Varčevanje je nateg

dronyx je 15. maj 2026 ob 16:08:11 izjavil:

Kot rečeno, generalno gledano je raja pri nas finančno nepismena, hkrati pa ima še vedno nekje v podzavesti debakel z NKBM in še kakšen propad iz časov pri(h)vatizacije. Sem se prav poskušal spomnit, če iz tistih časov sploh še obstaja kakšen PID oz sklad, pa mi ne pade nič na pamet. Vse šlo k vragu. Zdaj pač banke samo izkoriščajo za jadranje veter, ki ga ustvarja nekdo drug. Ni pa seveda rečeno, da tega enkrat ne bo več.

Fora je da se stvari spreminjajo in da sistem nagrajuje tiste, ki se prilagajajo. Ti ne moreš kar neke delnice/kovine/kripta/nepremičnine v nekem trenutku kupit/najet in upat, da to je pa sedaj to - do konca lajfa preskrbljen. Stvari rastejo in padajo ene stvari rastejo druge padajo, zato investiranje in finančna pismenost ni nekaj kar bi "se naučil v OŠ", to moraš sproti posodabljat gledat, spremljat, itd.

Veliko teh PID skladov se je preoblikovalo. Meni so starši takrat vložili certifikat v Maksimo ID, to se je kasneje preoblikovalo v NLB Globalni delniški sklad. Še vedno držim.

mirator je 15. maj 2026 ob 16:20:15 izjavil:

dronyx je 15. maj 2026 ob 16:08:11 izjavil:

Kot rečeno, generalno gledano je raja pri nas finančno nepismena, hkrati pa ima še vedno nekje v podzavesti debakel z NKBM in še kakšen propad iz časov pri(h)vatizacije. Sem se prav poskušal spomnit, če iz tistih časov sploh še obstaja kakšen PID oz sklad, pa mi ne pade nič na pamet. Vse šlo k vragu. Zdaj pač banke samo izkoriščajo za jadranje veter, ki ga ustvarja nekdo drug. Ni pa seveda rečeno, da tega enkrat ne bo več.

Časi in navade pa tudi finance niso imune, se spreminjajo. Včasih si bil neumen, če se nisi zakreditiral, pa si kredit rabil ali ne. Sedaj je pa čas, ko se ne splača jemati kredita, ampak tudi varčevati ne. Torej kaj ti ostane? Investiranje ali razuzdanost?

Na lagarju met fiat pa cakat nov covid.

johnnyyy je 15. maj 2026 ob 16:39:58 izjavil:

...in finančna pismenost ni nekaj kar bi "se naučil v OŠ", to moraš sproti posodabljat gledat, spremljat, itd.

Ti moraš nekje neke osnove nekje pridobit. Če drugega ne, pridobivanje osnov v šoli sigurno škoditi ne more. Za življenje osnove matematike po moje potrebuje vsak. Ni pa vsakemu potrebno znat reševanja diferencialnih enačb. Jaz govorim o osnovah. Pri nas se razumevanje osnov financ konča pri tem, da je pametneje vzet stanovanjski kredit na banki in plačevat 800 € obroka naslednjih 20 let in je potem stanovanje tvoje, kot pa 20 let plačevat 800 € najemnine in na koncu nimaš nič.

Jaz se v šolah do konca faksa nisem o financah naučil praktično nič. Sem ne štejem bedarije od predmeta Politična ekonomija na faksu, ker tisto je bil praktično komunizem. Enkrat sem se v to poglobil in moram reči, da mi ni žal in marsikaj me je šokiralo, kako deluje. Pa nisem sedaj nek strokovnjak, lahko pa rečem, da imam od tega konkretno finančno korist. Samo tolčem se po glavi, da to nisem šel prej študirat. Učili so me pa ves drug balast.

pujsekpepe je 15. maj 2026 ob 19:27:08 izjavil:

Jaz bom pa tako rekel, najvec mi je prinesel tale forum. Tam do leta 2016-18 so bili tu ljudje ki so danes miljonarji (verjetno so bili ze prej) in so brezplacno talali nasvete ce si jih le bral pozorno in si vrgel kak evro kam si lahko danes kupil flat ali dva

OK, če misliš kripto nasvete seveda drži. Jaz se spomnim kot včeraj, ko je bil leta 2017 bitcoin 1000 USD. Meni se je to zdela norost, da bi dal 1000 USD praktično za nič in takrat sem vedel, da to ne more biti nikdar plačilno sredstvo. Kljub vsemu optimizmu nekaterih tule sem bil prepričan, da to ne more rasti. Pa je in to zelo. Ampak zaradi tega mi ni čisto nič žal. Še danes bi se kripta izognil na daleč. To so žetoni za igralništvo, kar zame ni odgovorno investiranje.

Hitrost vrtenja denarja je sigurno v enačbi kapitalizma, seveda denar kupi dodano vrednost. Bojim se, da moč denarja ne pripada kapitalizmu kot si ga želimo ampak inflaciji. Se pravi paradoks kapitalizma je nadpovprečno vrtenje denarja ki povzroči inflacijo.

Simetrija žoge ja lahko samoumevna, če se upošteva takratne potrebe in izkoristek ostanka v dobi bio ritma. Brez časnost/time in odstopanje, bo vedno pripeljalo do ohranjanja stanja bio časa, kontrola AI.

mirator je 15. maj 2026 ob 16:20:15 izjavil:

dronyx je 15. maj 2026 ob 16:08:11 izjavil:

Kot rečeno, generalno gledano je raja pri nas finančno nepismena, hkrati pa ima še vedno nekje v podzavesti debakel z NKBM in še kakšen propad iz časov pri(h)vatizacije. Sem se prav poskušal spomnit, če iz tistih časov sploh še obstaja kakšen PID oz sklad, pa mi ne pade nič na pamet. Vse šlo k vragu. Zdaj pač banke samo izkoriščajo za jadranje veter, ki ga ustvarja nekdo drug. Ni pa seveda rečeno, da tega enkrat ne bo več.

Časi in navade pa tudi finance niso imune, se spreminjajo. Včasih si bil neumen, če se nisi zakreditiral, pa si kredit rabil ali ne. Sedaj je pa čas, ko se ne splača jemati kredita, ampak tudi varčevati ne. Torej kaj ti ostane? Investiranje ali razuzdanost?

Tudi danes se splača zakreditirat, sploh za hard assete, kot je npr. stanovanje! In ja, ne splača se varečvati v denarju, splača pa investirati. Za tiste, ki se jim ne da s tem ukvarjat povsem enostavno, vsak mesec kupit za isti znesek VWCE, pa je to to. Zaščiteno pred inflacijo in še več.

karafeka je 15. maj 2026 ob 20:28:11 izjavil:

Inflacija je predvsem posledica prevelike akumulacije denarja pri elitah. Ti potem kupujejo omejene vire ko lizike (ali pa gredo v vojne zaradi njih), kar povzroči dvig cen. Se pa podobno dogaja tudi v drugih nekapitalističnih ureditvah. Sumasumarum, navadna raja v takih pogojih vedno potegne ta kratko. V nekaterih drugih časih, bi države preveliko akumulacijo omejile z davki, dandanes pa so same države v rokah elit in posledice so vidne praktično vsepovsod, predvsem pa v razvrednotenju varčevanja.

Dodal bom tole:
https://x.com/wildcatch_tv/status/20551...

Medij je problem, ne ljudje.

Reunion narcisov v obliki iskanja pogrešanih nima možnosti reseta. Njihov reset je objem izplena pogrešanega.

Pridem jaz na banko in vzamem recimo 200.000 EUR stanovanjskega kredita po 3,5% plus seveda še ostali stroški. Banka ta denar ustvari iz nič, ker ima za to pooblastilo ECB. Jaz s tem kreditom kupim nepremičnino, nakar kupec dobi ta denar nakaza na njegov TRR, kjer nekaj časa leži. Banka potem ta denar, ki ga je sama ustvarila iz nič naloži na račun ECB in vleče še dodatno 2%. Pazit morajo samo, da jaz redno kredit odplačujem, ker če je takih neplačnikov preveč gre lahko v bankrot in jim ECB odvzame pravico kreiranja in posojanja naprej novega denarja. Če bi mi to kdo razlagal, bi ga imel za zmešanega. Ampak tako ta sistem danes deluje. Fuck me!

Malenkost narobe razmišljaš.
Tako kot ti nimaš nič, tudi banka nima nič.
Zato si ti izposodiš od banka, ta pa si izposodi od nad banke.
Če je vse ok, ti vrneš banki, on vrne nad banki in krog je zaključen. Seveda daš banki zaslužiti, banka pa nad banki.
To je v teoriji. V praksi pa je, seveda, vse skurbano.

dronyx je 16. maj 2026 ob 09:00:50 izjavil:

Pridem jaz na banko in vzamem recimo 200.000 EUR stanovanjskega kredita po 3,5% plus seveda še ostali stroški. Banka ta denar ustvari iz nič, ker ima za to pooblastilo ECB. Jaz s tem kreditom kupim nepremičnino, nakar kupec dobi ta denar nakaza na njegov TRR, kjer nekaj časa leži. Banka potem ta denar, ki ga je sama ustvarila iz nič naloži na račun ECB in vleče še dodatno 2%. Pazit morajo samo, da jaz redno kredit odplačujem, ker če je takih neplačnikov preveč gre lahko v bankrot in jim ECB odvzame pravico kreiranja in posojanja naprej novega denarja. Če bi mi to kdo razlagal, bi ga imel za zmešanega. Ampak tako ta sistem danes deluje. Fuck me!

ajej, nekatere stvari si tako poenostavil, nekatere pa tako narobe interpretiras, da tudi oznaka ‘zmešan’ ni daleč od resnice . V vsakem primeru komentiraš stvari, ki jih ne poznaš in več kot očitno ne razumeš.

dronyx je 15. maj 2026 ob 21:02:21 izjavil:

Jaz bi uvedel opozorila, tako kot so jih za piškotke. Na vhodu banke nalepka in opozorilo, ko odpreš spletno banko - INFLACIJA VAM KRADE PRIHRANKE!

+1! Oziroma celo nekaj v smislu: "kljub obrestim na varčevalnem računu dolgoročno izgubljate proti inflaciji"

energetik je 15. maj 2026 ob 21:00:05 izjavil:

Za tiste, ki se jim ne da s tem ukvarjat povsem enostavno, vsak mesec kupit za isti znesek VWCE, pa je to to. Zaščiteno pred inflacijo in še več.

Točno to.

dronyx je 16. maj 2026 ob 09:39:36 izjavil:

T440 je 16. maj 2026 ob 09:34:45 izjavil:

ajej, nekatere stvari si tako poenostavil, nekatere pa tako narobe interpretiras, da tudi oznaka ‘zmešan’ ni daleč od resnice . V vsakem primeru komentiraš stvari, ki jih ne poznaš in več kot očitno ne razumeš.

Lepo in argumentirano kontrirano moji tezi. Skoraj že akademski nivo. AI sicer meni, da to kar sem jaz napisal v veliki meri drži, je le nekoliko poenostavljeno.

Boš razumel?
Poglej, tu lahko najdeš zadnje kvartalno poročilo NLB (marec 2026): https://www.nlbgroup.com/si-sl/vlagatel...

Na kratko – skupina NLB je imela konec marca 32 milijard bilančne vsote in to je bilo poenostavljeno razparcelirano nekako takole:
- dobre 4 milijarde gotovine in naložb pri ECB
- slabih 9 milijard EUR posojil podjetjem in gospodarstvu
- dobrih 10 milijard EUR posojil prebivalstvu (torej potrošniška in stanovanjska posojila)
- dobrih 7 milijard EUR kupljenih obveznic
- cca. 2 milijardi EUR pa vse ostalo

Da je NLB lahko financirala to svojo 32 milijardno bilančno vsoto (oz. katerikoli kredit iz tega), si tega denarja ni mogla »izmisliti« oz. »ustvariti iz nič na podlagi pooblastila ECB«, pač pa je morala vse do zadnjega EUR nekje dobiti. In denar, ki ga je potem plasirala v eno od zgornjih postavk je dobila iz naslednjih virov:
- slabe 4 milijarde so prispevali delničarji v obliki kapitala (bodisi so enkrat v preteklosti vplačali ta kapital, bodisi so v banki puščali pretekle dobičke)
- cca 2 milijardi je banka zbrala na način, da je sama izdala obveznice (tukaj so notri tudi njene podrejene obveznosti, ki jih banka običajno precej drago plačuje, običajno tudi tam preko 7%...
- cca. 7 milijard so banki posodila podjetja (preko depozitov in vlog gospodarstva)
- cca. 17 milijard so pa banki posodile fizične osebe (preko depozitov in vlog prebivalstva)
- cca. 2 milijardi so pa spet ostale, razdrobljene obveznosti...

Skratka kaj od tega je zdaj po tvoje »iz nič ustvarjeno na podlagi pooblastila ECB«? Ja, banka ima dovoljenje ECB za bančne posle, kar pomeni za zbiranje depozitov (zato jih je tudi zbrala 17 milijard od fizičnih oseb in 7 milijard od podjetij), ampak če jih ne bi zbrala, ne bi kreditirala dalje in tudi pod razno ne bi nič »ustvarjala iz nič«. Zakaj je prebivalstvo pripravljeno posojati banki 17 milijard skoraj zastonj, je pa drugo vprašanje.

feryz je 16. maj 2026 ob 09:19:26 izjavil:

Malenkost narobe razmišljaš.
Tako kot ti nimaš nič, tudi banka nima nič.
Zato si ti izposodiš od banka, ta pa si izposodi od nad banke.
Če je vse ok, ti vrneš banki, on vrne nad banki in krog je zaključen. Seveda daš banki zaslužiti, banka pa nad banki.
To je v teoriji. V praksi pa je, seveda, vse skurbano.

To je pa že nadfilozofija. Nihče nima nič in vse je nič. In vsi smo nič in kroga ni oz. je nič. In gnoj je zlato in kdor ima dušo ne potrebuje gnoja. In nič je vse in ni nič.

@T440 imaš AI in najprej preveri, kar napišeš, ali res drži. Ne stane nič. Grok komentira tvoj tekst:

Ta razlaga je delno pravilna, ampak zelo zavajajoča in nepopolna. Opisuje pasivno stran bilance (od kod banka "dobi" sredstva), ampak popolnoma ignorira ključni mehanizem ustvarjanja denarja v sodobnem bančništvu. Kaj je prav v njegovem opisu? Bilančna vsota NLB Skupine je res okoli 31-32 milijard EUR (podatki za konec 2025/začetek 2026). Struktura pasive je približno takšna, kot jo opisuje:
Lastniški kapital (delničarji + zadržani dobički): nekaj milijard.
Izdane obveznice in podrejene obveznice.
Velik del: depoziti fizičnih oseb in podjetij (to je glavni vir "financiranja").

Banka res ne more dati kredita brez upoštevanja kapitala, likvidnosti in regulacije (CRR, LCR, kapitalni zahtevi ECB).

To je klasičen "banka je posrednik" pogled.

Kaj je močno narobe / nepopolno?

"Denarja si ni mogla izmisliti" -- To je pol-resnica.
Ko banka odobri nov kredit (npr. 100.000 EUR hipotekarni kredit), ustvari nov depozit na računu kreditojemalca. Ta depozit je nov denar v sistemu. Banka ga ne "pridobi" od nekoga drugega vnaprej. Ustvari ga z računovodskim vnosom: Sredstva: +100.000 EUR (terjatev/kredit)
Obveznosti: +100.000 EUR (depozit stranke)

Šele potem mora zagotoviti, da ima dovolj rezerv (pri ECB) in kapitala za pokritje tveganj. V evroobmočju je minimalna rezerva le 1 %.


Torej da banka podeli za milijardo kreditov potrebuje samo 10 milijonov rezerv. Ni ji potrebno nič od ECB ali koga drugega dobiti te milijarde, da posodi naprej. To razume kot opažam izjemno malo ljudi. Nekateri tega nikakor ne morejo razumeti, ker se jim zdi nemogoče, da tako sistem deluje.

c3p0 je 16. maj 2026 ob 10:21:48 izjavil:

Eno je tudi kupit, drugo pa prodat. In tisto drugo je daleč najbolj pomembno. Jaz sem kupil BTC po 600 EUR, so what?

Ko je nekdo videl, da je vrednost 2x, 5x, je večina prodala in se veselila. Samo tisti idealisti so držali naprej in nekateri še vedno držijo. Ne, ker so finančni geniji.

Hja, prodaja je IMO precej bolj pomembna kot nakup.

Ker vprašanje je, zakaj sploh vlagati? Kaj potem s tem početi? Ker če nikoli ne likvidiraš, si kot veverica ko si shrani lešnike in na koncu "segnijejo".

Varčevati do smrti?! To se pravi, da celo življenje daješ na stran in na koncu nimaš od tega nič?

Kdaj in kako spremeniti način življenja zaradi kapitala?

dronyx je 16. maj 2026 ob 10:27:09 izjavil:

@T440 imaš AI in najprej preveri, kar napišeš, ali res drži. Ne stane nič. Grok komentira tvoj tekst:

Ta razlaga je delno pravilna, ampak zelo zavajajoča in nepopolna. Opisuje pasivno stran bilance (od kod banka "dobi" sredstva), ampak popolnoma ignorira ključni mehanizem ustvarjanja denarja v sodobnem bančništvu. Kaj je prav v njegovem opisu? Bilančna vsota NLB Skupine je res okoli 31-32 milijard EUR (podatki za konec 2025/začetek 2026). Struktura pasive je približno takšna, kot jo opisuje:
Lastniški kapital (delničarji + zadržani dobički): nekaj milijard.
Izdane obveznice in podrejene obveznice.
Velik del: depoziti fizičnih oseb in podjetij (to je glavni vir "financiranja").

Banka res ne more dati kredita brez upoštevanja kapitala, likvidnosti in regulacije (CRR, LCR, kapitalni zahtevi ECB).

To je klasičen "banka je posrednik" pogled.

Kaj je močno narobe / nepopolno?

"Denarja si ni mogla izmisliti" -- To je pol-resnica.
Ko banka odobri nov kredit (npr. 100.000 EUR hipotekarni kredit), ustvari nov depozit na računu kreditojemalca. Ta depozit je nov denar v sistemu. Banka ga ne "pridobi" od nekoga drugega vnaprej. Ustvari ga z računovodskim vnosom: Sredstva: +100.000 EUR (terjatev/kredit)
Obveznosti: +100.000 EUR (depozit stranke)

Šele potem mora zagotoviti, da ima dovolj rezerv (pri ECB) in kapitala za pokritje tveganj. V evroobmočju je minimalna rezerva le 1 %.


Torej da banka podeli za milijardo kreditov potrebuje samo 10 milijonov rezerv. Ni ji potrebno nič od ECB ali koga drugega dobiti te milijarde, da posodi naprej. To razume kot opažam izjemno malo ljudi. Nekateri tega nikakor ne morejo razumeti, ker se jim zdi nemogoče, da tako sistem deluje.

Ah ja.
Ljudje torej najamejo hipotekarni kredit zato da ga potem držijo na depozitu pri tej isti banki, ki jim je odobrila kredit?
To pa verjamem da razume izjemno malo ljudi, si eden srečnih - eden tistih, za katere pravijo "kajti njih je nebeško kraljestvo".

T440 je 16. maj 2026 ob 10:59:34 izjavil:

Ljudje torej najamejo hipotekarni kredit zato da ga potem držijo na depozitu pri tej isti banki, ki jim je odobrila kredit?
To pa verjamem da razume izjemno malo ljudi, si eden srečnih - eden tistih, za katere pravijo "kajti njih je nebeško kraljestvo".

Ne vem ali ima smisel sploh polimizirat...V mojem primeru jaz najamem kredit, plačam nekomu za nepremičnino, nakar ta denar pristane na njegovem TRR, kot kupnina. Če ima pri isti banki TRR, kot je moja banka, je denar, ki ga je s kreditom ustvarila ta ista banka končal na TRR pri njih in ga lahko pri ECB obrestuje po 2%, če ga (dokler ga) imetnik TRR ne porabi kako drugače. Ne znam bolj enostavno razložit.

Bud_Bundy je 15. maj 2026 ob 23:00:59 izjavil:

Sem ravno opravil dolg pogovor z umetno inteligenco in ugotovil, da je narod zabit do kraja, konec je blizu. Enostavno se je lažje pogovarjati z UI, kot poveprečnim SLovencem.

Sem jaz preprosto obkrožen s takimi ljudmi, ali je to res?

Si že ugotovil, da ti AI servira tisto , kar hočeš slišati?

Ves denar moras dati v nepremicinine v Lj ali pa SBI delnice. Vse ostalo je majhen donos ali pa rizično. To delajo vsi bogati Slovenci.

dronyx je 15. maj 2026 ob 08:15:54 izjavil:

Če je še vedno 30 MRD denarja na slovenskih bankah obrestovanega po simboličnih procentih (0,5%) ali 0% je jasno, da je tu nekaj hudo narobe! Pri tem denarju vsako leto izpuhti vsaj ena milijarda na kupni moč samo zaradi vpliva inflacije na ta denar, ki leži po bankah.

Kolikšne so obresti za stanovanjske kredite sedaj nisem šel preverjat, so pa očitno res nekje med 3,2% - 3,5%. sem mislil da so več. Seveda ljudje mislijo, da so zadeli terno, ko kupijo staro stanovanje po absurdni ceni in računajo da se vsako leto podraži za 10%. Ampak to je nemogoče da traja še 20 let. Te zabave bo enkrat konec, ali pa bo morala potrošniška inflacija biti precej večja.

sem popravil v tekstu procente, da ne pretiravam. AI pravi da so obresti za potrošniška posojila okrog 5%. Nekdo mi je razlagal, da ima kredit po 12% obrestni meri. To so ga potem nekje nategnili, ali pa si je izposodil pri fizični osebi, ker mu banka ni dala.

Tudi če misliš, da boš dobil kredit po 3 ali 3,5 % je čisti nateg!!
To je tako, kot oglašujejo kuhinje z znižanjem do 50, ali celo 80%! In ena je morda res taka, ker gre iz programa, pa še ta je bila 2 leti razstavni eksponat in ima samo standardne elementa za eksponat.

30 miljardic ima nekih 60% ljudi, morda 70%. Tipični predstavnik teh ljudi je neki starec, morda celo brez otrok, v povprečju pa ima celo enega ali celo dva, star je blizu 80 let in navajen je jesti samo pasjo radost!
In ko se bo poslovil, se bo njegovih 500k in nepremičnina prelila med njegove dediče, se pravi otroka v abrahamovih letih, ali njegove dve sestri in tako naprej navzdol...
In tako naprej in naprej.... Zato je teh 30 miljardic tako trdovratno naloženo v slovenskem maščovju in ne bodo zlepa izginele!!
In zato se lahko banke (in bankirji) tako mastijo.
Naj napišem še kaj o mladini ali tistih 30%, ki bi denar rabili npr. za kakšno nepremičnino in začetek življenja in nove družine!?? No, to si pa sami sestavite za domačo nalogo....

@gen Maister: Čeprav nisem zasledil nikjer statistik, kaj je teh 30 MRD na bankah, se mi zdi da bo približno kar držalo. Ampak sistem je namerno tako poštudiran. To je tudi finančna represija. Ne moreš pričakovat da se bodo 80 letniki ukvarjali z investiranjem. Še zlata ne znajo kupit, ker ga ne prodaja njihov Mercator. Če bi pa recimo obstajali varčevalni računi z obrestmi inflacija +2% pa bi morda še znali do banke in to sklenit oz. odpret varčevalni račun. Pa tudi to je danes bistveno težje, ker zapirajo fizične banke in NLB nima več poslovalnic v kraju z 2000 prebivalci. Finančna represija je dobro poštudirana. Niso to bebci. Je pa zame to pač grdo, ker nategneš šibkejše. Ampak večina tu na tem forumu tega ne more razumet. Verjetno obstajajo pa tudi sorodniki teh, ki sploh ne vedo, da ima dedi na banki več sto kilo in tako mu denar leži zadnjih 50 let. In če mi še lepo borčevsko penzijo se denar kar kopiči (no, teh bi moralo ostati danes še malo, ampak vrag ga vedi).

T440 je 16. maj 2026 ob 11:37:05 izjavil:

2. Ko banka tudi "izplača kredit" se na pasivni strani obveznost za izplačilo kredita zmanjša za 100.000 EUR, obenem pa se prav tako na pasivni strani te iste banke hkrati poveča depozit prodajalca nepremičnine za 100.000 EUR (izplačani kredit je priletel na njegov račun). Skratka, takšna transakcija zaradi netiranja sploh ne vključuje ECB - dodatnih 100.000 EUR depozita prodajalca nepremičnine banki financira kredit kupcu nepremičnine.

nisem pisal z AI, ampak preveri pri svojem najljubšem ponudniku AI storitev :)

Napisal si točno to, kar sem tudi jaz trdil. ECB nima s tem veze in ne drži, kot si kdo misli, da nov denar v obtoku ustvarja samo ECB. Večino ga ustvarjajo komercialne banke s krediti.

Problem je ker toliko denarja printajo, da je realna inflacija od Kovida naprej nekje 10-15% na leto. Države sicer lažejo in pravijo da je manj, zato da ni kakega upora med ljudmi.

Hvalabogu, da multimilijonarji in milijarderji vejo kam s svojimi milijoni....v vse tiste stvari, ki se zadnje desetletje dražijo nenormalno, pa čeprav jih sploh ne rabijo in ne vejo kaj z njimi.