, da imajo moč manipulacije s hrano največje korporacije na svetu, ki se jim gre izključno samo za dobiček in čisto nič drugega (pestra zgodovina monsanto press). Gredo preko vseh trupel samo za večji kupček zelencev, in jih ne zanima zdravje ljudi, okolje, živali in ostalo. Oni vidijo samo peneze...

Ni mi jasno, kako so v tej želji po dobičku različni od Microsofta, Samsunga, Appla, naftne industrije...? A imaš pri uporabi pametnega telefona, tablice in avtomobila iste pomisleke? Prekleta naftna industrija, samo za zaslužek ji gre! Da pa povzročajo globalno segrevanje, to jih pa nič ne briga! Preko vseh trupel gredo, zdravje ljudi jih ne zanima! Ali pa Apple, otroška delovna sila... Za katerega znanega proizvajalca elektronike se je pred časom že govorilo, kako so zaposleni v njegovi tovarni nekje v Maleziji ali kje že, obolevali za pljučnimi boleznimi? Ampak ne, pametnega telefona in računalnika ti nihče ne bo vzel, četudi ga izdelujejo suhljate otroške ročice, namesto da bi se v šoli učile in prekinile začaran krog revščine. Glavno da s polno ritjo pametuješ o pohlepnem Monsantu.

Največji hec (oziroma ironija) pa je, da so nasprotniki GSO, in vsi, ki jih je GSO strah in zato zahtevajo hude varnostne predpise, v resnici voda na mlin Monsantu. Ker Monsanto ima dovolj denarja, da si lahko privošči zadostiti vsem tem pretiranim varnostnim zahtevam (recimo večletnim poskusom), javni inštituti in univerze, ki se prav tako ukvarjajo z genskim inženiringom, pa tega ne zmorejo. In potem da Monsanto da na trg patentiran krompir, slovenski inštitut, ki bi za tak krompir ne zahteval licenčnine, ga pa ne more.

O.

Superweeds in superbugs torej niso resna težava GMO? Nisem še videl omembe tega v tej temi.

Pa zalivanje polj s kemijo (na katero je sicer GMO crop odporen), tako da se močno oteži rast drugih vrst, če si kmet npr. naslednje leto zaželi non-GMO pridelka?

Je to dvoje problem? Vprašam znalce tukaj, kot laik.

@imagodei
> Čudovito. Po tvoje je rešitev potem v tem, da se proizvede hrane samo za 5 (tri, eno?) miljarde ljudi, ostali pa naj pocrkajo? In lačne milijarde bodo seveda tebi na ljubo v tišini gavznile, ne da bi pri tem prihajalo do strašnih nemirov?

Prekomerna proizvodnja mesa je večji problem (bojda že 1.5 milijarda krav), razmisli koliko vode in polj mora biti namenjeno za to mega-čredo in kaj vse bi na tej površini lahko drugače zrastlo. In koliko metana čreda proizvede vsak dan. Kljub temu se to nikjer ne omenja, le CO2. Ampak to je že tabu tema, ker brez šnicla vsak dan pa ja ne bomo preživeli in "paleo dieta" je najboljša stvar na svetu. /OT

matijadmin je 27. jan 2015 ob 09:49 izjavil:

Biološka zdravila so tako zelo širok pojem, da se z njim žal največkrat samo opleta. Nodi pa niti definicije te kategorije ne pozna.

Tudi konvencionalni antibiotik je povsem naravno (ne biološko, da ne bo pomote) zdravilo (proizvajajo ga z biotehnološkim procesom, pravzaprav ga proizvaja za nas plesen, tako kot konoplja kanabinoide - nič manj naravno).

Bioloska zdravila so povsem dobro definirana. Biopharmaceutical @ Wikipedia

Eritropoetin je biolosko zdravilo in ga kot generik pri nas proizvaja Lek d. d. in z njim zalaga celoten Sandoz. Pri nas ga, tisti, ki ga rabijo, dobijo na recept.

Tolk o Nodijevem prikimavanju in pametovanju.

Klasično križanje vrst je umetna izdelava vrst. V rastline, ki se nam zdijo primerne, vnašamo gene iz sorodnih vrst, zgolj iz principa, da preživijo - exactly: pa čeprav na silo.

Poznamo vse mehanizme DNK, da smo lahko prepričani, da nek vnešen gen ne bo naredil štale drugje? Analogija: scrackaš program v disassemblerju (saj smo na rač. forumu ;). Program se zdaj uspešno zažene in deluje, ampak shranit se datoteke še vedno ne da, torej je defekten, čeprav na prvi pogled izgleda OK. Kaj če se defekt v super koruzi pokaže komaj po xyz generacijah, ko bo že praktično povsod?

Za moje pojme bo popolno razumevanje DNK takrat, ko boš genom vnesel v računalnik in bo pospešeno simuliral rastlino skozi tisoče generacij.

Veš, kako vemo, da se delovanje ostalega dela genoma ne spremeni? Prvič že samo zato, ker se morfologija in fiziologija takšnega GSO ne spremeni v ničemer drugem, razen v tisti ciljani lastnosti. In drugič, ker take organizme testirajo v laboratorijih dolga leta, preden pridejo na tržišče.

"Dolga leta" so vseeno nula proti naravi, ki to počne že milijarde let. Malo smo preveč samozavestni in mislimo, da že vse znamo.

Ni mi jasno, kako so v tej želji po dobičku različni od Microsofta, Samsunga, Appla, naftne industrije...? A imaš pri uporabi pametnega telefona, tablice in avtomobila iste pomisleke? Prekleta naftna industrija, samo za zaslužek ji gre! Da pa povzročajo globalno segrevanje, to jih pa nič ne briga!

Samo za zaslužek se gre vsaki korporaciji, "to keep the shareholders happy". Primerjava ni ravno na mestu. Hrana se nas vseh tiče in je življenjskega pomena, tablice to niso. Telefoni ne morejo uiti "in the wild", pa če so še tako pametni.

imagodei je 27. jan 2015 ob 09:40 izjavil:

Nummy je 27. jan 2015 ob 07:50 izjavil:

Eno je naravno križanje vrst oz. klasično križanje vrst, kjer pač narava sama pove ali je nova vrsta primerna za okolje ali ne, drugo pa je umetna izdelava vrst in vnašanje strupov v rastline samo zgolj iz principa da preživijo, pa čeprav "na silo".

1.) Kot ti je že zee povedal, personifikacija narave ni na mestu. Narava ni nobena dobra mati "Gea", ki med drugim baje loči med "umetnim" kalcijem iz šumečih tablet in "naravnim" kalcijem iz školjk. Naravi pripisovat čustva in romantizirat, kako narava favorizira "naravno", sovraži pa "umetno"; pa kako se bo "the Narava" maščevala... To so na tem nivoju povsem nepotrebne basni. Ne trdim, da nam ni treba biti spoštljiv do okolja v katerem živimo, ne trdim, da se moramo obnašati naduto in prevzetno. Ne trdim, da ni potrebna previdnost in ne trdim, da ne more iti nič narobe. Nasprotno, lahko gre in previdnost je na mestu. A med previdnostjo ter pretirano skrbjo je vseeno razlika.

2.) Klasično križanje vrst je umetna izdelava vrst. V rastline, ki se nam zdijo primerne, vnašamo gene iz sorodnih vrst, zgolj iz principa, da preživijo - exactly: pa čeprav na silo. Zato da so bolj odporne na mraz, na sušo, na škodljivce. Poleg tega večina poljščin, ki danes raste na obdelovalnih površinah, ni sposobna sama preživeti! "Naravna" koruza, "naravna" pšenica, "naravni" krompir, "naravna" solata - če jih ne škropiš, ne neguješ, če ne zatiraš aktivno plevela, če jim v nekaterih primerih ne dovajaš vode: vse pocrka. Niso to travniške ljuljke, kadulje in slaki. Vsi preživijo "na silo", z aktivno pomočjo človeka.

Nummy je 27. jan 2015 ob 07:50 izjavil:

Sicer pa kot sem že napisal, ko bo eden od vas "pametnjakovičev" znal vse gene na pamet in znal za vsakega povedati kako funkcijo ima in čemu služi se bo lahko oglašal, do takrat pa zagovorniki lahko samo lamate prazno slamo.

Nekateri se aktivno trudijo, da bi to ugotovili. Raziskujejo, analizirajo, testirajo, primerjajo rezultate... In, veš kaj, dogajajo se veliki preboji pri razumevanju genetike. Že danes jo razumemo toliko, da lahko znanstveniki v laboratorijih ustvarijo popolnoma sintetično živo bitje - celico. In toliko lažje vcepijo en tuj gen v nek organizem, pri čemer ne spremenijo delovanja ostalega dela genoma. Veš, kako vemo, da se delovanje ostalega dela genoma ne spremeni? Prvič že samo zato, ker se morfologija in fiziologija takšnega GSO ne spremeni v ničemer drugem, razen v tisti ciljani lastnosti. In drugič, ker take organizme testirajo v laboratorijih dolga leta, preden pridejo na tržišče.

V resnici pa je ta tvoja dilema lažna, kajne? Bodi vsaj toliko in priznaj, da četudi bi genetiki že bili na tej ravni, da bi natančno poznali delovanje genoma in funkcijo vsakega posameznega gena, bi ti še vedno nasprotoval GSO. Zato je vse tole skupaj navadna hinavščina, ki nima zveze s tem, kako dobro ali slabo človeštvo razume genetiko, tvoje dileme izvirajo iz povsem drugih sfer.

Nummy je 27. jan 2015 ob 07:50 izjavil:

Še največji problem GSO pa je, da imajo moč manipulacije s hrano največje korporacije na svetu, ki se jim gre izključno samo za dobiček in čisto nič drugega (pestra zgodovina monsanto press). Gredo preko vseh trupel samo za večji kupček zelencev, in jih ne zanima zdravje ljudi, okolje, živali in ostalo. Oni vidijo samo peneze...

Ni mi jasno, kako so v tej želji po dobičku različni od Microsofta, Samsunga, Appla, naftne industrije...? A imaš pri uporabi pametnega telefona, tablice in avtomobila iste pomisleke? Prekleta naftna industrija, samo za zaslužek ji gre! Da pa povzročajo globalno segrevanje, to jih pa nič ne briga! Preko vseh trupel gredo, zdravje ljudi jih ne zanima! Ali pa Apple, otroška delovna sila... Za katerega znanega proizvajalca elektronike se je pred časom že govorilo, kako so zaposleni v njegovi tovarni nekje v Maleziji ali kje že, obolevali za pljučnimi boleznimi? Ampak ne, pametnega telefona in računalnika ti nihče ne bo vzel, četudi ga izdelujejo suhljate otroške ročice, namesto da bi se v šoli učile in prekinile začaran krog revščine. Glavno da s polno ritjo pametuješ o pohlepnem Monsantu.

1.Eno je, da ti mešaš gene in pustiš da "proces" traja počasi v naravi oz. v okolju. Drugo pa je mešati gene v laboratoriju čez noč in potem ta semena metati ven kot nekaj super duper brez dolgoletnih (beri par stoletij) dolgih testov na okolju, bitjih in še čem... Štekaš razliko? Pri prvem pač probaš križati dve stvari skupaj, če rata rata, če ne rata pač ne gre, ti je po naravni poti reklo da ne bo šlo in pika. Poleg tega imaš več časa probavati in testirati kako se novonastala rastlina obnaša do okolja in do bitij, ki jo jedo.
Pri drugi pa čez noč ustvariš lahko popolnoma novo rastlino z čisto novim DNK-jem, ki nikoli nebi smel obstajati po naravnih zakonih. Ampak po večji želji po dobiščku pač "forsiraš" da se da stvar ven in prodaja, ker je pač odporna na vse škodljivce in tegobe... Pri tem pa ti je malo mar kako se obnaša do okolja in bitij, ki jo jedo. A ti moram še narisat to OČITNO razliko ali pa je to preveč zate da bi razumel ali si že "podkupljen" in preveč slep da bi prepoznal kaj sem napisal??? In da tudi mati narava poskrbi sama, da rastline postanejo odporne in yadda yadda. Samo malo dlje traja. Ljudje smo tisti, ki imamo željo po večjih in lepših jabolkih, pa čeprav so potem skorajda brez okusa.

2. Pri klasičnem križanju gredo stvari počasi. Najprej iščeš najbolj primerne kandidate, potem kakšne gene želiš in potem počasi križaš. Postopek traja dneve, tedne, včasih leta da dobiš neko novo "kulturo" rastline. V tem času pa ti okolje samo pove ali je ta rastlina OK ali ne. Prav tako če "križar" opazi neželjene učinke na okolje ali drugo lahko takoj preneha s križanjem. Noben ti ne stoji za hrbtom s kupom papirja in licencami in ves produkt je bolj kot ne naravni produkt. V veliki večini primerov taki produkti tudi niso škodljivi za okolje, saj se ponavadi med sabo že meša take rastline, ki ne škodijo okolju. V laboratoriju pa bog si ga vedi kaj delajo. So ti povedali, točno katere gene so spremenili? So ti povedali ali so dodali katerega "umetnega"? Če ne vedo 100% kaj je kateri gen in njegova funkcija je vse to delo NIČVREDNO in največje zaganjanje časa v prazno.

Če bi bilo vse kar se tiče GSO javno odprto, bi genetiki poznali VSE gene in njihove funkcije in bi lahko znanstveno dokazali, da ne morejo njihovi produkti škoditi nikomur, potem nebi bil proti, tako pa za vsem tem stoji velika korporacija, zaprti laboratoriji in še več tajnosti kar se tiče specifikacij samih rastlin. Na papirju se sliši zelo dobro imeti rastline, ki bodo odporne proti škodljivcem, ampak če bomo s tem pobili vse čebele zraven pa to ni OK. Prav tako so tudi "škodljivci" del ekosistema in če jim odrečemo hrano po celem svetu bodo ali šli na drugo hrano, ali se prilagodili na novo hrano ali pa bodo izumrli. Vsako izumrtje živalske vrste pa upam da veš lahko prinese katastrofalne posledice, pa čeprav gre zgolj za "škodljivce". Enako je pri komarjih. Meni bi bilo super fajn, če bi izumrli, ampak potem bi bilo še več živalskih vrst brez hrane in potem bi bil še večji kaos.

Ravno to je problem. Vroke ene korporacije dati vso moč kar se tiče naše prehrane je največja neumnost kar si jo lahko izmislimo. Še večja neumnost je dati patente na njihova semena in potem tožiti vse kmete pri katerih bodo slučajno veter prinesel kaj njihovega DNK-ja na njegove njive. Še večja neumnost je zaupati eni taki firmi, kateri najbolj glavni cilj je dobiček da nam diktira kaj in kako bomo sadili in kako se bodo rastline spreminjale. Ja namen vsake firme je dobiček, ampak dobrim firmam ni to top prioriteta, pač pa skrb za okolje, skrb za stranke, dober produkt in šele potem dobiček. Vidiš tu je potem razlika med naštetimi firmami. Samsung en malo briga za stranke oz. kupce, vse večino bolj kot ne priga za okolje, nekaterim je pa še čisto vseeno kakšne produkte sploh mečejo na trg, važno da jih dajejo ven vsako leto in da se "prodaja".
Poleg tega mešaš računalnike s hrano, kar je čisto druga panoga. Pri računalništvu lahko včasih ubereš kak "shortcut" in noben zaradi tega ne bo umrl, pri hrani in rastlinah pa lahko tak "shortcut" pusti katastrofalne posledice, v najhujši obliki izumrtje več vrst rastlin, živali in na koncu celo ljudi. Upam da se tega zavedaš, ker takole manipuliranje z geni za katere ne vedo niti 100% kakšna je njihova funkcija je igranje z ognjem in prej kot slej bo nekje udarilo. No saj je že udarilo. V nekaterih območjih amerike čebel sploh nimajo več, ponekod so pobili več vrst komarjev in hroščev,...

In potem se še vedno oglašajo kako je GSO rešitev za lakoto... NE NI REŠITEV!

REšitev so hidroponične farme v nadstropjih, ki porabijo zgolj 10% vode, kot jo porabimo pri klasičnem kmetovanju, rastline lahko rastejo do 3x hitreje, v zaprtih prostorih odpadejo škodljivci in nalezljive bolezni, rast lahko prilagajamo z LED osvetlitvijo... To je prihodnost kmetovanja, ne pa GSO.

Saj nima smisla razpravljati z prepametnimi osebami, ki zase menijo, da so bolj pametni od drugih, katere posledično razglašajo za idiote.

NOČEM GSO na mojem krožniku.
NIHČE nima pravice vsiljevati GSO v hrani, niti podtikati, če ga NOČEM.

PIKA.

Mi morda hočete odreči to mojo osnovno pravico, da vem, kaj pojem?
Kdo vam daje pravico?

Vi pa se zaradi mene bašite z GSO - samo dajte to vzgajat v zaprtih laboratorijih, na nekem odročnem otoku, ne pa da svetovni populacijo uničujete biološko raznolikost z GSO monokulturami!

BigWhale je 27. jan 2015 ob 10:00 izjavil:

matijadmin je 27. jan 2015 ob 09:49 izjavil:

Biološka zdravila so tako zelo širok pojem, da se z njim žal največkrat samo opleta. Nodi pa niti definicije te kategorije ne pozna.

Tudi konvencionalni antibiotik je povsem naravno (ne biološko, da ne bo pomote) zdravilo (proizvajajo ga z biotehnološkim procesom, pravzaprav ga proizvaja za nas plesen, tako kot konoplja kanabinoide - nič manj naravno).

Bioloska zdravila so povsem dobro definirana. Biopharmaceutical @ Wikipedia

Eritropoetin je biolosko zdravilo in ga kot generik pri nas proizvaja Lek d. d. in z njim zalaga celoten Sandoz. Pri nas ga, tisti, ki ga rabijo, dobijo na recept.



Tolk o Nodijevem prikimavanju in pametovanju.

Jaz bi generik za RA. Lepo prosim kje ga dobim za 100$.

c3p0 je 27. jan 2015 ob 10:07 izjavil:

Poznamo vse mehanizme DNK, da smo lahko prepričani, da nek vnešen gen ne bo naredil štale drugje? Analogija: scrackaš program v disassemblerju (saj smo na rač. forumu ;). Program se zdaj uspešno zažene in deluje, ampak shranit se datoteke še vedno ne da, torej je defekten, čeprav na prvi pogled izgleda OK. Kaj če se defekt v super koruzi pokaže komaj po xyz generacijah, ko bo že praktično povsod?

Vnos enega gena je vnos ene zaključene funkcije v delujoč program - ne v reverse-engineeran program, ampak v source. Najboljši dokaz za to, da sourca nisi zjebal je v tem, da rastlina normalno zraste iz semena, da se razvije brez defektov. Kot praviš, gre za izjemno kompleksen sistem in če bi en gen nekaj zjebal, bi se to skorajda nujno poznalo na morfologiji oz. fiziologiji organizma. (Pri čemer to ne pomeni, da je takšna rastlina kar avtomatično neužitna, škodljiva ali strupena).

Si lahko bolj natančen, o kakšnih nevarnostih govoriš? A imamo kaj takega mogoče že opisanega? Se pravi, da se okvara enega gena pri organizmu (najsi bo rastlina, žival ali človek) pokaže svojo nevarnost šele čez več generacij? Kolikor je meni znano, takega primera ni. To bi zahtevalo, da je pride pri GSO do zapoznele aktivacije neaktivnega dela genoma pod vplivom nekih specialnih dejavnikov. Se pravi, da se nek del genoma v GSO, ki pred tem nikdar ni kodiral česa uporabnega, skorajda magično vklopi šele čez X generacij in odsihmal opravlja neko nevarno funkcijo. Plus, da smo za tako spremembo odgovorni mi. Kar pa meji na znanstveno fantastiko.

Nimam sicer nobenih konkretnih podatkov, a upal bi si trditi, da je verjetnost za kaj takega bistveno bistveno BISTVENO nižja od primera, ko pride do spontane mutacije in se v organizmu poprej neaktivni del genoma vklopi in kodira nek protein.

Nenazadnje znamo sekvencirat celoten genom in ga primerjat z izvornim. V stvari z navadno tekstovno primerjavo lahko primerjaš dve datoteki z zaporedji ACGT, pa vidiš, a si poleg želene spremembe povzročil še kakšno neželeno.

c3p0 je 27. jan 2015 ob 10:07 izjavil:

Za moje pojme bo popolno razumevanje DNK takrat, ko boš genom vnesel v računalnik in bo pospešeno simuliral rastlino skozi tisoče generacij.

Metode klasičnega križanja in klasičnega žlahtenja tvojih skrbi sploh ne rešita.

Klasično križanje zmeša bistveno več genov in sploh ni nujno, da so potomci sterilni. Ker se s klasičnim križanjem lahko ukvarja praktično vsak, takšni potencialno nevarni geni kamot uidejo v naravo. Pri Monsantu je ta možnost next to zero.

Takisto klasično žlahtenje z obsevanjem semen in uporabo mutagenih kemikalij proizvaja povsem random spremembe. Spet se s tem lahko ukvarja malodane vsak vrtičkar, pa pri tem ne dela sekvenciranja DNK in ne ve, kakšne spremembe je povzročil. In spet, takšna semena lahko uidejo v naravo in povzročijo težave. Sounds like Godzilla? Yep. Ampak to ni problematično, ker ne nosi grozljive nalepke GSO.

c3p0 je 27. jan 2015 ob 10:07 izjavil:

"Dolga leta" so vseeno nula proti naravi, ki to počne že milijarde let. Malo smo preveč samozavestni in mislimo, da že vse znamo.

A?

Ko se v naravi v genomu neke biološke vrste pojavi naključna mutacija gena, ki se izkaže za slabo, se to odrazi zelo hitro. Organizem je manj uspešen in slabo spremembo hitro odplavi iz genskega rezervoarja. Če se pojavi mutacija, ki se izkaže za koristno, se običajno bliskovito (v nekaj generacijah) razširi med ostalimi osebki. Problem je to opazovat pri organizmih z dolgo življenjsko dobo, ki potrebujejo dolga leta do spolne zrelosti. Lažje je to opazovat pri vinskih mušicah, nekoliko težje pri koruzi, ki kali 1-2x letno. Vseeno v nekaj letih dobimo zadostno število podatkov.

Narava posameznih vrst ne testira nespremenjenega že milijarde let. Npr., ko se pri enem osebku pojavi mutacija enega samega baznega para (točno določenega) v hemoglobinu, ima ta osebek anemijo srpastih celic in zelo slabo prognozo. Vsaka mutacija se vrednoti posebej.

Think of the children!

BigWhale je 27. jan 2015 ob 11:26 izjavil:

Ker tole kar zdaj jes je GS divje jabolko. :> V naravi se nek zlati delise ne bi nikoli naredil.

Še huje je - sadna drevesa so praktično vsa frankenštajnski križanci. Korenine imajo od ene vrste in krošnjo od druge, nekje na deblu se pa obe vrsti ali sorti pomešata.

SeMiNeSanja je 27. jan 2015 ob 10:38 izjavil:

Saj nima smisla razpravljati z prepametnimi osebami, ki zase menijo, da so bolj pametni od drugih, katere posledično razglašajo za idiote.

NOČEM GSO na mojem krožniku.
NIHČE nima pravice vsiljevati GSO v hrani, niti podtikati, če ga NOČEM.

PIKA.

I hate to burst your bubble ampak 99% (verjetno kar 99.999999999999999999%) hrane ki jo pojes je GSO. "Naravne" hrane ne jemo vec, ker je umetna toliko boljsa (okusnejsa, kvalitetnejsa, dovolj jo je za nahranit vecino populacije, itd.). Pa da bos se slabse volje ti lahko zaupam se to, da prakticno 100% hrane ki jo pojes ni nihce razvil v laboratorijih (kjer obstaja vsaj osnoven nadzor), jo registriral (kjer obstaja strog nadzor) in dal na police (kjer obstaja vsaj enako strog nadzor), ampak si jo je zgeneriral sosedov Joze (Carlos, Rashid, whatever), ko je ponesreci nasel rastlino ki je imela spremenjen genski zapis (pa Joze ni imel pojma kaksne so bile spremembe, na kaj so vplivale, katere alergene v majhnih kolicinah so rastline proizvajale, kaksne odpornosti proti zuzkom, plesnim in plevelu so si pridobile, itd.), zadevo dal sosedu da je se on malo posadil, ti pa kupis na trznici kot extra-super-duper-bio-ornagsko zadevscino, ubistvu pa ves o tem samo to, da Joze po rastlini _verjetno_ ni stresal Monsatovih praskov (ce jih je ze jih je bolj zgodaj, preden bi ga lahko kaksna inspekcija zacopatila), pa da je zadeva zrasla pod naravno lucjo (verjetno, noben ne zmore pokazat razlik), da je zrasla na zemlji (verjetno, noben ne zmore pokazat razlik med hidroponiko in zemljo ce se oba "gojilca" dovolj potrudita), in da jo je najverjetneje shranjeval in transportiral pod nekontroliranimi pogoji preden je zadeva prisla do tebe.
In ko pogruntas da tudi Monsatova koruza raste na zemlji, pod soncem, da jo uporabljajo vecji pridelovalci ki_morajo_ paziti tudi na nepomembne malenkosti kot so shranjevanje in trasport, ti od tvoje non-GSO prehrane ostane samo se nalepka na embalazi.

Mislim, nasprotniki GSOjev (z osnovnim poznavanjem problematike in s tehtnimi argumenti) so ena stvar, ekstremisticni fanatiki ki nimajo pojma o cem govorijo in ti v najboljsem primeru znajo podat dva linka do strani z enako mislecimi ekstremisticnimi fanatiki ki nimajo pojma o cem govorijo je pa nekaj povsem drugega. Eno od teh skupin je vredno tolerirat in ji nasprotovati v inteligentih debatah, za drugo je pa verjetno najbolje da zacnejo jest kaksne non-GSO zuzelke (ker prakticno vso sadje, zelenjava in zivila zivalskega izvora so gensko spremenjeni organizmi), pa da pocrkajo se preden povzrocijo se vecjo skodo.

Pa se na hitro tisti o "naravnih mutacijah ki so bila preizkusena skozi stoletja": Pejd v stacuno poglej sorte jabolj ki so na policah. Potem pa probaj najti nekaj takih ki imajo starost "vec stoletij". Ce vzamemo samo tiste ki jih najveckrat prodajajo:
Jonagold @ Wikipedia (1953)
Idared @ Wikipedia (1942)
Cripps Pink @ Wikipedia (1973)
Golden Delicious @ Wikipedia (1876)

Zdej pa roke gor vsi silni GSO nasprotniki ki vzklikate "NOČEM GSO na mojem krožniku" in še nikoli niste pojedli jabolka (kateregakoli, naravno/divje jabolko se ne da kupit v stacunah)!

Z vsemi drugimi zivili je priblizno enako: Naravne verzije so grde, slabega okusa, zalo skromne v hranilnih vrednostih in tezavne za pridelavo, ker takoj ko jih je malo vec na kupu jih nekaj pobije (zuzki, bolezni, plesni, itd.).

Edino gobe so verjetno mickeno bolj "naravne" kot druga zivila... Dejmo cimprej sprejet zakon da se gob ne sme umetno vzgajati in/ali jim kakorkoli spreminjat njihov naravni habitat, ker drugace se lahko zgodi da katera od mutacij zacne favorizirat spremenjeno oklje potem smo pa fucked!!!

Članek in študija je bolj kot ne marketinška poteza. Tako kot imajo silni nasprotniki GSO polni FUDa, ki izvira iz neznanja, so tudi zagovorniki polni trditev, ki so neumnosti. Včeraj sem komentiral eno neumnost na katero sem naletel v članku. Sedaj sem prebral še sosednji stavek in se izkaže za še večjo.

Strupenost nikoli ne izvira iz DNK, ki se na koncu vedno razgradi do mononukleotidov (ostanka fosforne kisline, (deoksi)riboze in ene izmed petih organskih baz). Ti so enaki pri človeku, ribi, koruzi in bakterijah - pri vseh živih bitjih. V hrani so lahko strupene druge spojine.

Zakaj pa misliš da je zelena mušnica strupena? Strupenost organizma skoraj vedno izvira iz DNK, seveda pa sama DNK ni strupena.

In listi so zelene barve pa to ne naredi moje trditve nič manj resnične.

Ne, citat je iz izvorne novice. Želel sem pokazati, da tudi avtor novice, ki je želel pokazati, da strah pred GSO izhaja iz neznanja, nima pojma.

BlueKnight je 27. jan 2015 ob 14:54 izjavil:

Ne, citat je iz izvorne novice. Želel sem pokazati, da tudi avtor novice, ki je želel pokazati, da strah pred GSO izhaja iz neznanja, nima pojma.

Potem ti tega ni uspelo pokazati. Tisti, ki vsaj nekoliko poznamo osnove genetike, biokemije, mikrobiologije in/ali evolucije, smo razumeli sporočilo.

Zdaj sem šel tisti del še enkrat brati in v mojih očeh ni dileme, da je avtor mislil natančno to, kar sem opisal jaz (in kar je bilo že parkrat pojasnjeno: da nukleotidi sami po sebi niso nič nevarni, lahko pa kodirajo gene, ki povzročijo kopičenje toksinov v organizmu). Citat, ki si ga objavil ti, je iztrgan iz konteksta.

stroj66684 je 27. jan 2015 ob 15:07 izjavil:

Naravna selekcija in vzreja je popolnoma drugačen proces od neposrednega genskega inženiringa, ki uporablja sodobne tehnike molekularne biologije. Selektivna vzreja kot prvo, ostane v genskem bazenu organizma. Ker ne moreš naravno križati večine vrst, ne pride do stranskega genskega prenosa med vrstami, razen v primeru 1) bakterije, ki si lahko izmenjujejo oz. delijo plazmide med vrstami; 2) virusi, ki okužijo bakterije (imenovane fage), kjer se z vbrizgavanjem njihove virusne genske informacije v gostiteljsko bakterijo, plazmidi gostiteljske bakterije ali mobilnega genskega materiala spojijo v virusno DNK; 3) virusi, ki se imenujejo "retrovirusi", ki namenoma spojijo njihov DNK v genome gostiteljskih celic (rastlin, živali ali kako drugače) kot del njihovega replikacijskega procesa.

Dejstvo je torej, da horizontalen prenos genov obstaja in je očitno po vaši definiciji "naraven", ker ga je moč zaslediti v naravnih procesih.

stroj66684 je 27. jan 2015 ob 15:07 izjavil:

Ko se spoji DNK v genom celice gostiteljice je potrebno upoštevati več dejavnikov. 1) Lokacijo, kjer je nova DNK spojena na genom gostitelja je pogosto težko nadzorovati. Novo spojen DNK je lahko spojen v notranjost že obstoječega gena, s čimer se poškoduje ta gen ali povzroči spremembo na nekakšen način. Glede na mesto kjer je nova DNK spojena, lahko dejavnost (uredba) tega DNK vpliva na okoliške gene, na t. i. "promotor" regije, ki določajo zavezujoče frekvenco DNK polimerazo.

To je zavajanje in FUD.

Lokacije, kamor želimo dodati nov gen, ni prav nič več težko nadzorovati. Če gre kaj narobe in se gen vgradi na napačno mesto (sploh v notranjost obstoječega gena), se lahko zgodi dvoje: lahko uniči/povozi nek manj pomemben, neesencialen gen, kar se bo odrazilo v nekoliko drugačnih lastnostih rastline. Lahko pa povozi pomemben gen, brez katerega rastlina ne more funkcionirati in bo rastlina pač odmrla kmalu po kalitvi iz semena. Nedolgo nazaj sem dal za primer človeka in mutacijo enega samega nukleotida v genu, ki kodira hemoglobin: posledica je anemija srpastih celic. Gre za resno obolenje in ne moremo reči, da lahko ostane skrito.

Ne glede na posledice pa bo proizvajalec opazil, da rastlina ni pridobila lastnosti, ki jih je pričakoval. Danes je sekvenciranje DNK-ja opravilo, ki je po zahtevnosti malodane primerljivo z izdelavo Pivot tabele v Excelu, cena pa postaja smešno nizka: DNA sequencing @ Wikipedia

Zlahka proizvajalec ugotovi, kaj se je zgodilo - in še bolj pomembno: kamot ponovno poskusi in uspe v drugem, tretjem, desetem, petdesetem poskusu. Proizvajalcu seme, ki ima napačno vgrajen gen, ne koristi niti najmanj in zato se je brez veze sprenevedat, da bo GSO z napačno vgrajenim genom kdaj prišel na tržišče, na njive ali pa celo pobegnil nadzoru.

stroj66684 je 27. jan 2015 ob 15:07 izjavil:

2) Nova DNK lahko kodira proteine, ki jih gostiteljske celice niso pravilno zvile, kar privede do narobe zavitih proteinov, ki se lahko akumulirajo in poškodujejo gostiteljsko celico in povzroči motnjo aktivnost v organizmu. 3) Varnost v smislu uporabe tega novega genskega hibridnega organizma je odvisna od morebitne strupenosti novih beljakovin, ki so vnesene v genski zapis.

Velja enako, kot sem pravkar povedal. Proizvajalcu je v interesu proizvesti rastlino, ki bo imela NATANKO iste lastnosti kot jih ima prednik, z izjemo ene same lastnosti, ki jo proizvajalec dodaja. Ni mu v interesu ustvarjati nefunkcionalnih proteinov ali celo prionov. Če se to zgodi, takšne rastline zavržejo. Enostavno neresno je trditi, da se takšne okvare pokažejo šele po kakih dvajsetih, štiridesetih, ipd. generacijah, potem ko je rastlina prestala vse laboratorijske teste in ostale testne faze in ko je že v splošni uporabi. To je nepošteno zavajanje.

stroj66684 je 27. jan 2015 ob 15:07 izjavil:

Povsem možno je, da so nekateri na novi uvedeni toksini v gensko spremenjeni koruzi nevarni za prehrano ljudi.

Kateri toksini? Kako pa smo sedaj prišli na toksine v koruzi?

stroj66684 je 27. jan 2015 ob 15:07 izjavil:

Možno je tudi, da ta genski material, ki proizvaja nove toksine, prevzamejo bakterije v človeškem črevesju, s čimer postanejo te bakterije mini tovarne toksinov.

To je možno lih toliko, kot če poješ tatarski biftek in se nek delček enega gena vgradi v bakterijo, ki potem povsem po naključju začne proizvajat botulin. Ali pa, če svoje bakterije zalivaš z vinom, pa pod njegovim vplivom ena pač mutira in začne proizvajat sarin. Skratka, gre za tako neznatne možnosti, da je enostavno precej bolj verjetno, da bo celo človeštvo prej umrlo od rakavih sprememb, kot pa da se bo gen za toksin iz koruze spontano vgradil v bakterijo, ki te bo potem ubila.

Spet nepošteno zavajanje in širjenje FUD.

Superboyy, če si resen se lahko dobiva čez 2 meseca, ko bom imel čas, ti vse razložim v živo podkrepljeno z dokazi za 42€. V primeru, da mi ti dokažeš, da tvoj odstavek katerega sem komentiral drži, ti jaz dam 42€ (kar bi bil jaz ironično zelo vesel). Piši mi čez 2 meseca na zs, pogoj je, da do takrat ne boš imel png ali pr statusa.

Da ne bo pomote: Nisem jaz proti gensko spremenjeni hrani(kot nekateri tukaj). Menim, da tako kot večina stvari ima svoje prednosti in slabosti.

In zaradi slabih stvari, ki jih gso prinese s sabo je treba biti previden. Zato podpiram že omenjeni deep freeze projekt: Svalbard Global Seed Vault in List of sequenced plant genomes. Z eno besedo: backup.
Vse znane in neznane prednosti in slabosti bo pokazal čas.

lp

Določene lažje alergije se da 'pozdraviti' z imunoterapijo, nikakor pa ne hujše, ker ti pacient lahko že ob najmanjši sledi učinkovine na katero je alergičen preč pride.
Utrjuješ lahko kakšne paciente s senenim nahodom, nikakor pa ne boš pozdravil nekoga, ki je alergičen na penicilin, kikiriki,....