Prisilna izselitev iz stanovanja - pravna pomoc

Okapi je 16. apr 2014 ob 11:39 izjavil:

V tem primeru je zasledit trohico pameti pri piscih zakona, ki oddaje samo dela najemniškega stanovanja niso predvideli.

V resnici je ravno obratno - ker oddaje posameznih sob niso predvideli, kaže, da so zakon pisali pomanjkljivo. Ker če bi ga pisali temeljito, bi bodisi oddajo posameznih sob zakonsko uredili, ali pa bi v zakon napisali, da se posameznih sob ne sme oddajati, ker stanovanje ni hotel.

O.

Zakon je lepo predvidel možnosti, da oddaš stanovanje ali da oddaš del stanovanja v katerem živiš. Oddajanje posameznih sob čim večjemu številu ovc pa sodi v hotelsko dejavnost.

Lakotnik29> "Zakon je lepo predvidel možnosti, da oddaš stanovanje ali da oddaš del stanovanja v katerem živiš. Oddajanje posameznih sob čim večjemu številu ovc pa sodi v hotelsko dejavnost. "

Ampak, Lakotnik, tukaj se tudi jaz sprašujem - a kot lastnik res ne bi smel oddajat posameznih sob v najemniškem (nerezidenčnem) stanovanju, ali gre samo za to, da je treba potem vsa sporna razmerja jasno določit v pogodbi?

Ker če je oddajanje posameznih sob v najemnem stanovanju res v nasprotju z zakonodajo (solatko ima tukaj še vseeno prav - če nekaj ni prepovedano, je menda dovoljeno), potem imamo cel kup najemodajalcev, ki so v prekršku, ker imajo v stanovanju po 3, 4 in celo več najemnikov...

SZ-1 ne opisuje te možnosti, je pa v 84. členu zelo specifičen glede tega, kakšne najeme sploh obravnava.

imagodei je 16. apr 2014 ob 11:58 izjavil:

Lakotnik29> "Zakon je lepo predvidel možnosti, da oddaš stanovanje ali da oddaš del stanovanja v katerem živiš. Oddajanje posameznih sob čim večjemu številu ovc pa sodi v hotelsko dejavnost. "

Ampak, Lakotnik, tukaj se tudi jaz sprašujem - a kot lastnik res ne bi smel oddajat posameznih sob v najemniškem (nerezidenčnem) stanovanju, ali gre samo za to, da je treba potem vsa sporna razmerja jasno določit v pogodbi?

Ker če je oddajanje posameznih sob v najemnem stanovanju res v nasprotju z zakonodajo (solatko ima tukaj še vseeno prav - če nekaj ni prepovedano, je menda dovoljeno), potem imamo cel kup najemodajalcev, ki so v prekršku, ker imajo v stanovanju po 3, 4 in celo več najemnikov...

V praksi se takšne zadeve rešuje s pogodbo. Zakon predpostavlja dva tipa najema. Če želiš od tega odstopat je načeloma v okvirih obligacijskega prava to možno. Samo je potrebno stvari jasno definirat. V kolikor je takšen dogovor pomanjkljiv pa se zadeva ureja glede na področni zakon.

Oddajanje več stanovalcem z individualnimi pogodbami načeloma ni prepovedano. Je pa treba zaradi specifike takšnega oddajanja jasno definirat razmerja. V primeru da tega ni in pride do sodnega spora pa se na sodišču preverja a. dejansko sanje, b. zakonsko osnovo za ureditev razmerji in c. namen posmaeznih določil in deležnikov.

Treba je namreč razumet dve stvari. Načeloma se je dovoljeno dogovorit vse kar ni prepovedano. Vendar pa tudi takrat lahko pride do dogovorov, ki nesorazmerno posegajo v pravice ene od strank. Zato obligacijski zakonik predvideva, da je možno določena pogodbena določila ali celo pogodbo razveljavit, če do tega pride.

Če se vrnemo na konkreten in primer in morebitni sodni postopek. Najemnik ocenjuje, da najemodajalec krši njegovo zasebnost in izvajanje posesti, ker nenapovedano vstopa v stanovanje. Lastnik trdi, da to pravico ima, ker je oddal samo sobo in v pogodbi ni napisano s kom je souporaba, torej je tudi z njim. Najemnik sproži sodni spor zaradi kršenja posesti in poseganja v zasebnost.
Konkretno prva stvar, ki bi se ugotavljala je kaj o zadevi pravi pogodba. In v konkretnem primeru ne pove nič uporabnega. Naslednja stvar se pogleda kako to ureja zakon. Glede na to, da lastnik nima hotela ali samskega doma ali česa podobnega, je naslednja relevantna stvar stanovanjski zakonik.

Tukaj pa se lahko najem kategorizira na dva načina. In glede na dejansko stanje, ko lastnik v objektu ne biva ni mogoče trdit, da gre za delni najem lastniškega stanovanja.
Ravno tako sodišče v takšnem primeru upošteva kakšna so bila pričakovanja podpisnikov in kakšen je bil namen členov, ter kakšno je dejansko stanje. Tukaj se hitro ugotovi, da je (glede na rovi člen pogodbe in povedano s stani avtorja teme) da je bil namen oddaja celotnega stanovanja več različnim uporabnikom, ki souporabljajo skupne prostore. Nikjer v celotni dokumentaciji in informacijah, ki jih imamo na voljo ni ničesar po čemer bi lahko sklepali, da temu ni tako. Vsa dejstva namreč govorijo o temu da lastnik razen izvajanja nadzora nima namena uporabljati stanovanja.
Na pogladi tega je več kot očitno, da:
a. Pogodba neustrezno ureja najemno razmerje in v njej ni specificirano, da bi imel lastnik kakršnekoli posestniške pravice nad oddanim stanovanjem. Ravno tako niso specificirani pogoji pod katerimi lastnik lahko to izvaja. Zgolj na podlagi lastništva nima nikakršnih posestniških pravic, če je stanovanje v najemu. Bi jih imel, če bi oddal lastno stanovanje ampak je iz napisanega več kot očitno, da ne gre za to.
b. Zakon ne pokriva takšnega tipa najema in tudi pogodba kot takšna ne vsebuje nujnih sestavin kot jih predvideva zakon.
In v zadnji fazi seveda mora sodišče tudi razrešit nastalo situacijo. Tukaj se gleda predvsem kakšna so upravičena pričakovanja obeh deležnikov. In na eni strani je očitno, da je pričakovanje lastnika, da bo lahko na podlagi »souporabe« lahko prosto vstopal v stanovanje in nadzoroval najemnika. Seveda je takšno pričakovanje nezakonito in ni upravičeno. Po drugi strani pa je pričakovanje najemnika, da bo stanovanje uporabljal skupaj z še dvema drugima najemnikoma popolnoma upravičeno. Namreč pogodba govori tudi o enakomerni delitvi stroškov in bi v primeru, da lastnik ostali sobi ne želi oddati ampak jih uporabljati to pomenilo očitno zavajanje. Ravno tako pogodba nikjer ne določa pogojev souporabe z nekom, ki bivalne pravice nima.
Prva stvar, ki bi jo sodišče v takšni teoretični situaciji naložilo je, da strani skleneta ustrezno pogodbo v kateri se te stvari določi.
Nadalje kar sodišče lahko stori je da v primeru, da do dogovora ne pride arbitrarno določi pogoje glede na zgoraj ugotovljeno stanje. In podobno kot pri skrbništvu je IMO največ kar bi lastnik dosegel pravico do uporabe praznih sob glede nas specifičen urnik. In kar je najbolj ironično pri tem bi bil najemnik upravičen do sorazmernega deleža stroškov, ki nastajajo zaradi lastnikove uporabe.
Je pa vsem kristalno jasno, da takšna zadeva ne bo nikoli prišla na sodišče, ker se s tem ne bo nihče jajcal, sploh ker bo pogodba potekla preden pride do arbitraže.

Lakotnik29 - No vidiš, smo že bližje, določene zadeve sicer še vedno prejudiciraš, vendar vseeno potrjuješ moje trditve, da ima najemnik v najemu samo sobo + souporabo.

Možno je, da sodišče v takem primeru pozove obe strani, da uredita pogodbo, nikakor pa ni možno, da najemnik ene sobe, že po defaultu, lahko uporablja določila SZ-1 na celotnem stanovanju - zasebnost tudi na prostorih v souporabi, ter da lastniku lahko prepove prihode v stanovanje.

Brez sodne odredbe, lahko lastnik nemoteno uporablja neoddane prostore in s tem ne krši nobenih pravic nikomur.
Zakon tega namreč ne predpisuje, je stvar pravilno sestavljene pogodbe, kar pa ni odvisno od namenov in razmišljanj ene ali druge strani. Dokler pogodba zadev ne konkretizira ima lastnik še vedno vse pravice uporabe sob in skupnih prostorov.

Najemnik pa ima pravico sprožiti spor, glede na pričakovanja, ne more pa zakona vzeti v svoje roke, tako kot večina tu gor.

Seveda pa bi OP lahko odnesel pogodbo k odvetniku, ki bi mu (seveda ne zastonj) napisal opombe pri členih, ki niso jasni, da bi imel argumente za sestavo drugačne pogodbe.

Kakšen je bil namen lastnice, si OP lahko predstavlja na svoj način, dejanskega stanja pa ne, še manj pa vi.

Vsekakor pa si prišel do zaključka, da SZ-1 to pomanjkljivo rešuje in je potrebno uporabit še kak drug zakon, SZ-1 pa samo na oddanih delih.

Ravno to pa jaz, brez prejudiciranja trdim že od začetka. Zame je bil merodajen 1.člen pogodbe, ki govori o predmetu oddaje, ostali členi so pač pomanjkljivo sestavljeni.

Solatko nič ne sanja. Zagovarja le tisto kar je logično tudi meni.
Zadnjič sem navrgel svoj pogled pa sem le dobil nazaj da bluzim. ? in en kup ponavljanja brez kakršnekoli utemeljitve
A res ni nobenga PRAVNIKA tu, ki bi to tematiko poznal. Zanima čisto tako iz firbca kako to gre v takemle primeru, ko je pogodba verjetno nekoliko preohlapno napisana.
Skratka sam smatram da če oddam sobo ali 2 s souporabo nekaterih drugih prostorov ostaneta pa mi 1 ali 2 da lahko pridem neoddani del "prezračit" s tem da ne motim stanovalcev in da si tusi kavo lahko skuham.

In kaj mu brani eno sobo oddati samemu sebi? Če bi rade študentke bivale v stanovanju skupaj z lastnikom, je to stvar njihove odločitve.

O.

A misliš da sedaj lahko vplivajo na to, komu bo lastnik oddal prazni sobi?

O.

solatko je 16. apr 2014 ob 14:42 izjavil:

Lakotnik29 - No vidiš, smo že bližje, določene zadeve sicer še vedno prejudiciraš, vendar vseeno potrjuješ moje trditve, da ima najemnik v najemu samo sobo + souporabo.

Možno je, da sodišče v takem primeru pozove obe strani, da uredita pogodbo, nikakor pa ni možno, da najemnik ene sobe, že po defaultu, lahko uporablja določila SZ-1 na celotnem stanovanju - zasebnost tudi na prostorih v souporabi, ter da lastniku lahko prepove prihode v stanovanje.

Brez sodne odredbe, lahko lastnik nemoteno uporablja neoddane prostore in s tem ne krši nobenih pravic nikomur.
Zakon tega namreč ne predpisuje, je stvar pravilno sestavljene pogodbe, kar pa ni odvisno od namenov in razmišljanj ene ali druge strani. Dokler pogodba zadev ne konkretizira ima lastnik še vedno vse pravice uporabe sob in skupnih prostorov.

Najemnik pa ima pravico sprožiti spor, glede na pričakovanja, ne more pa zakona vzeti v svoje roke, tako kot večina tu gor.

Seveda pa bi OP lahko odnesel pogodbo k odvetniku, ki bi mu (seveda ne zastonj) napisal opombe pri členih, ki niso jasni, da bi imel argumente za sestavo drugačne pogodbe.

Kakšen je bil namen lastnice, si OP lahko predstavlja na svoj način, dejanskega stanja pa ne, še manj pa vi.

Vsekakor pa si prišel do zaključka, da SZ-1 to pomanjkljivo rešuje in je potrebno uporabit še kak drug zakon, SZ-1 pa samo na oddanih delih.

Ravno to pa jaz, brez prejudiciranja trdim že od začetka. Zame je bil merodajen 1.člen pogodbe, ki govori o predmetu oddaje, ostali členi so pač pomanjkljivo sestavljeni.

Imaš prav, spet pridemo do vele zakona, ki se mu reče zdrava pamet ala solatko. Ta vedno reši vse težave, pa četudi je v nasprotju z fiziko, kot si nabijal v temi o zaviranju z menjalnikom. Smo to ugotovili že v več kot eni temi.

Kako si ti na podlagi mojega zapisa prišel do tele blodnje pa mi nikoli ne bo jasno. Tako kot tebi ne bo nikoli jasno, da lastnik v stanovanju ki ga odda v najem nima nikakršnih ekstra pravic, če ga oddaja po delih ali kot celoto (izjema temu je oddajanje dela lastniškega stanovanja).

In kot že pojasnjeno in razloženo, lastnik nima nikakršnih pravic, da prosto uletava v stanovanje pod pretvezo rabe praznih sob. Če to ni posebej definirajo v pogodbi je takšen vstop noposredno poseganje v nedotakljivost stanovanja. Šele ko bo imel lastnik z pogodbo določeno, kdaj in pod akkšnimi pogoji lahko vstopa v oddano stanovanje bo lahko to naredil.

Ravno to pa jaz, brez prejudiciranja trdim že od začetka.

brez prejudiciranja? ROFL, pa sploh razumeš to besedo, da taka oksimorone javno pišeš?

Zakon tega namreč ne predpisuje, je stvar pravilno sestavljene pogodbe, kar pa ni odvisno od namenov in razmišljanj ene ali druge strani. Dokler pogodba zadev ne konkretizira ima lastnik še vedno vse pravice uporabe sob in skupnih prostorov.

in če pogodba tega ne ureja se uproalbja splošna določila stanovanjskega obligacijskega in ustavnega prava. In nobeno od njih ne dovoljuje izvajanja nadzora nad najemniki.
Resnica je namreč ravno obratno, dokler zadeve niso konkretno določene se uporablja splošna določila oddajanja stanovanja. In pri tem velja nedotakljivost stanovanja tudi s strani lastnika.

Lahko mi pa seveda končno pokažeš katera zakonodaja je na področju oddajanja stanovanja bolj merodajna od STANOVANJSKEGA zakonika?

Kakšen je bil namen lastnice, si OP lahko predstavlja na svoj način, dejanskega stanja pa ne, še manj pa vi.

če bi prebral pogodbo in opis stanja bi ti bilo kristalno jasno kakšen je bil namen, tako kot bi bilo jasno vsakemu sodniku.

Najemnik pa ima pravico sprožiti spor, glede na pričakovanja, ne more pa zakona vzeti v svoje roke, tako kot večina tu gor.

Edina v tej temi, ki zakon jemlje v svoje roke je lastnica, ker je protizakonito izselila najemnike.

Dejansko ste troli. Kje v pogodbi je napisano nekaj kar zakon prepoveduje - nihče ne najde člena v SLO zakonodaji, ki prepoveduje oddat sobo + souporabo. Praksa oddajanja je sicer res taka, da se večinoma oddaja stanovanje, kot celota, vendar nikjer ni prepovedano oddati samo del stanovanja, ostalo pa uporabljati po svoji volji. Zato primerjava s samskim domom ali študentskim domom.

Seveda ste pravno vsi podkovani kot lipicanci in se tlačite na SZ-1, ki pa v konkretnem primeru, velja za najeto sobo, nikakor pa za celotno stanovanje.

Lakotnik29 - Spet si stopil korak nazaj in še vlečeš stvari iz drugih tem, o katerih pa sploh nimaš pojma - motoroznanstvo in fizika, zato raje ostani pri pravu, ki ga vsaj malo poznaš.
Kaj ti je za ta konkretni primer tako težko poklicat študentskega kolega, ki morda dela na tem področju.

Čakam tvoje linke o prepovedi oddajanja stanovanja na ta način. O prepovedi razpolaganja s preostankom neoddanega prostora in o pravici najemnika, da dobi z najemom sobe, pravico do zasebnosti na celotnem stanovanju.
Glede na to, da si "pravnik", bi to zate morala bit mala malica, če pa tega v zakonodaji ni, pa ljudem tukaj povej, da je možna in čisto zakonita, tudi taka situacija.
Pa nehaj ponavljat kršitev lastnice glede odpovedi, saj to ni sporno, vse ostalo pa je še vedno odprto, saj zakona, ki bi na neoddanem prostoru, kakorkoli omejevala lastnika pri uprabi, enostavno ni.

Pomanjkljivost pogodbe, je stvar ureditve, kar bi ugotovilo tudi sodišče, lahko pa bi najemnik z obiskom pravega pravnika, dorekel z lastnikom tudi to, pred podpisom pogodbe o najemu SOBE!!!!!!!!!!

Namen oddaje celotnega stanovanja pa sta si izmislila OP in ti.
Najemnik ima pravico vzeti v najem celotno stanovanje in ga del, ki ga ne rabi, napolniti z najemniki, ki jih sam izbere, v dogovoru oziroma z dovoljenjem lastnika.

V tem primeru se na celotni nepremičnini izvaja določila SZ-1, v dejanskem stanju pa gre za najem SOBE + SOUPORABO SKUPNIH PROSTOROV.

Tebe pa čakam, da nalimaš linke, ki tako razmerje prepovedujejo, do takrat pa nehaj trolat in delat pravu škodo.

huelz - Midva pa lahko debatirava kolikor toliko normalno.

Osebno trdim, da pogodba podpisana med OP in lastnico ima natančno določilo, kaj je OP najel, naprej pa je pogodba pomanjkljiva, zato je prihajalo do nesporazumov in razmišljanj, k s samo pogodbo nima nobene zveze.
V dejanskem primeru, kjer je OP najel sobo + souporabo, je nedvoumno soglašal, da lastnica svoje sobe uporablja kakor hoče, ne sme pa posegat v zasebnost znotraj oddane sobe.
Dogovora o uporabi skupnih prostorov niso sprejeli, torej so vsi uporabniki skupne prostore lahko uporabljali prosto, kar se je tudi dogajalo.

Na ustne pripombe OP, da se ne spodobi vstopanje kadar koli, se je lastnica naredila francoza, oziroma je njegove želje ignorirala. Tega ji noben veljavni zakon ne prepoveduje.
O tem je debata - ali lahko lastniku z oddajo ene sobe, preneha pravica do prostega razpolaganja s svojo neoddano sobo.

Hipotetično bi sam v takem primeru obiskal pravnika, ki je doma na tem področju, mu predočil ponujeno pogodbo in ga prosil, da pripiše pripombe, ki jih je možno v taki pogodbi uveljaviti v mojo korist. Potem bi šel na konkretne dogovore z lastnikom/co.

OP je ta korak izpustil, podpisal pomanjkljivo pogodbo, vendar je ravno zaradi tega po SZ-1 zaščiten samo na sobi.

Sam bi v takem primeru, verjetno ponudil najem celotnega stanovanja in v lastni režiji napolnil še preostali sobi, z najemniki, ki jih poznam, seveda v dogovoru z lastnikom/co.

Ne moremo pa nikoli predvidevat, da stranke v poslu poznajo pravo toliko, da bi bile sposobne sestavit, brez pravne pomoči na obeh straneh, pogodbo brez napak ali nasprotji.

Vsekakor zakonske osnove, ki bi omejila pravice lastnika, razen na oddanem prostoru, ni. Vse je stvar pogodbe.

Ne more pa OP pričakovati, da bo za 140€ najemnine, gospodaril v celotnem štirisobnem stanovanju.

Da o temu, da SZ1 te blodnje:

OP je ta korak izpustil, podpisal pomanjkljivo pogodbo, vendar je ravno zaradi tega po SZ-1 zaščiten samo na sobi.

niti pod razno ne pozna.

OMG, sem že mislil, da boš odnehal s tem.
Nikjer ni v zakonu tega omenjenga, imaš prav. In ja, lahko se uporablja, noben najemodajalec oz. lastnik pa tega ne bo samovoljno počel, če ima kaj pameti oz. ve, kako to poteka v praksi.

Vsaj najemojemalec bo pa takega najemodajalca/lastnika poslal v tri krasne, če bo tak teror izvajal. Ker število ne/oddanih sob nima veze, če lastnik ne živi tam, najemnik pa nima pravice do razpolaganja na celotnim stanovanjem, kar je tudi jasno.

Dej si že dopovedat, da je praktično vseeno.
Ne najemnik ne lastnik si ne prisvajata absolutne pravice nad stanovanjem, ker si jo ne moreta, common sense pa pravi, da lastnik nima kaj tam počet.

VSE ostale variacije smo pa že obdelal, torej da lastnik živi v stanovanju in oddaja sobe ali da je po pogodbi karkorkoli drugače eksplicitno navedeno, da lahko uporablja stanovanje ali sobo na kak drug način.

Nima pa določil da se samo ene sobe + souporabe ne sme uporabljat.

nope, zakon se seveda aplicira na vse najeme objektov, ki sodijo pod zakon.

To, da zakon neke ureditve ne pozna zgolj pomeni, da se logično aplicira zakonsko predvidene možnosti, če s pogodbo ni drugače urejeno.

Ampak to je bilo že 100x razloženo in opremljeno s ustreznimi linki.

Lahko pa seveda ti končno skašljaš katera zakonodaja je relevantna pri oddaji samo ene sobe? Solatkov zakonik? Taisti, ki avtomobilu v tretji prestavi omogoča hitrejše zaviranje kot tistemu v peti?

S 140€ najemnine, ne morete pričakovati gospodarjenja na štirisobnem stanovanju.

nope, lahko pa pričakuješ spoštovanje obstoječe zakonodaje in souporabo z ostalimi bivajočimi v stanovanju. Predvsem pa kršenje z ustavo zagotovljenih pravic ni mogoče upravičit z monetarnimi sredstvi.

Lakotnik29 - Imam pravno mnenje, da je tako oddajanje čisto v skladu z zakonodajo, je pa dovolj bedno, da pravnik od laika zahteva zakonske potrditve trditev, sam pa razlage za demanti trditev nima.
Eno od sob ima lahko tudi najemnik, ki v tej sobi ne biva, temveč prespi nekajkrat na mesec - terenski delavec. Torej tudi za njega veljajo enake omejitve kot lastnika, saj v stanovanju ne prebiva. - prosim link za to trditev - pa ne tiste iz SZ-1, ker pač tega področja ne ureja v zadostni meri.

Zakonsko predvidena možnost je pravna zaščita na najeti sobi, nikoli pa nimaš zasebnosti v prostorih v souporabi, ne glede na to, ali je v uporabi z drugimi najemniki ali direktno z lastnikom. To je moja trditev, ti pa boš kot pravnik to z zakonom, linki ali z drugim argumentom spodbil.

Kar se tiče zaviranja se to v naravi lahko preizkusi (sam sem, ti pa ne, zato tudi tu trdiš nekaj kar ne drži vode).

huelz - Ravno to trdim - v takem primeru se ne uporabljajo določila iz SZ-1, ker takega načina oddaje ne zajema, lahko pa se direktno uporablja določilo o zasebnosti na oddani sobi.

Oddana soba ni oddano stanovanje.

Obstaja dejavnost sobodajalstvo, mogoče je tam kje določeno, kako je s tem, jaz ti hočem (do)povedat, kako je v praksi s tem trenutno stanje na področju oddajanja stanovanj oz. sob. Lahko se seveda vsi motimo in drži tvoj argument, ki se ga trmasto oklepaš, sam si interpretiram to točno tako, kot sem navedel. Če v pogodbi ni navedeno drugače, veljajo določila SZ.
Kar pa se tiče gastarbajterjev, pa ne moreš enačit, nikjer ni navedeno, da ravnotako lastnik oz. najemodajalec mora tam živet, konec koncev je pogodba tista, ki določa namen in uporabo posamezne stanovanjske enote. Lastnik sam po sebi na neoddani sobi ni kar istočasno najemnik. Kar nas hočeš ti prepričat. Oziroma nima tega statusa, če bi ga imel, potem ne bi bil noben problem, mu pa pripadajo ostale pravice iz naslova lastništva, kar pa noben tu ne zanika.

Lakotnik29 - Sam primer, ki ga obravnavamo je robni, brez sodne prakse in nepopolno urejen v SZ-1. Takih primrov ni dosti, so pa možni in po naši zakonodaji niso prepovedani.

Vi vsi bluzite z oddajo stanovanja, če prav je pogodba na sobo. Dobro to je vaša stvar, samo ne zmerjajte apriori vsakega, ki ima drugačno mnenje, podkrepljeno z drugačnim pravnim mnenjem, ki temelji na stvarni zakondaji.

Po tem pravnem mnenju, velja SZ-1 za oddano nepremičnino - sobo + souporabo. Pogodba ni popolna, vendar zakonodaja niti v enem členu ne omenja, da je uporaba lastnika na preostalem stanovanju, z oddajo sobe, kakorkoli omejena.

Zato je do odločitve sodišča v takem primeru, ravno tako pravilna, kot vaše mokre sanje, o onemogočanju lastnika, glede uporabe neoddanih sob.

Zato smo trenutno v situaciji, ko nobena stran ne more dokazati, da ima ali nima prav. Zasebno lastnino ščiti stvarna zakonodaja, zasebnos v najeti nepremičnini - sobi, pa ščiti SZ-1. Zasebnost v prostorih souporabe, ne ščiti noben zakon, če pogodba ne določa oseb, ki jo imajo v uporabi.

Pogodba je sicer nepopolna, je pa čisto uporabna, če si jo stranke ne razlagajo vsaka po svoje.

Ne morete pa spodbijat mojih trditev, brez navedbe zakonskih določil, konkretno za tak primer.

Je pa takih primerov veliko pri delni oddaji hiš, kjer se odda spodnje ali zgornje nadstropje.
Če se odda zgornje, je zadeva jasna - lastnik nima uporabnih pravic, kaj pa če se odda spodnje in mora lastnik skozi prostore v souporabi najemnikov, ker drugega uhoda ni.

Ima po vašem brez določil zakona, pravnem fantaziranju tudi onemogočeno, neomejeno rabo zgornjega nadstropja?

Pa da ne bo preveč globokih razmišljanj, taka razmerja, kot je OP so kar pogosta, vendar med normalnimi najemniki (ki ne rudarijo in obiskom ne dovolijo počivanja v lastničini sobi), ter normalnimi lastniki, ki hodijo sobe zračit, pospravljat, kakšen dan pa tudi prespat, če se nepremičnina nahaja na drugem koncu SLO.

Lahko bi vam povedal za primer, ko lastnik živi v LJ ima pa 3 sobno stanovanje v KP in lastnik 4.sobnega v MB, živi pa v Sevnici.
Prvi ima oddano eno sobo, drugi pa dve.
Pogodbi sta sestavljeni v vseh podrobnostih in tudi v souporabi je napisan lastnik ali družinski člani.

Zmenjeno imajo še tako, da če jih nekaj časa ni, najemnik prezrači sobe in, če se mu da, posesa še neoddane prostore.

Pač govorim o normalnih najemnikih in še bolj normalnih lastnikih.

Je pa zopet neznana oseba na neznanem kraju, ker osebni podatki z naslovom in številko čevljev, pač niso za javno objavo.

So pa najemi prijavljeni in tudi izračun nepremičninskega davka, je na podlagi pogodb bil 0,15 in 0,5 na neoddanem delu.

Torej proti delni oddaji nepremičnine, država nima nič, je samo stvar dogovora in pogodbe.

Lakotnik29 - Dokler ni pravne prakse in v zakonu zadeva ni prepovedana ali s kakšnimi določili omejena, se za lastnino uporabi stvarna zakonodaja, za oddane prostore pa SZ-1.
Dejstvo pa je, da souporaba ni omejena samo na tiste, ki v stanovanju bivajo, temveč jo lahko (po sedaj veljavnih predpisih) uporablja tudi lastnik. Zadeve so b.p., če je pogodba podpisana od vseh vpletenih in ni nihče dal pripomb ali sprožil spora.

Kjer ni tožnika, ni sodnika.

mirylaury je 29. apr 2014 ob 01:21 izjavil:

Lep pozdrav jaz imam eno vprasanje
danes mi je lastnik prinesel papir da ga podpisem da se izselim cez 2 meseca iz stanovanja. V najemni pogodbi pise da ga oddaja za dobo enega leta. Pravi da mora stanovanje prodati. Dal mi je ultimat ce nepodpisem papirja da me bo cez mesec dni izselil, tako da sem morala podpisati, ceprav redno placujem stroske in najemnino. U pogodbi pise da mu placujem najemnine 60eu ampak jaz mu dajem 260 eu. Ali ima on pravico ker sem zenska mama samohranilka kaj takerga narediti a v stanovanju sem komaj 2 meseca
hvala za odgovor

Zakaj hudiča najprej podpišeš, nato pa sprašuješ? Si morala podpisati? Kako? Ti je držal pištolo na glavi? Tako je kot ti je solatko napisal. Stanodajalec ne more prekiniti pogodbe, drugače kot zaradi krivdnega razloga (da ti razbijaš, uničuješ, ne plačuješ,...). V tvojem primeru je kar je, saj si ti sama podala pisno prekinitev pogodbe. Izničiti je ne moreš razen, če dokažeš, da te je v to prisilil.
Višina prikazane najemnine in dejanske načeloma nate nima vpliva. Seveda pa gre za davčno utajo iz njegove strani. Lahko ga prijaviš na davčno.
Omeni mu to pa boš videla njegovo reakcijo, mogoče se še kaj dogovorita.

mirylaury je 29. apr 2014 ob 01:21 izjavil:

Lep pozdrav jaz imam eno vprasanje
danes mi je lastnik prinesel papir da ga podpisem da se izselim cez 2 meseca iz stanovanja. V najemni pogodbi pise da ga oddaja za dobo enega leta. Pravi da mora stanovanje prodati. Dal mi je ultimat ce nepodpisem papirja da me bo cez mesec dni izselil, tako da sem morala podpisati, ceprav redno placujem stroske in najemnino. U pogodbi pise da mu placujem najemnine 60eu ampak jaz mu dajem 260 eu. Ali ima on pravico ker sem zenska mama samohranilka kaj takerga narediti a v stanovanju sem komaj 2 meseca
hvala za odgovor

Tako kot ti je solatko napisal, najemodajalec ne sme enostransko predčasno prekinit pogodbe. Težava v tem trenutku je to, da si dejansko podpisala sporazumno odpoved najema.

Sama razlika v plačilu nima kaj dosti povezave z odpovedjo pogodbe. Prijaviš, ga sicer lahko davčni, ampak dohodke iz najemnine se prijavlja šele konec leta.