V ZDA debelost registrirana kot bolezen

Mal za hec, mal za res... še najbol 'smiselna dieta' na katero sm dosedaj naletel, je ta od paula mckenne:
1. When you are hungry, EAT
Kadarkoli, kjerkoli, karkoli.
Lasten občutek lakote daš v tri stopnje: rahla lakota, lakota, močna lakota.
Rahlo lakoto še mal toleriraš, ko se pojavi lakota je skrajni čas za obrok. Nikakor se ne sme čakat da se pojavi močna lakota.
Cilj: nehaš se obremenjevat da preveč ješ, nehaš se silit v močno lakoto - posledično v sumi manj poješ

2. EAT WHAT YOU WANT
Dobesedno - jej kar se ti zlušta.
'Prepovedan' je le najbol izrazit garbič v ogromnih količinah i.e. 2l cocacole naenkrat, al pa 2 kili čipsa naenkrat.
Cilj: nehaš se obremenjevat z kaj ampak se učiš poslušat lastno telo, kaj si želi

3. Eat CONSCIOUSLY and enjoy every mouthful
Ta je glavna - ko se spraviš jest, se res skoncentriraj na hrano. Vonjaj jo, okušaj jo, uživaj v njej kolikor se le da brez občutka krivde itd. Uživaj!
Cilj: učiš se poslušat telo

4. When You Think You Are Full, STOP Eating
Ta je najtežja, zato je za začetek pravilo "nikoli ne pojej kompletne porcije".
To hrati tut pomeni, da ko si vzameš prvo porcijo si jo zavestno vzami tolk, kot mislš da še lahk poješ. Ne tista hinavska "ne smem jest, bom čist mal vzel" pol pa to ponoviš še 5x - še mal, sam še mal, lej še mal je ostalo ...
Nafilaj si na mizo kolker ti paše pol pa ne vsega pojest.
Cilj: učiš se poslušat telo

Tak pristop se trudi upoštevat psihični moment prehranjevanja, vse ostalo (kalorije, zdrava hrana, gibanje, ...) potem avtomatsko sledi iz tega. Načeloma mam rad čips ampak cele vrečke ne morem nikakor spravit dol, če dam sam en košček v usta in počakam da se stopi. Tut okusa ni več pravega in vse skup rata meh.

Še ena misel od Steva in Billa o uspehu.

Pa kaj so vam maščobe naredile...
Zadnjih 12 dni jem 5 takih obrokov: cca 100g piščanca, purana (nek meso pač) + 37g olivnega olja in sem shujšal cca 2.5kg. Nekaj od tega je zihr voda, pač ketonska.

Za večino ljudi je tako striktna dieta nevzdržna. Če zraven ješ OHje in nisi v ketozi je efekt precej drugačen. Sploh, če ne poješ samo teh 2500 kalorij na dan.

iKst je nastrojen proti maščobam in zasplepljen vegetarijanec/vegan. Pozablja, da imajo orešččki in druga živila rastlinskega izvora lahko ravno tako visok delež maščob.

Ti si malo pomešal zadeve očitno. Nikjer ne pišem o vegi hrani in nikjer ne promoviram ogromnih količin oreškov in drugih mastnih stvari.

Vse se da natrenirati, če se le hoče. Problem je, da je lažje tu diskutirati in mlatiti prazno slamo, kot se česar koli lotiti.

Problem je kvečjemu to, da nekateri pushate napačen pristop, ki je hkrati neučinkovit in zelo naporen, čeprav obstaja manj naporen in bolj učinkovit pristop.

GGGGG je 1. jul 2013 ob 10:47 izjavil:

Pa kaj so vam maščobe naredile...
Zadnjih 12 dni jem 5 takih obrokov: cca 100g piščanca, purana (nek meso pač) + 37g olivnega olja in sem shujšal cca 2.5kg. Nekaj od tega je zihr voda, pač ketonska.

Za večino ljudi je tako striktna dieta nevzdržna. Če zraven ješ OHje in nisi v ketozi je efekt precej drugačen. Sploh, če ne poješ samo teh 2500 kalorij na dan.

iKst je nastrojen proti maščobam in zasplepljen vegetarijanec/vegan. Pozablja, da imajo orešččki in druga živila rastlinskega izvora lahko ravno tako visok delež maščob.

Ti si malo pomešal zadeve očitno. Nikjer ne pišem o vegi hrani in nikjer ne promoviram ogromnih količin oreškov in drugih mastnih stvari.

Vse se da natrenirati, če se le hoče. Problem je, da je lažje tu diskutirati in mlatiti prazno slamo, kot se česar koli lotiti.

Problem je kvečjemu to, da nekateri pushate napačen pristop, ki je hkrati neučinkovit in zelo naporen, čeprav obstaja manj naporen in bolj učinkovit pristop.

S prvo trditvijo se strinjam... sem pred recimo pol leta eksperimentiral z low-carb dieto in sem vsak dan pojedel še 80g makaronov tako da sem imel kaloričn vnos cca 2300kcal in se mi je teža ustabila pri 81.7 in ni hotla it dol, potem sem šel na keto z 2400 in je šlo dol. Trenutno še malo tipam kako telo reagira na različen kalorične vnose.. pač da najdem maintanance, koliko rabim za vzdrževanje teže, načeloma naj bi naslednjih 3 mescih prišel do tega... bom vsak teden dvigoval 100kcal in opazoval gibanje teže in izgled telesa.

Obstajajo osebni trenerji in cel kup institucij za take ljudi. Če ne zmoreš sam, si je treba priznati, da težava obstaja in poiskati pomoč.

Lahko pa enostavno ješ pravilno, pa je potreba po osebnih trenerjih in institucijah povsem odveč. Vsaj za veliko večino ljudi.

Nič ne potiskamo kamnitega zidu. Mar nisem napisal, da se da s pametno prehrano obvladovati poželenje?! In prav tu se zalomi tudi 1. WrapedOneovo pravilo.

Ne zalomi se. Če ne ješ visoko predelane, umetne hrane ti poželenj ni treba obvladovati. Poželenja so en od načinov, da v telo dobimo tisto, kar rabimo.

Če ti zapaše nekaj sladkega pomeni, da telo potrebuje energijo iz cukra. Zakaj bi želel ubiti ta mehanizem, ki se je razvijal skozi par milijonov let evolucije?

V konkretni debati ne, sem pa zasledil to v drugih (da se s hrano rastl. izvora ne da zaužiti preveč maščob ali nekaj v tej smeri, čeprav si se kasneje popravil). Dajva raje poiskati skupne resnice, bodo boljši napotek drugim!

Nisem napisal nič takega pa tudi strikten vegan nisem. Je pa res, da zagovarjam pretežno rastlinsko hrano, ker je pač neprimerno boljša od tega, kar je povprečen slovenec.

Ne zalomi se. Če ne ješ visoko predelane, umetne hrane ...

To je čista laž, kategorija pa zelo nespametno uporabljena.

Rafinirani sladkor je predstavnik takšnega živili. Zanj drži. Izvleček nekih vodotopnih vlaknin je ravno tako predstavnik iste kategorije, zanj pa to niti najmanj ne drži.

JohanP je 1. jul 2013 ob 11:04 izjavil:

GGGGG je 1. jul 2013 ob 10:53 izjavil:

Obstajajo osebni trenerji in cel kup institucij za take ljudi. Če ne zmoreš sam, si je treba priznati, da težava obstaja in poiskati pomoč.

Lahko pa enostavno ješ pravilno, pa je potreba po osebnih trenerjih in institucijah povsem odveč. Vsaj za veliko večino ljudi.

Nehaj trolat za začetek oz. se vprašaj kaj bi ti bitje čudno meni sploh rad dokazal?

Osebni trener načeloma ni poklicni strokovnjak za prehrano, to so dietologi. Osebni trener naj raje poskrbi, da se vaje izvaja pravilno in varno.

Mislim, da ne trola. Misli resno, jaz pa tudi.

Kdo govori o tabletah ali kompresah? Te imajo tako ali tako nujno slabšalno kontacijo zaradi tebi podobnih "strokovnjakov", pa tudi, če bi bile samo iz zraka.

Da, točno to sem hotel povedati, kar tvojo uporabo kategorije umetno/predelano postavi na glavo.

Vseeno je, kako zaužiješ vlaknine. Koristi boš imel od praška, sadja ali pa tablet.

GGGGG je 1. jul 2013 ob 11:27 izjavil:

O čem pa potem govoriš? Razloži malo bolj podrobno, da ne bomo ugibali.

Je pa to pravilo o izogibanju visoko predelani hrani precej dobro, ne razumem kako točno si ga postavil na glavo. Če ješ čim manj predelano, "celo" hrano takrat, ko si lačen, ne rabiš ne sladkorja ne prehranskih dopolnil z vlakninami. Pa praktično nemogoče je s tako hrano pretiravati.

Ker predelana hrana ni nujno slaba. Odvsino, kaj vsebuje, v kakšni količinah in razmerjih. Pa odvisno je v veliki meri tudi od zdrave pameti tistega, ki jo uživa (saj so razmerja npr. dveh, v ekscesnih količinah neškodljivih, prisotnih hranil ali snovi povsem nepomembna).

trizob je 1. jul 2013 ob 11:32 izjavil:

Ker predelana hrana ni nujno slaba.

Saj to ne pravi nihče. Pravilo, da se izogibaš predelani hrani, je, tako če palec, dobro pravilo. Glede tega se strinjamo, potem se začnemo kregat. Da se seveda podrobnejše razdelati vrste hran in komplicirati ...

Problem zakaj nekaterim ne uspe je predvsem v glavi.

Osnovni problem je, ker je treba hujšati, oziroma paziti na težo, ves čas. Ni dovolj, kot bi tule en rad, "dve leti paziti na prehrano". Skoraj vsakomur uspe shujšati, morda ne ravno do idealne teže, ampak vseeno. Problem je, ker le redkim to težo uspe obdržati več kot leto ali dve.

Številke uspešnosti so sicer različne in rezultati med seboj niso najbolj primerljivi. Segajo od 2% (v eni starejši raziskavi), do okoli 15%. Verjetnost se zelo poveča pri tistih, ki uspejo težo obdržati vsaj 2 leti.

še najbol 'smiselna dieta' na katero sm dosedaj naletel, je ta od paula mckenne:

Samo škoda, ker ne deluje (v več kot par odstotkih primerov).

Diete, ki obetajo hujšanje brez odrekanja, so vnaprej obsojene na neuspeh. Če bi bile učinkovite, bi vsakomur z lahkoto uspelo shujšati (in obdržati težo). Majhni odstotki dolgotrajno uspešnih poskusov so izključno posledica dejstva, da je hujšanje (in vzdrževanje teže) "mučenje".

Drugo vprašanje pa je, zakaj je mučenje. Moja hipoteza je, da dejansko obstajajo (genetske) razlike med ljudmi in sicer verjetno obstaja neka kombinacija učinkovitejšega pretvarjanja kalorij v maščobne zaloge, nižjega osnovnega metabolizma in slabšega nadzora nad apetitom.

Ni pa res, da je vzdrževanje zdrave telesne teže dandanes praktično za vsakogar mučenje.

Odvisno od definicije mučenja Paziti moraš ves čas, ne moreš več brezskrbno jesti vsega v poljubnih količinah, kot si verjetno nekoč počel. Zavestno se moraš odreči še enemu kosu tortice, čeprav bi ga z užitkom pojedel.

O.

Na poletnih taborih praviloma ni na voljo hladilnika, iz katerega bi lahko kadarkoli vzel salamo ali sladoled. Drugače seveda to o telesni dejavnosti načeloma drži, a je za večino še hujše "mučenje" od odrekanja hrani. Lažje se je odreči eni čokoladi kot eno uro teči (kalorični učinek je pa enak).

O.

Okapi je 1. jul 2013 ob 12:14 izjavil:

Osnovni problem je, ker je treba hujšati, oziroma paziti na težo, ves čas. Ni dovolj, kot bi tule en rad, "dve leti paziti na prehrano". Skoraj vsakomur uspe shujšati, morda ne ravno do idealne teže, ampak vseeno. Problem je, ker le redkim to težo uspe obdržati več kot leto ali dve.

Številke uspešnosti so sicer različne in rezultati med seboj niso najbolj primerljivi. Segajo od 2% (v eni starejši raziskavi), do okoli 15%. Verjetnost se zelo poveča pri tistih, ki uspejo težo obdržati vsaj 2 leti.

Hehe, jaz običajno omenjam najmanj 1 leto, ampak ja, se strinjam.
Dejansko je potrebno stalno paziti kolikšen in kakšen je vnos hrane in kakšna je dejanska poraba oz. potreba.

Seveda je ostati fit mučenje, če ne bi bilo nas danes ne bi bilo tukaj. Človek je sprogramiran, da so mu všeč sladkor, maščobe itd., zato ker imajo visoko kalorično vrednost in nudijo zadovoljstvo (menda isti možganski pathway kot kokain). Ideja je v tem da če je kriza in ni hrane bodo pač tisti z zalogo (debeli ljudje) preživeli, suhcani pa ne. No danes je hrane v izobobilju in ni potrebe da naokoli nosimo 50kg maščobe za slabe čase, seveda so instinkti in užitki ostali enaki, samo družba se je spremenila in danes se gleda na debele ljudi kot na nekoga, ki se ne zna kontrolirati, ker pač vsi imamo skomine ko gremo mimo McDonaldsa, ni tko da tisti ta suhi oz. postavni ne uživajo v hrani iz McDonaldsa.

PS v nekih delih podsaharske afrike je še danes debelost statusni simbol in da bi to dosegli pitajo otroke z nenormalnimi količinami mleka, zdi se mi da je to bilo na neki oddaji Taboo iz National Geographic.

PS2 za mojo babico tudi velja, da je njen ideal čim bolj debel človek, je pa preživela vojno in ne vem kakšne travme je doživela glede prehrane.

thramos je 1. jul 2013 ob 14:09 izjavil:

Poleg instinktov pa imamo tudi razum. In zmožnost predvidevanja dolgoročnih posledic kratkoročnih užitkov in podobno.

... in zgodovinskih idealov, ki so danes hudo škodljivi. Ko že govorimo o babicah in Afriki.

alexa-lol, tudi, če večkrat zapišeš isto, se resničnost trditve ne spreminja. Normalno je, da ljudem paše sladko, pa še kaj ... A je želja povsem obvladljiva brez trpljenja, če pametno ješ in se sladkorju ter škrobu, ko sta z visokim deležem zastopana v živilih, izogibaš. S tem se izogneš strmemu nihanju krvnega sladkorja/inzulina. Že s tem, kaj šele z živili, ki so bogati z vlakninami, rešiš problem lakote, ki nastopi hitro po obroku in nenehnemu hlastanju za sladkim (pa naj bo to pecivo, čokolada, merendine ali beli kruh ...).

WarpedGone je 1. jul 2013 ob 14:33 izjavil:

... A je želja povsem obvladljiva brez trpljenja

Če maš ti dipotrijo 0.1, jo imajo tudi vsi ostali press.
A je res tako težko zapopadit, da smo ljudje različni? Kar je enostavno za enega, je mogoče nemogoče za drugega?

Če je nekdo sit po polovici osminke male pice, je kdo drug enako sit šele po drugi veliki pici. Sedaj pa v jok in na drevo?

Ljudje smo si različni, a imamo še vedno veliko skupnega. Čisto vsi na enak način presnavljamo npr. sukrozo. Brez veze razpredamo, dajte poizkusit, si kaj zanesljivega/strokovnega prebrat in potem bi morda imelo smisla.

energetik je 1. jul 2013 ob 14:48 izjavil:

A tebi je pa tako težko zastopit, da obstaja hrana, ki nasiti, hkrati pa vsebuje le malo kcal? In da je večina lahko na tak način sita, pa kljub temu hujša?
Ja, smo različni, ampak v primeru debelosti večinoma le v stopnji samodisciplince. Lakote pa ni treba skoraj nikomur trpeti, če je pravilne stvari, ob pravem času in v pravilnih količinah.

Eno je občutek sitosti v prebavilih, drugo pa poželenje po sladkorju, enostavnih OH. Res je, da se da oboje kar fino obvladovati. Kljub temu, da smo si malenkost različni.

Res je, da se da oboje kar fino obvladovati. Kljub temu, da smo si malenkost različni.

V naši realnosti se ta "se da oboje kar fino obvladovati" prevede v 5%.
V 95% se pa "ne da fino obvladovati". Če bi se res dalo, se bi že.

V naši realnosti se ta "se da oboje kar fino obvladovati" prevede v 5%.
V 95% se pa "ne da fino obvladovati". Če bi se res dalo, se bi že.

Malo preveč površno s tem ciframi opletaš. 95% predebelih ima težave z obvladovanjem. Ampak predebelih je kakšnih 30% vseh (odvisno tudi od definicije debelosti), ostalih 70% to kar lepo obvladuje.

O.

Eno je občutek sitosti v prebavilih, drugo pa poželenje po sladkorju, enostavnih OH. Res je, da se da oboje kar fino obvladovati. Kljub temu, da smo si malenkost različni.

Lahko prosim razložiš, zakaj bi omejeval poželenje po sladkorju. V čem je finta?

Lakote res ni treba trpeti, je pa zato marsikomu treba trpeti poželenja po sladoledu, čokoladi, kranjskih klobasah, drugem krožniku špagetov, četrtem piru ... Hebiga, ne moreš vsega enakovredno nadomestiti s solato in lubenicami.

Saj ne obstaja samo lubenica in solata. Skoraj ves junk se da precej dobro nadomestiti z ne-junkom. Potrebe po odrekanju čisto vsemu junku pa tudi ni. Če večino časa ješ zdravo ni noben problem zaviti v mcdonaldsa ali na sladoled vsake toliko časa.

Čisto brez odrekanja pa seveda ne gre, ne pri hrani ne nasploh v življenju.

Malo preveč površno s tem ciframi opletaš. 95% predebelih ima težave z obvladovanjem. Ampak predebelih je kakšnih 30% vseh (odvisno tudi od definicije debelosti), ostalih 70% to kar lepo obvladuje.

Z enega vidika res, z drugega pa ne.
Izjava "ostalih 70% to kar lepo obvladuje" bi držala, če bi se čisto vsi ljudje morali zavestno sekirat kolk pojemo, da se nebi slučajno zredili 'preveč'. I.e. da bi zavestno izvajali metodo "manj žri". Pa temu pač ni tako. Večina relativno vitkih oz od nekdaj nedebelih se sploh ne sekira kaj ter koliko pojejo - jejo kar jim paše, kadar jim paše, kolikor jim paše. In kadarkoli pač lahko, kar pač lahko in kjer pač lahko. Imajo ustrezno skalibriran "občutek za prehranjevanje", ki jim dobro služi.
Tema so ljudje z neustrezno kalibracijo i.e. podzavest sama ne pošitma stvari OK. Tle pa useka 5% uspešnost "manj žri" v vseh možnih oblikah.

P.S. Glede teh 5% - zgooglajte diet failure rate

Kaj točno naj ti napišem pod teh 10 točk? Posamezne jedi, skupine živil, ratline...? Saj menda veš katere stvari so ti všeč oz. kateri profili okusov ti pašejo. Potem samo še izbereš ustrezno hrano s tem okusom, pa je.

Sicer ni ravno kuharska tema, ampak par nadomestkov, ki so meni običajno bolj všeč kot mastni "originali" brez pravega okusa.

Sadje in vse kar lahko narediš iz sadja (sadne solate, sokovi, smoothiji, sorbeti...) so dobri nadomestki za sladice. En navaden krof ima toliko kalorij kot spodobna porcija sadne solate.

Namesto burgerjev in sendvičev imaš 100 vrst raznih bolj prijaznih sendvičev. Namesto bele štručke uporabiš polnozrnat kruh, lahko tudi iz kakšne pirine moke itd. Namesto poli salame in pizza šunke navedaš not paradižnik, zeleno, papriko, čebulo, gobice... Če si pristaš mesa lahko na tanko narežeš piščanca ali govedino, na hitro popečeš in daš not tisto. Namesto majoneze uporabiš namaze iz čičerike (humus), gobic itd.

Če nočeš jesti kruha lahko sestavine nabašeš v polnozrnate tortilje ali pa kar v večje solatne liste.

Namesto prevelikega dunajca s pomfrijem poješ naravni zrezek z brokolijem za prilogo in pire ali restanim krompirjem.

Namesto klasične pizze si narediš pizzo s polnozrnatim testom, malo mocarele in svežim paradižnikom.

Hitro pripravljen stir fry iz mešane zelenjave z rezanci ali rižem je tudi vedno dobra izbira. Pripravljen je v 10 minutah, pa imaš konkreten in zdrav obrok, ki ga poješ brez slabe vesti.

Vi primerjate jabolke in banane... ni primerjave, ker produkti nastopajo v drugih dimenzijah prehranskega hiperprostora.