Large Hadron Collider

Ker na luknje nastaviš detektorje in vidiš, da gre vsakokrat samo skozi eno.

Upss, tole sem narobe povedal. Detektor na luknji (ali reži) zjebe vse skupaj V resnici ne moreš vedeti, skozi katero luknjo je šel delec, lahko pa veš, da je šel vedno samo skozi eno.

O.

Te izumetničene interpretacije so nekoristne in popolnoma nepotrebne.

Kaj naj z njimi sploh počnemo, če pa nam čisto nič ne koristijo naprimer niti pri razlagi tako enostavnega pojava, da vodik oddaja v vidnem spektru samo štiri točno določene valovne dolžine, ki jih z nobeno "klasično makro metodo" ni mogoče razložiti, še manj napovedati.

Mene pa zanima ravno to in ne tisto ali je elektron val ali delec.
Dejansko ima elektron lastnosti tako vala kot delca, kot si te pojme predstavljamo iz naših makro izkušenj. Pa kaj, big deal.

Poskus z dvema luknjama je zanimiv zaradi tega, ker do interference (značilne za valovanje) pride v vsakem primeru, pa če vse elektrone spustiš skozi luknji hkrati ali pa tudi, če jih spuščaš posamično, drugega za drugim, recimo vsakega v razmaku ene ure.

Zgleda bizarno, vendar vseeno zanimivo vprašanje, kako za vraga je že prvi elektron, ki je šel na pot popolnoma sam že vnaprej "vedel", da mora pustiti na ekranu tak madež, da bo v končni sliki z ostalimi tvoril interferenčni vzorec, čeprav bodo ostali elektroni prispeli skozi luknje šele kasneje in to vsak posamično?

Če elektrone mečeš le skozi eno luknjo, se seveda vzorec interference na ekranu ne bo formiral.

Ravno tako lahko vsak sam poskusi, pa popolnoma identičen poskus, vendar tokrat s tenis žogami (makro objekti), ki jih mečemo skozi dve luknji, ne bo v nobenem primeru ustvaril na drugi strani na zaslonu vzorca, značilnega za interferenco valov.

Ravno tako lahko vsak sam poskusi, pa popolnoma identičen poskus, vendar tokrat s tenis žogami (makro objekti), ki jih mečemo skozi dve luknji, ne bo v nobenem primeru ustvaril na drugi strani na zaslonu vzorca, značilnega za interferenco valov.

Hmm, striktno receno tole ni res. Ampak de Broglie-jeva valovna dolzina tenis zoge je okoli Planckove dolzine in potemtakem je interferenca res "manjsi" efekt

Okapi> Upss, tole sem narobe povedal. Detektor na luknji (ali reži) zjebe vse skupaj V resnici ne moreš vedeti, skozi katero luknjo je šel delec, lahko pa veš, da je šel vedno samo skozi eno.

Ja madona!

Že stokrat smo ponovili, da gre skozi OBE HKRATI. Saj to na kvantnem nivoju sploh ni nič takega. Dogaja se ves čas.

Ravno zato je tako absurdna mačka, ki je hkrati živa in mrtva, ne pa karkoli od tega. Ja, fizikalno to opišeš kot kolaps valovne funkcije, matematično se ti pa (zelo poenostavljeno povedano) zgolj uničijo nekatera lastna stanja.

Sranje. Ravnokar sem googlal "kolaps valovne funkcije" da bi morda našel primer kakega sistema za polinkat in dobil zvrhano mero ezoteričnega in bioenergetskega sranja. Groza. Preveč za tako uro.

Ampak "val" in "delec" je le naša beseda za (v tem primeru) isto stvar, ki ni ne eno, ne drugo.

Vedno gre skozi obe hkrati, razen, kadar z direktno meritvijo povzročimo kolaps valovne funkcije.

Zakaj je tako popularno govorit "je hkrati val in delec"?
A ni bolj košer enostavno rečt "včasih se obnaša kot val, včasih kot delec"?

Pojma val in delec sta itak makroskopska. Yet another synax error.

> Zakaj je tako popularno govorit "je hkrati val in delec"?

Zato, ker se obnaša kot val, za razumevat pa je bolj priročno imeti delec.

Ja, pol pa se preimenuj v Toporišiča, pa tvori nove besede. To bo super, razumel pa še vedno ne bo nihče nič bolj kot prej.

A ni bolj košer enostavno rečt "včasih se obnaša kot val, včasih kot delec"?

Ni, ker se (po mojem) obnaša vedno enako (kot val in delec). Pravilno bi bilo reči, da ga vidimo včasih kot val, včasih pa kot delec, odvisno, kako pogledamo.

Foton gre vedno na enak način skozi tisti dve reži, ampak če ga gledamo na reži, ga vidimo kot delec, ki gre samo skozi eno režo, če ga gledamo na drugi strani, pa kot val, ki gre skozi obe.

O.

Ne, ker to je le miselni eksperiment in v realnosti neizvedljiv (nepreverljiv).

Sicer pa me je prerekanje o "valovno-delčasti" naravi mikrodelcev spomnilo na zgodbico o treh slepich, ki so se prerekali, kako zgleda slon.
Tisti, ki ga je prijel za rilec, je trdil, da je slon podoben kači, tisti, ki ga je objel za nogo, je trdil, da je podoben drevesu, tisti, ki ga je potegnil za rep, pa, da je slon podoben vrvi.

Dejstvo je, da smo tudi mi "slepi" za dejanska dogajanja v mikrosvetu in si jih lahko nazorno interpretiramo le z nam bolj domačimi in seveda le približno "točnimi" pojmi, tako, kot tisti trije slepci, ne moremo ga pa dojeti takega, kot v resnici je.

Kljub temu, da ga ne moremo videti (dojeti v celoti), pa lahko s posrednimi metodami zelo natančno izračunamo, naprimer koliko ta slon na dan pomašini trave, ob kateri uri hodi spat in podobne nam bolj domače zadevščine.

Mene sploh ne moti, če je "kaj tretjega".
Samo naj ne trobijo, da je v danem trenutku dvoje nasprotujočih si postavk.

Sem čisto happy, če temu rečem en "potencial", ki se manifestira različno glede na način merjenja in okolja, v katerem se ta nahaja.

se manifestira različno glede na način merjenja in okolja, v katerem se ta nahaja.

Točno to je moj point! In pa to, da precej govoričijo v prazno, kako "je hkrati val in delec in človek tega ne more razumeti, samo izračuna lahko, če zna dosti matematike."

Še več! Rečejo, da se "samo bistvo razumevanja skriva v računanju tistih matrik".

Jebeš to, to je sam precej množenja in seštevanja, ena ogromna klobasa navadnega seštevanja, da zlahka ene parkrat zamešaš + in -. Ali pa celo narediš iz prve prav - tudi lahko kdaj!

Da je pa nevemkaj ... pa ni. Zajetna klobasa seštevanja in množenja.

NOBENIH skrivnostnih operacij, za katere naj navadni smrtniki še ne bi slišali.

Thomas> NOBENIH skrivnostnih operacij, za katere naj navadni smrtniki še ne bi slišali.

Eni se še z matriko niso srečali, kako naj potem vedo, kaj je tenzor? Brez tega vedenja ti kvantna mehanika ne more pomeniti nič!

Thomas> No ja. Tiste Heisenbergove matrike se lahko skompilirajo v navadno x86 kodo. Pa lahko eden kodo šteka in je to povsem ekvivalentno da šteka QM.

Seveda - komot prevedeš v kakšen drug jezik. Ampak lastnosti kvantne mehanike niso "emergent" kar v vsakem jeziku, ki ga izbereš za opis.

No ... veseli me, da se strinjamo, da je mogoče Heisenbergove matrike, s katerimi izračunaš KATERIKOLI kvantnomehanski pojav, prevesti na kilometer dolgo kačo plusov in minusov. Še množenje odpade, če je kača tako dolga.

Še množenje odpade, če je kača tako dolga.

Samo če misliš, da to lahko razume nekdo, katerega največji doseg so odvodi in integrali, se hudo motiš. Mora na besedo verjeti tistim, ki znajo te enačbe izpeljat, pa čeprav so samo seštevanje in odštevanje.

O.

Spet nek defekten Occam.

Zato pa je zadaj matematika. Z matematiko dokažeš, da je oboje hkrati, ne hitro izmenjevanje. Enačb, ki bi dala pravilen rezultat pri hitrem menjanju posameznih stanj ni.

O.

In bohnedaj govoriti o bilokakšni nelokalnosti, a ne?

Vsi ki znajo seštevati, lahko razumejo Heisenbergovo kačo plusov in minusov.

Lahko bi jo, ampak je ne.

O.

Visokošolska matematika je precej bolj obvladljiva kot te ogromne kače.

Kdor je že slišal za Turinga in njegov stroj, ve, da je mogoče prav vsako izračunavanje prevesti v dolgo kačo binarnih znakov.
Če to ni možno, se tudi izračunati ne da, na noben drug način.

Samo povedal sem ljudem, da je vse skupaj bistveno manj mistično,

Samo kvantnih pojavov si pa še zmeraj ne moreš predstavljat

O.

Jaz ne vidim, da bi kdo kje glede QM teme navajal kakšne navadne smrtnike, ki da nimajo kaj iskati zraven. Nasprotno, verjamem, da je vsak fizik pri zdravi pameti še prav posebej vesel, če vidi, da se za tematiko zanima še kdo, ki ni ravno iz njegove stroke.

Sicer pa so tudi fiziki le "navadni smrtniki" in tisti največji to tudi brez sramu javno skromno povedo.

V mistiko pa vse skupaj odevajo tisti, ki imajo sami velike težave z razumevanjem (to ima itak vsak, ko gre za QM), vendar tega nočejo priznati.

>>Še včeraj je bilo tukaj govora o tem, da gre za nekaj fundamentalno nerazumljivega, če ne obvladaš tenzorabike.

To drži še danes. Vendar nas "ta malenkost" že ne bo ustavila, da ne bi računali in računali in računali in .. in imeli od tega celo korist.

Kvantno mehanski opisi ne sledijo vsem "binarnim kačam" ampak samo nekaterim (pravzzaprav samo majhnemu, prav posebnemu delčku od vseh možnih kač)

Catch je v tem, da je treba znati ločiti, katere kače so kvantnomehanske in katere nimajo s QM a ma baš nobene veze.

>>Čarovnik iz Oza je navaden človek.

To smo vedeli že kot otroci, nič novega.

Novo (oziroma zdaj že skoraj 100 let staro) pa je, s kakšnoo neverjetno natančnostjo ta "QM kača" opisuje pojave mikrosveta.
To pa ni več tako samo po sebi razumljivo (vsaj meni ne), posebno ne dejstvo, da je bila praktično že kar v prvem poskusu najdena kar tista prava.