» »

Navada je železna srajca

Navada je železna srajca

SmeskoSnezak ::

Ta rek poznam že od nekdaj, mene pa "znanstveno" zanima, kako dolgo moraš nekaj delati, da se navadiš/dobiš rutino za to? Like, koliko dni treba vsak dan fitnesarit, da boš dobo navado hodit v fitnes, al pa koliko dni se treba (m)učit, da ti postane učenje navada? Mal "znanstveno" povedano, prosim. :D

en LP
@ Pusti soncu v srce... @

dolenska ::

odvisno kako zahtevno delo je in odvisno od človeka(sposobnosti,znanja..).

antonija ::

Vzemimo dva extremna primera:

1. Ponudijo ti sluzbo ki jo sprejmes. Dovolj denarja, zatezeni sodelavci in se bolj zajeban sef, delo pa dolgocano u PM. Ce bos delal to nevemkoliko let se bos se vedno zjutraj zbudil slabe volje ker "moras v sluzbo".

2. Spet sluzba. Ampak tokrat je to tvoj sanjski job... naj bo to igranje igric, fotografija manekenk, glasbenik, sportnik, .... nekaj kar naredi da se zjutraj zbudis z nasmeskom na obrazu ker "lahko gres v sluzbo".

Oboje zahteva dnevno rutino, oboje ti vzame enako casa in napora (privzemimo da je to res), ampak se nekako drugega primera ljudje hitreje "navadijo" kot pa prvega.

Na kratko: Ce delas nekaj do cesar imas odpor in ne vidis nobenega smila v dejavnosti (kot recimo ucenje, ti pa "ves" da bos lahko prezivel cel svoj lajf z "diplomo" iz vrtca), potem se tega ne navadis nikoli. Ce v necem strasno uzivas potem navajnje sploh ni potrebno, ker bos vsakic ko bo prilika to pocel.
Potem lahko zdraven vtaknes se kratkorocne in dolgorocne cilje, zelje, etc. in kaj kmalu ugotovis da je "navajanje na nekaj" tako neznastvena stvar da se s tem skorajda ne splaca ukvarjati.
Statistically 3 out of 4 involved usually enjoy gang-bang experience.

noraguta ::

znanstveno gledano je to precej zajebano področje.
ampak vse se začne že pri "percepciji"(v razširjenem smislu).
Cognitive bias @ Wikipedia , nato sledi sistem "vrednot"(ugodja , korisnosti(you name it)). ko vse skupaj namečeš na kup , je še dejansko treba ocenit entropijo v sistemu.

praktično se tvoja vprašanja zelo malo razlikujejo od invest programov , poslovnih načrtov , odločitvenih sistemo ter podobnih prčkarij.
Pust' ot pobyedy k pobyedye vyedyot!

SmeskoSnezak ::

noraguta, lahko to mal lepše še razloziš. ;)
@ Pusti soncu v srce... @

noraguta ::

načeloma lahko , ampak kaj te zanima. point j v tem da tvoj rek definira neko stabilno stanje že za rušenje tega stanja potrebuješ nek vložek. še precej več ga pa praviloma za dosego naslednjega ali celo željenega stabilnega stanja. tu pa percepcija ter dejanske potrebe definirajo kaj in koliko je potrebno vložiti v "željeno" stvar.
Pust' ot pobyedy k pobyedye vyedyot!

edge540 ::

Hm, morem priznat da je tema zanimiva.

Ko si že omenil fitnes, lahko povem kako je pri meni; pride obdobje (npr. trije, štirje meseci) ko se mi ne da delat nič in fitnesa, teka, plavanja ali česa drugega sploh ne povoham. Potem pa se lotim nečesa delat in si sploh ne morem predstavjati da nebi vsak dan pretekel vsaj par km, na primer. Pa traja ta faza tri, štiri mesece, včasih pol leta.:D

Tako kot so napisali pred mano, če vidiš neki plus v vsem (boljše počutje pri rekreaciji, mogoče boljši uspeh v šoli če se več učiš ipd) dobiš neko motivacijo in ti naenkrat nič ni več težko. Če se siliš pa boš zaradi tega samo tečen, pametnega pa ne boš nič naredil. Nima se smisla lotit recimo treninga v fitnesu z odporom, je bolje če doma uživaš pred televizijo.

Tako bi rekel da je pri meni.

Tear_DR0P ::

najprej povejte kaj sploh je navada
"Figures don't lie, but liars figure."
Samuel Clemens aka Mark Twain

SmeskoSnezak ::

SSKJ : naváda -e ž (ȃ) 1. nav. mn. kar dobi zaradi ponavljanja ustaljeno obliko a) pri človeku: spoznal sem njegove navade; težko je spremeniti vsakdanje navade / opustiti, pridobiti si določene navade odvaditi, navaditi se česa; ekspr. znebiti se slabih navad / privzgojiti otroku delovne navade b) nav. ekspr. pri živali: proučevati navade divjadi, medvedov c) ekspr. na posameznih področjih človekove dejavnosti: upoštevati plačilne navade; poznati navade tržišča / prometne navade / posnemati tuje slikarske navade // navadno s prilastkom vedenje, obnašanje: čudaške, uglajene navade / človek mestnih navad / po svojih navadah se zelo razlikujeta 2. navadno v povedni rabi izraža, da postane kaj zaradi ponavljanja človekova značilnost: kajenje je njegova navada; hoja v hribe mu je (postala) navada / imel je navado, da je vsakega pozdravljal / govoril je mirno, kakor je njegova navada // izraža stanje, za katero je značilna taka dejavnost: na kmetih je navada, da se ljudje pozdravljajo / pitje kave mu je prešlo v navado / v navadi je, da se tako dela / proti svoji navadi me je danes poklical 3. v prislovni rabi, v zvezi iz navade izraža nagib, vzrok dejanja: kaditi, piti iz navade; iz navade ugovarja / delinkvent, hudodelec iz navade 4. nav. mn., navadno s prilastkom kar se v ustaljeni obliki ponavlja (iz roda v rod) ob določeni človekovi dejavnosti, dogajanju: zapisati pustne navade; mnoge stare navade izginjajo; navade ob poroki, žetvi / zbirati ljudske navade; prim. ponavadi ♪

Še kakšna dilema? :P
@ Pusti soncu v srce... @

sheldon ::

Sem bral, da človek rabi minimalno 14 dni, da si ustvari nove navade(ustvari nove možgnske poti) in jih zamenja s slabimi!


Torej nekaj takega:

"Dr. Rice says it takes as little as 14 days to "rewire your brain" or create new brain pathways that make habits easier to follow, so the habits become more effective and long-lasting. Will it be hard? Yes. But "the mind is much more powerful that we've ever given it credit for," he says. "Wellness is an integration of mind and body, and allowing yourself to change for the better" is the first step. But you have to be honest with yourself. If you define yourself prematurely, you won't be able to change the behavior."


In še LINK

Yohan del Sud ::

Mlajši hitreje, kot starejši, definitivno.

Pa pomojem tu ni težava samo presedlati na neko navado (ali ŠE težje - iz nje). Težava je najprej zbrati jajca, potem presedlati in nato še vztrajati. Tretjino od vsakega, za uspešen recept.

14 dni je po moje zelo zelo pavšalno. Poleg tega se ti lahko neka navada spremeni pod prisilo brez izbire (greš v vojsko, čuzo, se oženiš z možačo :)..., kar dejansko bolj pripomore hočeš nočeš k hitrejši in radikalnejši spremembi navad... Prostovoljno spreminjanje navad je lahko hitrejše ali kasnejše, ampak IMHO vedno z manj uspeha...
www.strancar.com

Tear_DR0P ::

glede na tvojo definicijo hoja v fitnes ni navada - še manj učenje. navade so zgolj neka preprosta opravila - kot je zakleniti vhodna vrata, potem pa pred avtom razmišljati če si ključe pozabil na postelji - ali pa po sexu prižgati cigareto. učenja in telovadbe pa nekako ne boš dal v refleksno obliko.

edino kar ti lahko uspe - če se boš začel učiti za vsako ko boš rabil tolažbo, boš postal manični učenec - seveda pa boš moral med učenjem uživati.
"Figures don't lie, but liars figure."
Samuel Clemens aka Mark Twain

SmeskoSnezak ::

Pa zakaj se vedno en najde, ko hoče "gnjavit" v temi. Glej, kaj ti piše pri definiciji navade. Torej, da nekaj z dovolšnim ponavljanjem dobi ustaljeno obliko. In za vsakega posameznika je nekaj navada, saj počne to že dolgo časa. Torej nekdo, ki se dnevno uči, nekdo ki dnevno teka, nekdo ki dnevno hodi v fitnes. Vsak človek ima svoje navade!! Tak da, Tear_DROP, če ne misliš povedati nič kaj bi pripomoglo k sami tematiki , se vgrizni v jezik pa klikni na naslednjo temo, to pa pusti na miru. Če bi se rad kregal o tem, kaj je navada pa izvoli odpret novo temo. :P

noraguta, jaz sem mislil, če bi to kar si prej strnil, opisal na dolg način. Torej, kaj misliš z percepcijo? Opišeš slovensko, kaj si mislo s tistim linkom? Sistem vrednot? A to misliš, da mora človek ovrednotiti početje? Entropija v sistemu?!? Prosim, napiši malo več, no ;)
@ Pusti soncu v srce... @

antonija ::

Ce je pa zadeva tako preprosta potem pa sploh ni problema. Here we go!!

percepcija (4)
1. percépcija -e ž (ẹ́) 1. psih. čutno dojemanje predmetnega sveta; zaznavanje: pomanjkljiva percepcija; percepcija besed, govora, slike; percepcija prostora / slušna, vidna percepcija 2. nav. mn., knjiž. zaznava, vtis: umetnikova izpoved dojetih percepcij

sistem (711)
1. sistém -a m (ẹ̑) navadno s prilastkom 1. skupina po naravnih zakonih povezanih, soodvisnih teles, enot, ki sestavljajo zaključeno celoto: pojmovati atom, vesolje kot sistem // astr. taka skupina nebesnih teles s skupnim središčem, sestav: sončni, zvezdni sistemi / geocentrični, heliocentrični sistem; planetni sistem vsa nebesna telesa, ki krožijo okoli Sonca 2. geogr. skupina med seboj povezanih naravnih enot, ki sestavljajo zaključeno celoto: gorski, jamski sistem; rečni sistem reka z vsemi pritoki 3. skupina med seboj načrtno povezanih, soodvisnih naprav, priprav, ki sestavljajo funkcionalno celoto: izboljšati, zgraditi sistem; alarmni, hladilni, krmilni sistem; hidroenergetski sistem skupina hidroelektrarn na kaki reki ali na kakem področju, ki tvorijo zaključeno celoto; namakalni sistem / obrambni sistem jarkov in nasipov 4. anat. skupina med seboj povezanih organov, ki sestavljajo funkcionalno celoto: dihalni, prebavni sistem / mezgovni sistem mezgovnice in bezgavke v organizmu; žilni sistem; centralni živčni sistem možgani in hrbtenjača 5. skupek med seboj z določenim namenom in po določenih načelih, lastnostih povezanih, soodvisnih enot, ki sestavljajo zaključeno celoto: ustvariti sistem; sistem idej, načel, pojmov; pisava je sistem znakov za pisno sporazumevanje / nasprotja med filozofskimi, ideološkimi sistemi / merski sistemi 6. načrtno, razumsko urejen skupek enot, načel, postopkov, ki določajo kako dejavnost, zlasti glede na dosego določenega cilja; red, načrt: izboljšati, spremeniti sistem dela, igranja, nagrajevanja; tekmovalni, vzgojni sistem / pog. on nima sistema ne dela, ne misli urejeno, načrtno, premišljeno; v navideznem neredu odkriti sistem red, urejenost; delati brez sistema, po sistemu // tak skupek glede na osnovno načelo, po katerem je urejen: abecedni, časovni, kartotečni, točkovni sistem / desetprstni sistem tipkanja 7. celota družbenih enot, sestavin in odnosov, ki temelji na med seboj povezanih načelih, pravilih in ureja družbeno dogajanje, (družbena) ureditev: revolucionarno spreminjati družbeni sistem / demokratični, federativni, republikanski sistem; samoupravni socialistični sistem 8. celota predpisov, pravil, ki urejajo kako družbeno področje: davčni, denarni, politični sistem ◊ agr. saditi po vrstnem sistemu saditi v vrstah, med katerimi je določena, predpisana razvrstitev in razdalja; biol. naravni sistem rastlinstva in živalstva razvrstitev rastlinstva in živalstva v skupine po sorodnosti; ekon. degresivni sistem nagrajevanja po katerem delavčev zaslužek narašča počasneje, kot se dviga njegova delovna storilnost; družbenoekonomski sistem način uskladitve posameznih gospodarskih dejavnosti, da tvorijo narodnogospodarsko celoto; gospodarski sistem po katerem so gospodarske enote povezane v narodno gospodarstvo kot celoto; elektr. informacijski, operacijski, računalniški sistem; trifazni, večfazni sistem; fiz. mednarodni sistem enot za fizikalne količine, ki temeljijo na enotah za dolžino, maso, čas, električni tok, temperaturo, določenih z mednarodnim dogovorom; opazovalni sistem koordinatni sistem za določanje lege in ure za merjenje časa; geom. koordinatni sistem za določanje lege točke v ravnini, prostoru; polarni, premočrtni koordinatni sistem; sistem premic, ravnin skupnost premic, ravnin s predpisano lastnostjo; grad. montažni sistem gradnje pri katerem se uporabljajo vnaprej izdelani montažni elementi; jur. volitve po večinskem sistemu; delegatski volilni sistem po katerem volijo predstavniki ožje teritorialne skupnosti delegate za predstavništvo širše teritorialne skupnosti; kem. periodni sistem elementov razporeditev kemičnih elementov po naraščajočih atomskih številih v obliki tabele; lingv. glasovni sistem jezika; lit. naglasni, zlogovni metrični sistem; mat. desetiški, dvojiški sistem; logaritemski sistem; odvisni sistem sistem med seboj odvisnih enačb, vektorjev, aksiomov; metal. napajalni sistem s pomočjo katerega se prepreči nastanek lunkerja v ulitku; min. kubični sistem v katerem so vse tri osi med seboj pravokotne in enako dolge; monoklinski sistem v katerem sta dve osi med seboj pravokotni, tretja pa je proti eni nagnjena; kristali v heksagonalnem, rombičnem sistemu; muz. atonalni, tonalni sistem; četrttonski sistem v katerem je oktava enakomerno razdeljena na štiriindvajset tonov; navt. kardanski sistem priprava iz obročev, ki omogoča, da v njej nameščene priprave ostanejo zmeraj v vodoravni legi; prekrivalni sistem izdelave čolnov pri katerem se deske opločja delno prekrivajo; ptt simultanski sistem ki omogoča istočasno delovanje dveh ali več ločenih telefonskih ali telegrafskih zvez na istem vodu; sinhronski (telegrafski) sistem pri katerem se v oddajnem in sprejemnem aparatu mehanizmi vrtijo z isto hitrostjo, sinhrono; rad. oddajni, sprejemni sistem; televizijski sistem; soc. odprt družbeni sistem v katerem ni ovir za spreminjanje poklicnega, družbenega, razrednega položaja človeka; šah. obrambni sistem; švicarski sistem sistem tekmovanja, po katerem igrajo med seboj igralci s (približno) enakim številom točk; teh. zavorni sistem

vrednota (25)
1. vrednôta -e ž (ó) čemur priznava kdo veliko načelno vrednost in mu zato daje prednost: doživljati, ohranjati, priznavati vrednote; družbene, osebne vrednote; estetske, moralne vrednote; ljubezen, resnica, svoboda in druge vrednote

entropija (2)
1. entropíja -e ž (ȋ) fiz. termodinamična količina, ki nastane iz nič pri ireverzibilnih spremembah in se ne da uničiti: entropija plina; sprememba entropije

Eto! Znanstvena razlaga vseh besed ki jih nisi razumel!!!

P.S.: Razen ce SSKJ ni ultimativen vir definicij za vse stvari....
Statistically 3 out of 4 involved usually enjoy gang-bang experience.

kixs ::

SS:

zadeva je preprosta in komplicirana... odvisno kaj imas raje.

Glede na osebno percepcijo (dojemanje/zaznavanje) tvojih trenutnih navad, moras najprej sploh odkriti kaj bi rad spremenil in zakaj. Ko to ugotovis ali sam ali ti nekdo predlaga. Moras spet sam pri sebi razcistit koliko je ta sprememba vredna truda in casa. Glede na cilj oz. zelen rezultat gres v smer spreminjaja navade ali pac ne. Dolocene navade so tako mocno zasidrane, da jih clovek samo s svojo voljo zelo tezko spremeni - npr. kajenje. Tako potem obstajajo psiholoske metode, ki gredo v clovekovo podzavest.

Nekaterih navad se niti sami ne zavedamo. Torej so na zelo nizkem nivoju, vecinoma pa so navade povezane z nasim nacinom dela, te pa so t.i. priucene navade. Priucene navade se da spremeniti s kontra navado. Dlje kot nekaj delamo, vec casa bomo potrebovali za spremembo.

Npr. ce imas navado vstajat ob 8:00. Bi pa rad to navado spremenil na 7:00. Se bos moral za prvih nekaj dni kar prisilit, da ti bo uspelo. Ce bos vztrajal nekaj dni, bo ze lazje in po dveh tednih bos ze sam vstajal brez budilke.

Najvec pa je odvisno od VOLJE do spremembe. Ze ko nam je npr. uspelo in vstajamo ob 7:00 pol leta, pa pride zima in daljse noci in najdemo izgovor, da spet spimo do 8:00 in smo spet na starih tirih.

PS:
Eni imamo/-jo navado, da smetimo po forumih... kako bos tako navado odpravil, se posebej, ce se tega niti ne zavedamo/-jo?

lp

antonija ::

Npr. ce imas navado vstajat ob 8:00. Bi pa rad to navado spremenil na 7:00. Se bos moral za prvih nekaj dni kar prisilit, da ti bo uspelo. Ce bos vztrajal nekaj dni, bo ze lazje in po dveh tednih bos ze sam vstajal brez budilke.

Ne.

"Najvec pa je odvisno od VOLJE do spremembe. Ze ko nam je npr. uspelo in vstajamo ob 7:00 pol leta, pa pride zima in daljse noci in najdemo izgovor, da spet spimo do 8:00 in smo spet na starih tirih."

To pa ja. Jaz nekaj vec kot 10 let moram biti ob 7ih zjutraj v ljubljani, pa se tega nisem navadil. Razlog je verjetno to da sovrazim vstajanje ob zgodnjih urah, razen ce nimam prekleto dobrega razloga za to (kot je recimo odhod na pocitnice kjer lahko vstajam ob 12ih pa se noben ne pritozuje).

Dejstva so pa taka kot so ti jih tisti ki v tej temi "gnjavijo" napisali: Ce hoces nekaj pri sebi spremeniti potem moras premaknit svojo rit. Ali jo pa zasidrat na stol, odvisno kaksne spremembe hoces. Vendar ce ne bos imel neke motivacije ki te bo k tem spremembam vodila, potem bo ves tvoj trud prej-ko-slej zaman. Nobeno sedenje za knjigo ti ne pomaga ce vmes sanjaris o igricah, pijaci z bejbam, popivanju s kolegi, etc. Pravtako ti ne pomaga noben fitnes po katerem gres na "en bigmack menu s taveliko kokakolo pa se eno jabolcno pito, prosim. Pa se en karamelni sladoled prosim. Fak kolk so mi dobri karamleni...".

Ce pa seveda se vedno isces "znanstvene" izgovore zakaj se ti ne da ucit/telovadit/zgodaj vstajat/whatever pa verjamem da ti jih ne bo problem najti, ze samo v tej temi jih je mlao morje. Ce dodas zdraven se besedo kot je entropija ti bo vecina se verjela da je "vse odvisno od znanosti".
Statistically 3 out of 4 involved usually enjoy gang-bang experience.

Tear_DR0P ::

antonija - v kolikor odgovarjas meni - slovarska definicija ne šteje za znanstveno

ss - navade se navadiš ali odvadiš dosti hitro - navade grizenja nohtov sem se znebil instantno - odločil sem se, da si jih ne bom nikoli več - in sem jih nehal. samo odločiti se moraš, imeti motivacijo. ampak najprej moraš vedeti kaj je navada. volja do učenja preprosto ni navada - pa si ti lahko še 100x prepričan da ti samo pametujem. navada je refleksno početje - nekaj kar nisi naučen, tudi branje knjige vsak dan, ker to rad počneš, ni navada. navada je refleksno početje. če začneš vsako jutro pred tuširanjem delat 10 sklec, bo to po nekem času tako "prešlo v kri", da boš naredil 10 sklec pred vsakim tuširanjem, tudi večernim. kolikšen je ta čas? nimam pojma. ker je zelo odvisen od repeticij navade.
"Figures don't lie, but liars figure."
Samuel Clemens aka Mark Twain

SmeskoSnezak ::

Bom to temo obudil zarad druge... v temi Konc kapitalizma so rekli, da so v Afriki navajeni bit leni, da jim vse pade baje z neba. No, da ne smetimo tiste teme z navadami iz Afrike, je bolje če tu nadaljujemo.

Kako torej bi lahk spremenili navade teh ljudi, da bi postorili kaj za svojo leno rit? :)

Bolj po domače, kaj bi lahk "mi" naredli?

Jaz sem zdaj na hitro si zmislo par stvari, pa me lahk popravite, itd.

Lahko bi začeli izbolševati standard tako, da bi gradili hiške, šole, ustanove in jim rekli naj pomagajo. Tako bi jih naučli gradit.

Lahk bi v šole prpelali učitlce, ki bi jih učile različno snov. In verjetno bi kdo reko, da bi tud on rad učil pa ker je od tam bi blo ql tud zanj, bi dobival plačo.

sarcazm/Ah, wait... a ne počnemo tega že zdaj? :)
@ Pusti soncu v srce... @

Zgodovina sprememb…

WarpedGone ::

Na dolgi rok pomaga samo šok terapija. Takoj ukinit absolutno vsako pomoč v denarju, zdravilih, hrani oz. v vsem s čemer se da preprodajat in jo spremenit v štipendije za fakse po svetu pod pogojem, da se človek potem vrne v svojo državo delat za vsaj 10 let.
Zbogom in hvala za vse ribe

lymph ::

Da se navada zasidra v podzavest potrebujemo okoli 20-30 dni ponavljajočega vzorca.

(Psycho-Cybernetics)
"Belief is immune to counter example."

Icematxyz ::

Ta rek se ponavadi pojavi takrat, ko nekdo naredi nekaj kaj se smatra ponavadi ni pa nujno za majn zaželjeno početje. Pa vendarle počne to že tolko časa, da se sam zave da to počne tudi proti svoji volji oziroma svoji predstavi o tem kaj bi pa on dejasnko raje počel. Se pravi vse drugo samo tega ne.

Ampak bistvo pa je, da se ob tem zaveda, da bo to skoraj zagotovo še naprej počel. Lahko pa tudi gre seveda za dejanja, katera se smatrajo tudi za "pozitivna". Ampak sam bi ocenil da redkeje.

Zgodovina sprememb…

fireice ::

Ni sicer direktno povezano s tem, pa vseeno. Za dobro izvedbo zahtevnih gibov (udarci pri karateju, zongliranje,...) je potrebno ponoviti te gibe pravilno par 1000x, da jih lahko izvajamo avtomaticno. Se vecji problem se je te avtomatike potem odvaditi, saj je treba se parkrat vec ponovitev, da se tega vsaj deloma odnavadimo.

tsh2 ::

14 dni lahko potrdim pri meni. fitnes že naprimer, po 14 dneh mi je prišel v navado, in potem sem se ga kar veselil in bil manj zmatran. za tisto kar ti je v navadi je treba veliko manj napora, da opravljaš. vse navade so "sladke", udobne.

tole teorijo tudi lahko potrdim iz mojih izkušenj:
prisli se, da nekaj kar se ti ne da, delaš 14 dni. če se ti po 14 dneh še vedno ne da delati tiste stvari, ti je dovoljeno, da jo nehaš delati. ampak večinoma jo boš vzljubil po 14 dneh:
http://www.unsolvedmysteries.com/usm221...

ABX ::

Pokadi en joint, če si sposoben opravit delo si dovolj treniral. :)
Vaša inštalacija je uspešno spodletela!

JebatGa ::

V osnovni šoli nam je profesorica telovadbe govorila, da človeško telo rabi približno 3 tedne da se navadi na nekaj. Recimo da dviguješ uteži. Rabiš 3 tedne, da se navadiš dvigovat 10kg. Po 3 tednih lahko začneš dvigovat 15kg itn. No vsaj tako nam je govorila ona. Pa to ni spet tako dolgo nazaj.

ripmork ::

V temi je nekaj dobrih razlag (ja, ponavadi je treba cca mesec dni ponavljanja nekega vzorca, da se ti vsidra v navado). Se strinjam s tem kar Tear_DROP pravi, a bom zaradi lažjega razumevanja uporabil izraz navada v širšem pomenu.

Za kreiranje nove navade je potrebna motivacija/volja
Problem pa je v tem, da se je zgolj na voljo oziroma motivacijo izjemno težko zanašat...
ker pač na voljo vplivajo vsakdanje življenje, razpoloženje, fizično počujte, itd...

Kaj torej naredit?
Dobra ideja se mi zdi, uporabiti tisto trenutno motivacijo ko jo imaš, da spremeniš "podlago" za svoje početje v prihodnosti... tako da se pripraviš na slab dan. Primer: recimo da hoče nekdo shujšat: če se bo zanašal le na svojo voljo, bo en dan že zdravo jedel pa se rekreiral (tisti dan, ko bo imel veliko motivacije za to), a prej ali slej v prihodnosti ga bo popadlo, pa se bo prenažrl in zavil na stara pota.
Lahko pa bi taisti človek tisto trenutno motivacijo izrabil tako, da bi naredil premišljen plan in ga na brzino realiziral - spremenil tiste življenjske razmere, ki so v nasprotju z novimi cilji in jih lahko spremeni. Vrgel iz hladilnika vse, kar je nezdravo in premastno, in ga nafilal z zdravo hrano za naslednjih x dni... zabrisal sladkarije v smeti in se brez obotavljanja vpisal na fitnes, kupil zanimivo knjigo na temo diet in hujšanja, treningov. Tako bo ta posameznik, ko bo spet doživel slab dan in bo pomanjkanje volje do česarkoli, imel že vse pripravljeno in bo oborožen za nov način življenja. Drugačne razmere ga bodo prisilile v nove navade, te pa se bodo z vsakim dnem utrjevale.

SmeskoSnezak ::

Ja, ok. Kaj pa če nimaš denarja za knjige, se vpisat v fitnes, etc.? Če praviš da volja sama po sebi ni dovolj?
@ Pusti soncu v srce... @

ripmork ::

Nisem nikjer napisal, da volja ni dovolj.
Napisal sem, da je zgolj na trenuten hype/voljo/motivacijo težko računat - ker je ni v izobilju, pa tudi skladiščit se je ne da.
Dal sem le primer, kako si lahko z vnaprej načrtovano spremembo življenjskih pogojev olajšaš prehod iz stare v novo navado.(boljše izkoristiš omejeno voljo, ki jo imaš)

Če ni keša, poiščeš cenejšo altenativo, ali pa greš delat, kaj pa drugega...
navsezadnje, če ni dela/keša/futra, potlej verjetno tudi problemov z debelostjo zaradi slabe navade (prenadjedanja) ni.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: ripmork ()

Gandalfar ::

30 dni je menda taksna fajn cifra, da spremenis navado.

THX 1138 ::

30 dni je menda taksna fajn cifra, da spremenis navado.


A zato, ker je okrogla?:)

navsezadnje, če ni dela/keša/futra, potlej verjetno tudi problemov z debelostjo zaradi slabe navade (prenadjedanja) ni.


Je dokazano, da so revni ljudje debelejši kot njihovi vrstniki iz premožnejših slojev.

Pyr0Beast ::

Dandanes, vzrok slaba hrana.
Vcasih ravno obratno.
Some nanoparticles are more equal than others

Good work: Any notion of sanity and critical thought is off-topic in this place

Tear_DR0P ::

Je dokazano, da so revni ljudje debelejši kot njihovi vrstniki iz premožnejših slojev.

aha - zato afričani umirajo od sladkorne bolezni in infarktov, evropejci in ameri pa od lakote - al gre tole malo kontra?
"Figures don't lie, but liars figure."
Samuel Clemens aka Mark Twain

THX 1138 ::

Je dokazano, da so revni ljudje debelejši kot njihovi vrstniki iz premožnejših slojev.
aha - zato afričani umirajo od sladkorne bolezni in infarktov, evropejci in ameri pa od lakote - al gre tole malo kontra?


Običajno ob omembi "epidemije" debelosti pomislimo v glavnem na Ameriko. Res je, da se je trend prekomernega rejenja začel v Ameriki v 70ih in 80ih letih prejšnjega stoletja, vendar danes povečevanje povprečnega ITMja ni omejeno niti samo na razviti svet niti samo na Ameriko. Še posebej hitro število pretežkih in debelih ljudi narašča v revnih in v deželah v razvoju, nič posebej boljši pa nismo niti Evropejci: povprečen ITM v Evropski uniji je 26,5 (podatki WHO), 400 milijonov odraslih ima prekomerno težo, 130 milijonov ljudi je debelih. Še posebej pereči pa so podatki o otrocih: 20% evropskih otrok je pretežkih, tretjina teh pa sodi med debele. Prognoze kažejo, da bo v EU leta 2010 debelih že 150 milijonov ljudi.

Kje so vzroki za debelost?

Razen redkih posameznikov, kjer se prekomerna teža ali debelost pojavi kot bolezenski simptom oziroma posledica jemanja nekaterih zdravil, je debelost vedno rezultat prehranjevanja s presežkom energije - torej pojemo več kot porabimo. Na ravni posameznika gre vedno za neustrezen življenjski slog: uživanje hrane, prebogate z energijo, in pomanjkanje gibanja. Najpogosteje sta na delu oba faktorja, posledice pa so lahko dramatične.

Svetovna zdravstvena organizacija debelost definira kot bolezen, kar je predvsem voda na mlin korporacij, ki skrbijo za verigo od pridelovanja do prodaje hrane, in farmacevtske industrije, ki želi debelost označiti kot bolezen, ki jo lahko in jo je treba zdraviti. V tem smislu so odkritja, ki za debelost krivijo določene gene, pridobljene bolezni, strupe iz okolja in podobno, zelo priročna, saj preusmerjajo pozornost z drugih, očitnejših razlogov. Težava je v tem, da je težko odgovoriti na vprašanje, zakaj je človeštvo zares predebelo postalo šele v zadnjih 30 letih in ne prej? Če so za debelost krivi geni, bi morali biti predebeli že prej - genske spremembe se ne zgodijo v tako kratkem času!

Vir:http://www.cenim.se/312-a.html

THX 1138 ::

Pa še to:

Prav te dni so v javnost prišli rezultati razskave dr. Molly Martin z državne univerze v Pennsylvaniji, v kateri dokazuje, da se debelost prenaša v družinah, vendar ne zgolj po genski nagnjenosti k debelosti, pač pa predvsem zaradi podobnega življenjskega sloga. Ugotovila je, da k otrokovi debelosti prispevata predvsem dva dejavnika: frekvenca obrokov in čas, preživet pred TV, računalnikom oziroma igralnimi konzolami.

Problem je, ker priprava ustreznih obrokov in ukvarjanje z rekreacijo zahtevata denar, predvsem pa čas - tega sodobnim družinam v iskanju ravnovesja med čedalje daljšimi delovnimi dnevi (tako staršev kot otrok) in oskrbo s potrebščinami kronično primanjkuje. Težave pri zagotavljanju rednih obrokov nam ponavadi rešujejo prodajalci predelane ali pripravljene hrane, ki se ponašajo s priročnostjo in cenenostjo, kar vodi do tega, da so tveganjem za razvoj debelosti še bolj izpostavljeni ljudje z najnižjim socialnim statusom. Ugotovili so, da ameriški otroci že tretjino vseh kalorij zaužijejo v obliki obrokov hitre prehrane ali kupljenih izdelkov, bogatih z maščobami in enostavnimi ogljikovimi hidrati. Takemu okolju, ki posameznika sili v prakse, ki vodijo v debelost, pravijo obesogeno okolje (eng. obesogenic environment: okolje, ki vzpodbuja razvoj debelosti).

tsh2 ::

krivi so starši (oziroma tisti, ki v družini kupuje in pripravlja hrano), ker otrokom/družini kupujejo slabo hrano in jih navadijo(ontopic) na tako hrano.


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

Debelost (strani: 1 2 3 4 5 6 )

Oddelek: Loža
28634771 (14009) kuall
»

Slovenski zajtrk (strani: 1 2 3 )

Oddelek: Problemi človeštva
11118359 (15112) fosil
»

Prsne mišice. Kako? (strani: 1 2 3 )

Oddelek: Loža
13116901 (13633) m0LN4r
»

hujšanje (strani: 1 2 3 )

Oddelek: Loža
10512313 (8507) Pyr0Beast

Debelost (strani: 1 2 )

Oddelek: Loža
734744 (3653) OwcA

Več podobnih tem