» »

Koliko ljudi z doktoratom se izseli v tujino?

Koliko ljudi z doktoratom se izseli v tujino?

1
...
3 4
5
»

AndrejO ::

Kar se mene tiče imaš pri odpuščanju tri možnosti:
a) oseba ti ni všeč zaradi nevemčesaže;
b) za osebo več ni dela;
c) oseba ne dosega zastavljenih ciljev;

a) Je t.i. "at will employment" za katerega ne vem, če ga kdo v EU prakticira. Je pa stanadrd v ZDA.

b) Ukinitev delovnega mesta. Če delodajalec tako slabo načrtuje kapacitete, da rabi človeka nazaj, potem pač zajeb. Če je delodajalec sposoben planiranja sezonskega dela in občasnega povečanega obsega (zelo pogosto v gostinstvu), ima na voljo pogodbe za določen čas.

b.1) Če se ti res ne da, potem zaposliš preko agencije. Maksimalna fleksibilnost.

c) Prvi opomin, opomin pred odpovedjo, odpoved. Ta-da. Je pa res, da je zajeb, če niti delodajalec ne zna določiti kaj naj bi oseba delala in kakšni so zastavljeni cilji. Ampak to je očitna krivda (nesposobnost) na strani delodajalca, ne ravno zaposlenega.

Za občasna dela, ki jih ne pokrijejo zgornje oblike, je na ŠS-jih na voljo na pretek poljubno kvalificirane poceni delovne sile.

b) in c) fleksibilnost v Sloveniji delodajalec ima in na njemu je, da ima vsaj tisto minimalno opravilno sposobnost, da lahko določa delovne naloge zaposlenim in vsaj približno načrtuje delo. Kako npr. Renaultu ni težava odpustiti 600+ zaposlenih 2011-2012, letos pa načrtovati zaposlitev 200+ novih. Kaj čes, nekateri delodajalci niso jebivetri in vedo kako se sočasno dela po pravilih in ekonomsko učinkovito.

V bistvu večina delodajalcev, ki stoka o "večji fleksibilnosti" v bistvu hoče a), ker je to odličen mehanizem za "mehko" šikaniranje zaposlenih. Želiš končati z delom ob 17h? Zajeb miško, jutri so odpuščen. Ne jemlješ dežurstev? Ooops. Nasvidenje. Mojem stricu nisi všeč. Aha, tu imaš odpoved in nasvidenje. Mi ne boš dal? Izvoli plačo in nasvidenje. Indija koromandija za delodajalce.

Malo manj za zaposlene.

Pa očitno se da imeti uspešno gospodarstvo tudi brez tolikšne stopnje amerikanizacije, kot to dokazuje velik del EU.

Invictus ::

AndrejO je izjavil:


V bistvu večina delodajalcev, ki stoka o "večji fleksibilnosti" v bistvu hoče a), ker je to odličen mehanizem za "mehko" šikaniranje zaposlenih. Želiš končati z delom ob 17h? Zajeb miško, jutri so odpuščen. Ne jemlješ dežurstev? Ooops. Nasvidenje. Mojem stricu nisi všeč. Aha, tu imaš odpoved in nasvidenje. Mi ne boš dal? Izvoli plačo in nasvidenje. Indija koromandija za delodajalce.

Pravo stanje slovenskega gospodarstva.

Dodal bi samo še povsem nesposobno kadrovsko službo (v povprečju), ker ponavadi niti ne vedo kako morajo enega delavca pravilno zaposliti, še manj pa kako ga lahko pravilno odpustijo ...
"Life is hard; it's even harder when you're stupid."

http://goo.gl/2YuS2x

AndrejO ::

Spet sem zašel OT ;((

Morda bi bilo potrebno nekaj več fleksibilnosti pri mikro podjetjih. Pri teh je praktično samoumevno, da nimajo režijskih zaposlenih, kaj šele HR. Ne čista a) varianta, ampak manj nujnih pogojev za b) in c).

Zdaj bom pa tiho na to temo...

thramos ::

Meni se ne zdi OT.

V vsakem bolj zahtevnem delovnem procesu in na bolj zahtevnem delovnem mestu je cel kup kvalitet delavca, ki odločilno vplivajo na delovanje ekipe in celotnega podjetja. Samoiniciativa, pripravljenost na potrebna dodatna izobraževanja, kooperativnost ... vse kar na sodišču z velikimi težavami kategoriziraš v c) vsekakror pa ne spada pod a). Ne pozabimo, da govorimo o visoko izobraženih kadrih in ne delavcih za tekočim trakom.

Verjamem, da se na koncu da znebiti vsakogar, vendar naj bi bilo povezano z ogromno birokracije, dela in časa, kar je spet dodaten strošek za delodajalca. Priznam pa, da ne vem kako je v praksi s tem v zahodni EU ... vsekakor pa se mi ne zdi prav, da pri nas ne moreš razmeroma preprosto zamenjati delavca (ki sicer dosega minimalne standarde), za nekoga, ki bo tvojemu podjetu prinesel bistveno več.

AndrejO ::

Mislim, da pri visoko izobraženih kadrih ni kakšnih hudih težav z odpuščanjem. Prej z retencijo. Kar se tiče delovnih ciljev, je zelo malo opravil, kjer se ne bi dalo meriti učinka.

Kar se tiče vključenosti v kolektiv, pa se bi lahko podjetja mnogo bolj zanašala na preizkusno dobo in jo tudi resno jemala. Ne samo kot okrasek na n-krat kopirani pogodbi. Vsaj ne predstavljam si, da bi lahko nekdo 6 mesecev igral dobrega sodelavca. In ja. Tudi, če se človeku kasneje 'skisa', ga je po c) še vedno lahko odpustiti. Če podjetje dela po pravilih, ne bo melo težav v prvi in drugi opomin zapisati kaj točno je narobe, v postopku pa zaposlenem dati pošteno možnost da to spremeni in šele nato dati odpoved. Ko se podjetje s takšno dokumentacijo pojavi na sodišču, je postopek jako kratek.

Glede na ceno iskanja, testiranja in uvajanja novega delavca, je strošek odpuščanja še nizek. Pri visoko izobraženih seveda. Na traku imaš lahko tudi agencijsko delovno silo.

thramos ::

Merjenje učinka je pri takšnih poklicih precej težka zadeva. Vse dejavnike, o katerih govorim je praktično nemogoče ustrezno specificirati. Še posebej zato, ker se sodišča tipično postavijo na stran delavcev. Sicer verjamem, da bi slovenski delodajalci na področju merjenja učinka lahko naredili marsikaj, ampak vsega pač ne. In ne mislim samo na primere, ko se nekomu zmeša, ampak recimo takrat, ko je iz takšnih in drugačnih razlogov potrebno v delovanje podjetva vnesti drastične spremembe.

Takšna birokracija in nefleksibilnost tako otežujeta delovanje podjetij, kot odvračata tuj kapital k vstopu. Posreden učinek je seveda zmanjšano zaposlovanje (doktorjev).

No, tudi če na splošno pogledamo trenutno stanje - izredno slabo stanje rednih zaposlitev, na drugi strani pa znatno povečano sklepanje neprostovoljnih (neprostovoljnih v smislu, da gre za prikrivanja delovnega razmerja, kar si želi samo ena stran) podjemnih in avtorskih pogodb ter najemanja samostojnih podjetnikov ter agencijskih delavcev. Kar jasno kaže na nezadovoljivo delovanje trga delovne sile in potrebe po reformah. Da o stalnem oglašanju gospodarstvenikov in podobnih priporočil iz Evrope niti ne omenjam.

alexa-lol ::

Ne vem zakaj se vedno problematizira način odpuščanja a) -> oseba ti ni všeč zaradi nevemčesaže .

A obstaja kakšen tehten razlog za to?

Mietzsche ::

thramos je izjavil:

No, tudi če na splošno pogledamo trenutno stanje - izredno slabo stanje rednih zaposlitev, na drugi strani pa znatno povečano sklepanje neprostovoljnih (neprostovoljnih v smislu, da gre za prikrivanja delovnega razmerja, kar si želi samo ena stran) podjemnih in avtorskih pogodb ter najemanja samostojnih podjetnikov ter agencijskih delavcev. Kar jasno kaže na nezadovoljivo delovanje trga delovne sile in potrebe po reformah. Da o stalnem oglašanju gospodarstvenikov in podobnih priporočil iz Evrope niti ne omenjam.

Potrebno je upoštevati, da so redne zaposlitve trenutno izredno breme za delodajalce čisto zaradi vsesplošne plačilne nediscipline. Imaš plačilne roke 30-90 dni, ampak precej bolj verjetno je, da ti naročnik bankrotira (lahko zares, lahko pa da ima verigo podjetij za goljufanje ljudi), ali pa da moraš vsak cent izterjati po sodni poti. Potem je dobro imeti zaposlen prekariat, ki bo absorbiral ta fiskalni clusterfuck... ampak to je samo prelaganje tveganja na zaposlene, ko je poslovno okolje preveč nepredvidljivo. Toda kje so heroji, ki bi se borili za večjo plačilno disciplino? Vedno se samo udriha po zaposlenih, ker je to preprosto dosti lažje

Gavran ::

AndrejO je izjavil:



V bistvu večina delodajalcev, ki stoka o "večji fleksibilnosti" v bistvu hoče a), ker je to odličen mehanizem za "mehko" šikaniranje zaposlenih. Želiš končati z delom ob 17h? Zajeb miško, jutri so odpuščen. Ne jemlješ dežurstev? Ooops. Nasvidenje. Mojem stricu nisi všeč. Aha, tu imaš odpoved in nasvidenje. Mi ne boš dal? Izvoli plačo in nasvidenje. Indija koromandija za delodajalce.

Malo manj za zaposlene.

Pa očitno se da imeti uspešno gospodarstvo tudi brez tolikšne stopnje amerikanizacije, kot to dokazuje velik del EU.


Podpis pod tole.

Za večjo fleksibilnost morata biti izpolnjena (vsaj) dva pogoja.

1. Dohodki zaposlenega morajo biti takšni, da si človek lahko enostavno privošči nekaj mesecev brezposelnosti, ne da bi mu izklopili elektriko in ga vrgli iz stanovanja. Pri nas večina delavcev živi iz rok v usta pa še nekaj je treba početi zraven službe, drugače ne preživiš.

2. Brezposelnost mora biti dovolj nizka, da boš delo res dobil v nekaj mesecih IN da bo delodajalec premislil, ali lahko dobi boljšega delavca ali pa je bolje obdržati tistega, ki ga ima.
Bodimo strpni do virusov. Tudi virusi gripe, prehlada in AIDSa morajo živeti.

thramos ::

Temu je namenjeno nadomestilo ob izgubi dela. O dolžini obdobja prejemanja in višini prejetega zneska bi se dalo debatirati.

Eden od ukrepov za nižanje brezposelnosti pa je tudi fleksibilnost trga delovne sile.

alexa-lol ::

Gavran je izjavil:

AndrejO je izjavil:



V bistvu večina delodajalcev, ki stoka o "večji fleksibilnosti" v bistvu hoče a), ker je to odličen mehanizem za "mehko" šikaniranje zaposlenih. Želiš končati z delom ob 17h? Zajeb miško, jutri so odpuščen. Ne jemlješ dežurstev? Ooops. Nasvidenje. Mojem stricu nisi všeč. Aha, tu imaš odpoved in nasvidenje. Mi ne boš dal? Izvoli plačo in nasvidenje. Indija koromandija za delodajalce.

Malo manj za zaposlene.

Pa očitno se da imeti uspešno gospodarstvo tudi brez tolikšne stopnje amerikanizacije, kot to dokazuje velik del EU.


Podpis pod tole.

Za večjo fleksibilnost morata biti izpolnjena (vsaj) dva pogoja.

1. Dohodki zaposlenega morajo biti takšni, da si človek lahko enostavno privošči nekaj mesecev brezposelnosti, ne da bi mu izklopili elektriko in ga vrgli iz stanovanja. Pri nas večina delavcev živi iz rok v usta pa še nekaj je treba početi zraven službe, drugače ne preživiš.

2. Brezposelnost mora biti dovolj nizka, da boš delo res dobil v nekaj mesecih IN da bo delodajalec premislil, ali lahko dobi boljšega delavca ali pa je bolje obdržati tistega, ki ga ima.



Te zakonske omejitve so dokaj brezvezne... osnovna načela so preprosta: ponudba - povpraševanje
Zadnjih nekaj let je gospodarstvu v slabem položaju in so pač delavci lahko veseli da sploh obdržijo službo. Če bi bilo delavcev premalo bi lahko pač oni postavljali pogoje.

Mački to razumejo.. mu daš bio-hrano Whiskas jo povoha in ne poje. Nato mu 1 dan ne daš hrane, nato pa najcenejšo hrano iz diskonta z veseljem poje.

AndrejO ::

thramos je izjavil:

Merjenje učinka je pri takšnih poklicih precej težka zadeva. Vse dejavnike, o katerih govorim je praktično nemogoče ustrezno specificirati.

Pojem "ustrezno specificirati" je seveda težko specificirati.:P

Ampak čisto resno: ta zahtevnost po moje korelira z upravičenostjo. Če že zaposlenemu ne moreš s prstom pokazati na nekaj in reči "to je moteče in škodljivo, spremeni" (kar je funkcija opomina) potem bo imela neodvisna tretja oseba še večje težave razumeti v čemu naj bi bila težava. Iz tega sklepam, da očitan razlog tudi ne more biti upravičen. Konkretni primeri imajo vedno specifičen kontekst in jih je nemogoče posplošiti, ampak za ekvivalenco bom pa vztrajal, da obstaja dokler se mi ne dokaže nasprotno.

thramos je izjavil:

No, tudi če na splošno pogledamo trenutno stanje - izredno slabo stanje rednih zaposlitev, na drugi strani pa znatno povečano sklepanje neprostovoljnih (neprostovoljnih v smislu, da gre za prikrivanja delovnega razmerja, kar si želi samo ena stran) podjemnih in avtorskih pogodb ter najemanja samostojnih podjetnikov ter agencijskih delavcev. Kar jasno kaže na nezadovoljivo delovanje trga delovne sile in potrebe po reformah. Da o stalnem oglašanju gospodarstvenikov in podobnih priporočil iz Evrope niti ne omenjam.

Sedaj si bom nataknil črn klobuk in rekel, da so podjemne in avtorske pogodbe tudi del trga dela in na njemu očitno izpolnjujejo neko funkcijo. So pa seveda tipičen primer a) - "at will employment".

Delodajalcem seveda pritiče in je pričakovano, da bodo v čim večji meri izkoriščala vse tržne danosti in dejstvo je, da bi večina delodajalcev izredno rada videla ameriški pristop, kjer delavskih pravic praktično ni. Delavci bi seveda radi videli ravno nasprotno. Jaz pa mislim, da je na državi, da zagotovi okolje, kjer se bo našel družbeno sprejemljiv pristop, ki upošteva obe strani. Včasih za to potrebuješ pikolovski zakon, včasih pa samo splošno prisilo, da se npr. zahteva obstoj kolektivne pogodbe, obe strani pa naj se za vsebino dogovorijo same. Prvo tipično tam, kjer so sindikati neobstoječi ali pa neučinkoviti, drugo pa tam, kjer so sindikati močan in verodostojen zastopnik delavskih pravic in se državi z malenkostmi potem ni potrebno ukvarjati.

Okapi ::

večina delodajalcev izredno rada videla ameriški pristop, kjer delavskih pravic praktično ni.
V Ameriki imaš v marsikateri panogi izredno močne sindikate in imajo tam delavci v resnici več pravic kot pri nas. Recimo sindikat pristaniških delavcev. Prideš s svojo ladjo v pristanišče in bi jo rad raztovoril s svojimi delavci, ker so pristaniški delavci predragi. Ne bo šlo, ti ne bodo pustili tovornjaka odpeljati iz pristanišča. V pristanišču namreč lahko delajo samo člani sindikata pristaniških delavcev.

Po drugi strani pa ti sindikalno organizirani pristaniški delavci nimajo nujno vsi dela vsak dan. Pridejo zjutraj v pristanišče in šef pove, koliko jih tisti dan potrebujejo, glede na trenutne potrebe (kakšen dan je v pristanišču več ladij, kakšen dan manj). Pri nas takrat, ko je gužva, ladje raztovarjajo počasneje, ker je delavcev premalo, ko ni gužve, pa pol delavcev brezdelno poseda okoli. Konkurenčnost pristanišča je tako seveda manjša in posledično so tudi plače delavcev v takih pristaniščih manjše.

O.

Mr.B ::

Znanje po Slovensko : Teksas AK Socialno čutečni
France Rejects Genocide Accusations Against Israel in Gaza,
To accuse the Jewish state of genocide is to cross a moral threshold

thramos ::

AndrejO je izjavil:


Pojem "ustrezno specificirati" je seveda težko specificirati.:P


Težko je specificirati ustrezno kooperativnost, samoiniciativnosti, iznajdljivost, nekatere osebnostne lastnosti (npr. zadirčnost) ... ki imajo bistven vpliv na delovanje predvsem visoko izobraženega kadra z kratkimi roki projektov, ... . Kot take bistveno vplivajo na poslovanje podjetja in bi morale biti upravičen razlog za odpustitev. Trenutna zakonodaja skupaj z sodišči prav tako IMHO omogoča veliko več izigravanja zakonov s strani delavca.

Delodajalec se sicer lahko v nedogled zapleta z opisi teh lastnosti ter dokazovanjem neustrezanja na sodišču in s tem zgublja denar ter predvsem čas. V praksi tega sicer ne počnejo pogosto, ampak posledično to pomeni, da podjetje ne dela z optimalnimi kadri ter daleč pod svojimi možnostmi. Na globalnem trgu, kjer tekmujemo z okolji, kjer je fleksibilnost delovne sile(bistveno) višja, izgubljamo.


AndrejO je izjavil:


Sedaj si bom nataknil črn klobuk in rekel, da so podjemne in avtorske pogodbe tudi del trga dela in na njemu očitno izpolnjujejo neko funkcijo. So pa seveda tipičen primer a) - "at will employment".


Ne. Ne govorimo o tistih, ki so v takšen odnosu prostovoljno in je narava dela primerna. V drugih primerih se prikriva redna zaposlitev in je v neskladju z zakonodajo ter ni v interesu praktično nobenega delavca.

Poleg jasnega nedelovanja pravne države, pa je vzrok tudi skrajna togost pri drugem delu zaposlitev. Ob omejenih sredstvih in sredi veliko bolj konkurenčnega okolja, je jasno, da delodajalcem pravzaprav ne ostane drugega, kot nezaposlovanje oz. reševanje posla z skrajnimi ukrepi. Ki pa ne zadovoljijo ne delavca, ne delodajalca.

Invictus ::

Ta fleksibilnost delovnih mest je floskula, ki jo delodajalci ponavljajo že 20 let, pa se mi zdi da nihče prav dobro ne ve kaj naj bi to bilo.

Cela zahodna Evropa ima delavce ravno tako ali pa še bolj zaščitene kot Slovenija. Pa glej, ti hudiči kar nekaj delajo. In celo služijo denar.

Bi rekel da je v Sloveniji problem drugje ...
"Life is hard; it's even harder when you're stupid."

http://goo.gl/2YuS2x

AndrejO ::

thramos je izjavil:

Težko je specificirati ustrezno kooperativnost, samoiniciativnosti, iznajdljivost, nekatere osebnostne lastnosti (npr. zadirčnost) ... ki imajo bistven vpliv na delovanje predvsem visoko izobraženega kadra z kratkimi roki projektov, ... . Kot take bistveno vplivajo na poslovanje podjetja in bi morale biti upravičen razlog za odpustitev. Trenutna zakonodaja skupaj z sodišči prav tako IMHO omogoča veliko več izigravanja zakonov s strani delavca.

Kooperativnost, samoiniciativnost, iznajdljivost imajo neke posledice na delu. Te posledice na delu so merljive, ugotovljive in dokazljive. Dokler je dogovor, da a) ni rešitev, toliko časa bo veljalo, da moraš dokazati negativno posledico na poslovanje, sicer no-go. Če zvodeniš ta pogoj, potem si v a) in lahko zatrdiš katero koli izmed teh kategorij b.d. da prikriješ resničen razlog.

thramos je izjavil:

Delodajalec se sicer lahko v nedogled zapleta z opisi teh lastnosti

Vidiš, to je izvoren fail tistih, ki pri odpuščanju niso opravili domače naloge. Človeka ne odpustiš zato, ker ni kooperativen (nemerljivo), temveč zato, ker ni v ekipi prevzel nite ene izmed nalog (merljivo). Ne zato, ker nima samoiniciative (nemerljivo), temveč zato, ker v zadnjem letu ni predlagal niti ene spremembe, izboljšave ali česa podobnega (merljivo).

Samo mikro podjetja si tega resnično ne morejo privoščiti in pri njih bi verjetno lahko razmišljal o sproščenih b) in c) pogojih, glede na to, da se pri njih okoliščine spreminjajo praktično tedensko, če ne dnevno.

thramos je izjavil:

Ne. Ne govorimo o tistih, ki so v takšen odnosu prostovoljno in je narava dela primerna. V drugih primerih se prikriva redna zaposlitev in je v neskladju z zakonodajo ter ni v interesu praktično nobenega delavca.

Prikrivanje redne zaposlitve ni samo sebi namen, temveč je v funkciji nižanja stroškov. Kar vključuje tudi odsotnost "at will" fleksibilnosti.

thramos je izjavil:

Poleg jasnega nedelovanja pravne države, pa je vzrok tudi skrajna togost pri drugem delu zaposlitev.

Menim, da pravna država (v pravilnem pomeni besede) še deluje, ne deluje pa državna uprava, kjer se uradniki skrivajo za prevelikim številom nepremišljenih, nedodelanih in medsebojno kontradiktornih predpisov. Potem imaš simptome 100 let trajajočih inšpekcijskih postopkov, 1000 EUR globe za gasilni apart montiran 1cm prenizko (ali nekaj na to temo), postopke proti katerim se lahko pritoži še nečak v 8. kolenu trenutno živeč na Marsu, ...

thramos je izjavil:

Ob omejenih sredstvih in sredi veliko bolj konkurenčnega okolja, je jasno, da delodajalcem pravzaprav ne ostane drugega, kot nezaposlovanje oz. reševanje posla z skrajnimi ukrepi. Ki pa ne zadovoljijo ne delavca, ne delodajalca.

Na teh "alternativnih oblikah" imaš tipično govora o delu, ki ne potrebuje kompleksnega uvajanja, kjer je vsaka oseba trivialno nadomestljiva (strošek najema novega je manjši od oportunitetnega stroška zaradi plačanih dopustov in bolniških odsotnosti). Trdim, da kadar je govora o delovnih mestih, kjer potrebuješ visoko izobražene osebe, takšnih oblik zaposlovanja skoraj ni.

Fleksibilnost, če naj o njej govorimo, bi tako zagotovo imela smisla kadar je govora o minimalnih odpovednih rokih, kadar je govora o odškodninskih shemah, kadar je govora o preizkusnih obdobjih. Dvomim pa, da ima veliko smisla pri pogojih za odpuščanje, ker bi s tem bistveno bolj prizadela najbolj ranljive na najslabše plačanih delovnih mestih, praktično nikakršnega efekta pa ne bi imela pri zahtevnih delovnih mestih, ker tam delodajalci že zaradi stroška iskanja in uvajanja ustreznega kadra prekleto dobro pazijo koga zaposlijo.

Isotropic ::

Okapi je izjavil:

večina delodajalcev izredno rada videla ameriški pristop, kjer delavskih pravic praktično ni.
V Ameriki imaš v marsikateri panogi izredno močne sindikate in imajo tam delavci v resnici več pravic kot pri nas. Recimo sindikat pristaniških delavcev. Prideš s svojo ladjo v pristanišče in bi jo rad raztovoril s svojimi delavci, ker so pristaniški delavci predragi. Ne bo šlo, ti ne bodo pustili tovornjaka odpeljati iz pristanišča. V pristanišču namreč lahko delajo samo člani sindikata pristaniških delavcev.

Po drugi strani pa ti sindikalno organizirani pristaniški delavci nimajo nujno vsi dela vsak dan. Pridejo zjutraj v pristanišče in šef pove, koliko jih tisti dan potrebujejo, glede na trenutne potrebe (kakšen dan je v pristanišču več ladij, kakšen dan manj). Pri nas takrat, ko je gužva, ladje raztovarjajo počasneje, ker je delavcev premalo, ko ni gužve, pa pol delavcev brezdelno poseda okoli. Konkurenčnost pristanišča je tako seveda manjša in posledično so tudi plače delavcev v takih pristaniščih manjše.

O.

en izmed razlogov, zakaj so ameriske avto firme šle v pozabo (ne mislim samo bankrota, to je bila zgolj pika na i)

thramos ::

AndrejO je izjavil:


Kooperativnost, samoiniciativnost, iznajdljivost imajo neke posledice na delu. Te posledice na delu so merljive, ugotovljive in dokazljive. Dokler je dogovor, da a) ni rešitev, toliko časa bo veljalo, da moraš dokazati negativno posledico na poslovanje, sicer no-go. Če zvodeniš ta pogoj, potem si v a) in lahko zatrdiš katero koli izmed teh kategorij b.d. da prikriješ resničen razlog.


Ja. Cena, ki bi jo plačali zaradi izkoriščanja prikrivanja resničnih razlogov je po mojem mnenju velikostni razred nižja od cene, ki jo plačujemo zaradi togosti odpuščanja. Tvoja merjenja se sicer slišijo lepo, ampak v praksi so težko izvedljiva.

AndrejO je izjavil:


Menim, da pravna država (v pravilnem pomeni besede) še deluje, ne deluje pa državna uprava, kjer se uradniki skrivajo za prevelikim številom nepremišljenih, nedodelanih in medsebojno kontradiktornih predpisov. Potem imaš simptome 100 let trajajočih inšpekcijskih postopkov, 1000 EUR globe za gasilni apart montiran 1cm prenizko (ali nekaj na to temo), postopke proti katerim se lahko pritoži še nečak v 8. kolenu trenutno živeč na Marsu, ...


Pravna država res ni pravi izraz. Končni učinek nedelovanja pa ostaja.

AndrejO je izjavil:


Na teh "alternativnih oblikah" imaš tipično govora o delu, ki ne potrebuje kompleksnega uvajanja, kjer je vsaka oseba trivialno nadomestljiva (strošek najema novega je manjši od oportunitetnega stroška zaradi plačanih dopustov in bolniških odsotnosti). Trdim, da kadar je govora o delovnih mestih, kjer potrebuješ visoko izobražene osebe, takšnih oblik zaposlovanja skoraj ni.

Fleksibilnost, če naj o njej govorimo, bi tako zagotovo imela smisla kadar je govora o minimalnih odpovednih rokih, kadar je govora o odškodninskih shemah, kadar je govora o preizkusnih obdobjih. Dvomim pa, da ima veliko smisla pri pogojih za odpuščanje, ker bi s tem bistveno bolj prizadela najbolj ranljive na najslabše plačanih delovnih mestih, praktično nikakršnega efekta pa ne bi imela pri zahtevnih delovnih mestih, ker tam delodajalci že zaradi stroška iskanja in uvajanja ustreznega kadra prekleto dobro pazijo koga zaposlijo.


Pri najbolj zahtevnih delovnih mestih se strinjam s tabo. A že malo nižje, pr visoko izobražnih osebah je takšne oblike zaposlovanja veliko in vedno več. To je sicer samo moje lastno opažanje, tako da možno da je čisto izkrivljeno.

Pa eno vprašanje, resnično verjameš, da delamo na trgu delovne sile vse prav, samo nekaj investicij države nam manjka?

AndrejO ::

thramos je izjavil:

Ja. Cena, ki bi jo plačali zaradi izkoriščanja prikrivanja resničnih razlogov je po mojem mnenju velikostni razred nižja od cene, ki jo plačujemo zaradi togosti odpuščanja. Tvoja merjenja se sicer slišijo lepo, ampak v praksi so težko izvedljiva.

Hmm... morda sem že malo deformiran kar se tega tiče. Ko enkrat prideš v okolje, kjer je takšno merjenje nekaj rednega in običajnega, čez nekaj časa izgubiš občutek za težave s tem izven tega okolja. V praksi pa verjetno velja, da je takšno spremljanje razvoja osebe (ja, to je razvoj kadrov) nemogoče uvesti za nazaj in večina to potem spremeni v še en birokratski monstrum, ki ne služi ničemer. Če pa takšnega spremljanja ni, potem pa tudi merjenja ni. Če pa merjenja ni, potem pa ni nikakršnega načina, da ločiš izgovore od resnih težav.

Nisem pa prepričan, da je primerno nesposobnost managerjev kompenzirati s splošnim zmanjšanjem pravic. Da, vse pravice so diskutabilne, ampak konkreten razlog se mi zdi izredno šibak. Še posebej, ko vidiš drugje v EU primerljivo raven pravic, pa jim to vseeno malo bolj "špila".

V razmislek tistim, ki delajo v kakšnem HR oddelku, pa jim ni jasno kaj delajo narobe ...

thramos je izjavil:

Pravna država res ni pravi izraz. Končni učinek nedelovanja pa ostaja.

In to je tisto, kar je potrebno reševati. Brezobzirno reševati. Tema mi pade na oči, ko nekdo reče "odpustiti 10% javne uprave". Še vedno pa čakam ukrepe, da se bi postavilo jasne in merljive kriterije, ki bodo omogočali, da se odpušča tiste, ki jih ne dosegajo. Potem mi pa tema pade na oči, ko si neki sekretarji javno podajajo "žogico", ko ni nič nikogaršnja odgovornost.

AndrejO je izjavil:

Pri najbolj zahtevnih delovnih mestih se strinjam s tabo. A že malo nižje, pr visoko izobražnih osebah je takšne oblike zaposlovanja veliko in vedno več. To je sicer samo moje lastno opažanje, tako da možno da je čisto izkrivljeno.

Ugriznil se bom v jezik, ker trenutno bivakiram zunaj. Ne vem kdo izmed naju ima bolj izkrivljen (biased) pogled. Kar me mede je to, da (drugje po EU, minus UK) ne vidim bistveno drugačne "fleksibilnosti", pa jim še vedno uspeva.

AndrejO je izjavil:

Pa eno vprašanje, resnično verjameš, da delamo na trgu delovne sile vse prav, samo nekaj investicij države nam manjka?

Daleč od tega in mislim, da sem že napisal nekatere stvari, ki se mi jih zdi vredno spremeniti. Ne maram pa pavšalnega približevanja ameriškem "at will", ki ga zahtevajo delodajalci tipa Gorenje, Hidria, ... dokler ne bom videl kako bo to vsem dalo več korist, kot pa povzročilo težav. "Vsem" vključuje delavce in delodajalce, delovna mesta z visoko in z nizko dodano vrednostjo.

thramos ::

Ne dvomim, da sem bolj deformiran sam, ker je moje okolje bolj domače. :) Vseeno sem mnenja, da bi tudi dober šef, ob ustrezno nastavljenih meritvah v Sloveniji imel večjo težavo odpustiti delavca, kot marsikje v Evropi. Priznam, izkušenj z tem nimam pa nimam.

... dokler ne bom videl kako bo to vsem dalo več korist, kot pa povzročilo težav.


Popolnoma vsi, vsaj kratko oz. srednjeročno, ob praktično nobeni spremembi ne bodo imeli več koristi kot težav.

gruntfürmich ::

nisem prepričan da vsi vi ki tako veselo trdite kako se vse da urediti z zaposlovanjem/odpuščanjem sploh kaj izkušenj iz teh področij, sploh pa glede dela z ljudmi in predvsem vodenja le-teh.
sploh ko ste prepričani da če je v zahodni eu, je pa lahko tako tudi pri nas.
da ne omenjam da so za ene premostitvena delovna sila študenti iz šs...
malo bolano.

btw, zakaj vas zelo flexibilen trg tako skrbi? sploh tiste, ki se primerjajo z zahodno EU? tam je to prednost ki dviga plače, ne cokla da so ljudje pripravljeni ob vsakem pogoju in mizerni plači še hoditi na delo...
"Namreč, da gre ta družba počasi v norost in da je vse, kar mi gledamo,
visoko organizirana bebavost, do podrobnosti izdelana idiotija."
Psiholog HUBERT POŽARNIK, v Oni, o smiselnosti moderne družbe...

Zgodovina sprememb…

AndrejO ::

thramos je izjavil:

Popolnoma vsi, vsaj kratko oz. srednjeročno, ob praktično nobeni spremembi ne bodo imeli več koristi kot težav.

Razumem kako je to ovira za ljudi, ki imajo spomin zlate ribice in fokus vinske mušice, ampak za dolgoročen uspeh in izboljšanje položaja so prebivalci že nekajkrat dokazali, da so pripravljeni na kratki in srednji rok tudi potrpeti. Neodvisnost (politično) in sprejem Evra (gospodarsko) sta dva takšna dokaza.

Torej se da.

Večkrat je izziv dejansko formulirati predloge in pojasniti zakaj neka strategija dejansko vodi v boljšo prihodnosti. Neodvisnost in Evro sta bila uspešna projekta, ki sta uspela navkljub nesposobni politiki (ali pa ravno zaradi nesposobnosti). Večina ljudi je ta dva cilja sprejela za svoja in bila pripravljena požreti skoraj neomejeno dreka, da se je to spravilo čez.

Za naprej bo potrebno delati na temu, da se volilcem dejansko "proda" resničen cilj za katerega se bo večina želela boriti na čisto osebnem, individualnem nivoju.

Marat ::

En zanimiv članek iz Dela o magistri znanosti, ki ne najde zaposlitve: http://www.delo.si/novice/ljubljana/mis...

Spet omemba ustanavljanja zadrug. A je kdo od teh, ki tako pogosto po medijih omenjajo zadruge kot alternativo zlobnemu kaitalizmu, že ustanovil kako zadrugo?

Pa nimam nič proti zadrugam, še podpiram jih, sam put your money where your mouth is! ;)

bluefish ::

Antropologija vsakdanjega življenja? WTF?

Mavrik ::

Zajadrali ste s topica v jamranje, ki se je že prevečkrat izpelo v vseh temah v visokem šolstvu. Refokus na - doktorje, ki se izseljujejo.
The truth is rarely pure and never simple.
1
...
3 4
5
»


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo

Preseljevanje in moralne dileme (strani: 1 2 )

Oddelek: Loža
9911680 (9213) bluefish

Šolanje nekoč in danes (strani: 1 2 3 )

Oddelek: Loža
13028138 (23848) Mato989
»

A še koga moti, da je študij za diplomirance plačljiv? (strani: 1 2 3 )

Oddelek: Šola
10822494 (9857) AndrejO
»

Minister Turk pripravlja prostor za sesutje javnega šolstva (strani: 1 2 3 4 5 6 )

Oddelek: Problemi človeštva
26434669 (29789) donfilipo

Več podobnih tem