Šturm: Omejitev za sodnike in tožilce (beri: omejitev za odvetnike)

delo.si

Ljubljana - Minister za pravosodje Lovro Šturm je na novinarski konferenci dejal, da je vlada na današnji dopisni seji sprejela predlog novele zakona o odvetništvu. Dodal je, da novela med drugim določa, da sodnik ali tožilec, ki bi želel prestopiti v odvetništvo, štiri leta ne bo izpolnjeval pogojev za opravljanje odvetniškega poklica.

Šturm je povedal, da navedena omejitev velja tudi za odvetniške kandidate. Po ministrovih besedah je z novelo tudi dopolnjen 5. člen zakona o odvetništvu, ki prepoveduje zastopanje osebam, katerim mora odvetnik po zakonu odkloniti zastopanje. Ob tem je minister pojasnil, da veljavni zakon določa, da mora odvetnik odkloniti zastopanje na primer osebi, če je v isti stvari zastopal nasprotno stran ali če je v isti stvari delal kot sodnik, državni tožilec, policist ali kot uradna oseba v upravnem postopku. Poudaril pa je, da trenutno veljavni zakon ne prepoveduje pravnega svetovanja.

Novela pa določa, tako minister, da bodo morali odvetniki odkloniti tako svetovanje kot zastopanje osebam, "pri katerih so bili udeleženi v zadevah z njihovega področja". Pri tem je poudaril, da je ta omejitev trajna.

Šturm meni, da brez določene omejitve dostopa do opravljanja odvetniške dejavnosti za nekdanje sodnike in državne tožilce ni mogoče odpraviti nevarnosti za učinkovito uresničevanje posameznikove pravice do poštenega sojenja, ki jo določa 23. člen ustave. "Naloga zakonodajalca je, da se z zakonsko ureditvijo ne le zagotovi pošteno sojenje, temveč da se z njo tudi izključi vse elemente, ki bi zbujali dvom o poštenosti sojenja," je dodal.

Za začetek se mi poraja pomislek o "nemoralnosti" prestopanja tožilcev med odvetniške vrste v primerih, ko bodo varovali stranko, ki bi jo kot tožilci načeloma preganjali (Penko.press)

Ne uspem si predstavljati primera, v katerem bi bilo to "nepošteno" ali kako drugače sporno. Namreč, če bi pri obrambi uporabil informacije, ki jih je izvedel kot tožilec, se mi zdi mogoč le nasleden konstrukt: Tožilstvo ima informacijo, ki jo želi zamolčat pred obtožencem, sploh pred sodiščem. Zakaj? - Očitno zato, ker bi škodovala poziciji tožilstva.

Ravno pri tem se mi postavi vprašanje moralnosti oz. poštenosti. Naloga tožilstva ni brezpogojno preganjanje osumljenca oz. obtoženca, kjer bi že sam njegov status "obtoženca" zagotavljal zadostno podlago za to, da je potrebno doseči obsodbo. Naloga je "pregon storilca kaznivega dejanja"; če torej tožilec razpolaga z informacijo, ki utemeljuje dvom v takšno stanje, se zdi logično kvečjemu to, da pred cilj "obsodbe" postavi cilj "razjasnitve" spora, eventuelno odstop.

In končno - če bi takšna informacija bila znana sodišču, in bi to (tudi zaradi te informacije) izdalo zavrnilno oz. oprostilno sodbo, ter bi bila takšna sodba pravilna - potem je nepošteno oz. nemoralno kvečjemu to, da se takšna informacija zadržuje oz. taji. Mnogo bolj sporen je položaj, ko se odvetnik prelevi v tožilca, kot pa tožilec (ali sodnik) v odvetnika.

Yossarian, Barakuda1, MadMicka ... vesel bom primera, v katerem bi se vam takšen prestop zdel "sporen". (Sam si ga brez kakršnekoli prakse žal ne uspem zamislit.)

---

Šturm meni, da brez določene omejitve dostopa do opravljanja odvetniške dejavnosti za nekdanje sodnike in državne tožilce ni mogoče odpraviti nevarnosti za učinkovito uresničevanje posameznikove pravice do poštenega sojenja, ki jo določa 23. člen ustave. "Naloga zakonodajalca je, da se z zakonsko ureditvijo ne le zagotovi pošteno sojenje, temveč da se z njo tudi izključi vse elemente, ki bi zbujali dvom o poštenosti sojenja," je dodal.

Utemeljevanje prepovedi opravljanja "konkurenčne dejavnosti" s tem odstavkom se mi zdi nesklepčno. Le kako se posamezniku - obtožencu! - krati "učinkovita pravica do poštenega sojenja", če na svojo stran pridobi močnejšo obrambo? Pomislek o "poštenosti sojenja" je primarno sredstvo obtoženca, ne pa države. Tudi "država" ima na voljo sredstva, s katerimi doseže odstranitev takšnih pomislekov (npr. izločitev sodnika, ki počitnikuje z odvetnikom). Čuden je pomislek, da je bilo sojenje "nepošteno do države", medtem ko je sodstvo tretja veja oblasti, državno tožilstvo pa del izvršilne oblasti, in ima na voljo sredstva, ki jih obtoženec nima. Zopet - če gre za podatke, pridobljene s tem močnejšim položajem, se vračam na predhodne odstavke.

Ja, ker bodo zdaj naenkrat vsi tožilci postali odvetniki in začeli rušiti utečene pravne standarde. Zamislite se eni, kaj pišete. Sicer pa, apropo prestopanje. Ko je Matoz šel v odvetniške voda in, hopacupa, zastopat Popoviča, pa se nihče ni oglašal. Aja, saj res, Popovič ni komunajzer, pri njihovih zagovornikih pa se kajpak sum, da ga biksajo, ne pojavi. Dvoooooličnost.

edit: Popravljena zadnja dva stavka

To si povedal za sojenje, kaj pa pred sojenjem? Sej če češ nekomu prisluškovat, rabiš tožilca in sodnika, ki to dovoli, ne? To bi blo zelo ne zabavno, če bi ta tožilec prestopil in povedal tistemu, da mu bojo presluškovali. Se nekako izgubi smisel, ne?

Ta pomislek se mi zdi do neke mere tehten, to kar obrazlaga minister, pa je en navadn pofl.

Res je, da se lahko zoper nekoga izvajajo prikriti ukrepi. Še več. Takšne prikrite ukrepe je lahko predlagal tožilec X, oddobril pa sodnik y.
Sedaj pa se po naklučju oba odločita za odvetništvo in celo za skupno pisarno.
No, moram priznati, da bi se mi v takem primeru (hipotetičnem) tud men zdela zadeva malce sporna, neglede na dejstvo, da oba (sodnik in tožilec) tako ali tako morata čuvati takšne podatke kot tajnost. A vendarle. ljudje smo ljudeje.

Je pa vendarle zanimivo, da takšna prepoved ne velja za druge nosilce javnih funkcij in policiste.
Ti namreč ravno tako razpolagajo s kopico informacij, ki so nam ostalim smrtnikom nedostopne.
Gre zgolj za nedoslednost, ali je za takšnim "spregledom" nekaj, kar je le v interesu nekaterih.

V vseh ostalih primerih, pa ne vidim res utemeljenega razloga, zakaj omejevat svoboden prestop.

In ker se je že ravno omenjal sodnik Okrožnega sodišča v Kopru.
Ne le da je bil sodnik, bil je predsednik Okrožnega sodišča v Kopru.
Ob njegovem prestopu, je ta isti minister celo komentiral, da v tem ne vidi nič spornega, pravtako kot ni videl nič spornega ko je isto sodišče zapustila sodnica, ki je mimogrede spremljevalaka odvetnika Matoza in šla med notarje, minister pa je brez pomisleka njeno kandidaturo potrdil.

Medtem, ko se tokrat ukvarjamo z dokaj za lase privelečenimi argumenti za novelo zakona, pa vsi molčijo ob res spornih kadrovanjih in kadrovskih namestitvah.

Kot primer.

Malce se pozanimajte kdo je tudi zaposlen na Okrožnega tožilstva v Ljubljani.

Takšne kadrovske rešitve so meni veliko bolj sporne, kot pa odhod tožilca ali sodnika med odvetnike.

edit: popravil oziroma zamenjal beso vodaj za besedo zaposlen

NE

Lahko pa rečem, da je kar nekaj spornih kadrovskih rešitev (vsaj za moj okus)

Da pojasnim v kakšnem smislu

Mož odvetnik, žena zaposlena na tožilstvo. Ampak ne kot strojepiska ali kaj podobnega - zaposlena je kot tožilka.

No, če pa to ni sporno, pol pa te Šturmove rešitve sploh ne zasledujejo cilja, ki ga zagovarja.

Oprostilna sodba ni mogla bit dogovorjana, ker med obrambo in tožilci ne more bit skrivnosti (oz. v eno smer ne), sodniki pa sodijo samo po zakonih, in ker imajo trajni mandat, ne more nihče vplivat na njih. Če bi že bil sodnik kaj vpleten, bi se pa izločil. Ker imamo tako dobre, poštene in sposobne sodnike in sodstvo. Vsaj tako so nas prepričali v neki drugi temi. Sploh pa tega ne smemo mi laiki (tudi časopisi, kaj šele politiki) komentirat, ker ne poznamo vseh podrobnosti in ozadja. Tako in tako smo pa neumni.

Crni - preberi cel članek na linku. Bo precej bolj jasno.

CrniE> Sploh pa tega ne smemo mi laiki

Mi lahko komentiramo, kolikor nas je volja, samo ti tiste teme verjetno sploh prebral nisi, sicer bi ti bilo jasno, kdaj je komentar lahko sporen.

Ja no, smemo že, samo takoj dobiš odgovor "pravnikov", ki ti rečejo, da ne znamo vseh podrobnosti itd.

Barbara Brezigar, pač ni ne edini in še manj reprezentativen predstavnik slovenskih pravnikov.

In kaj se vam zdi spornega pri tem kar je naredil korpski odvetnik?

Sporno je samo to, da se iz točno določenega primera dela konec sveta, medtem ko pa je pri prejšnjih podobnih primerih bilo vse tiho. Dvoličnost, nič več, nič manj.

Pravno spornega seveda ni nič, oziroma za Penka še ne vemo. Čeprav bolj kaže da s "kazenskimi ovadbami v prihodnjih dneh" ne bo nič kaj.

Dvoličnost, nič več, nič manj.

Ki sem jo malce višje razglašal, pa očitno ljudje bolj površno berejo.

nevone, ne boš verjela, ampak tokrat se v celoti strinjam s tabo. Čeprav za to ni bilo potrebe, da bi spreminjali zakon, ki je že zdaj tako določal

Kdo ve kako naj bi to v praksi zgledalo? Bi moral torej tožilec, ki bi rad bil odvetnik najprej 4 leta doma sedet preden gre v novo službo? Oziroma počet nekaj čisto nepravniškega?

Dedalus:

Jeba sam, da takrat niso "škripale" plastične lisice.

Kaj pa ti veš o spolnih fetiših vpletenih?

Kar se pa komentiranja tiče. Zanimiv je tale primer, kjer je o ravnanju policije pri nadzoru Strojanovih v Postojni in poznejšem ravnanju vrhovnega državnega tožilstva za Komisijo za preprečevanje korupcije profesorica procesnega prava na Pravni fakulteti v Ljubljani dr. Katja Šugman Stubbs izdelala strokovno mnenje.

Mnenje je bilo precej kritično.

In izjava Brezigarjeve na TV SLO:

"Zato sem danes v vašem studiu, ker je nekaj najbolj nedopustnega, da predstavnik druge državne institucije zaprosi Pravno fakulteto, da kontrolira delo vrhovnega državnega tožilstva. Tega kot generalna državna tožilka ne bom dopustila." Brezigarjeva je v nadaljnjem pogovoru z voditeljem še dodala, da Pravna fakulteta pristojnosti pisanja pravnih mnenj tako ali tako nima.

No, če je to res, me pa zanima v katerem zakonu so zapisane pristojnosti o komentiranju predsednika vlade in notranjega ministra?

Morda v Zakonu o delu in liku Josifa Visarjonoviča Džugašvilija? Morda, ampak Uradnega lista s tem zakonom ne najdem.


Da ne govorimo o tem, da je pred leti Evropsko sodišče za človekove pravice presojalo v primeru, ko je - mislim, da v Franciji - policija podobno kot pri nas Penka aretirala nekega poslanca (mislim, da zaradi suma korupcije). Preiskava je bila nato ustavljena in nek nižji policijski uradnik je potem komentiral v podobnem stilu kot pri nas Mate.

Evropsko sodišče za človekove pravice je nato presodilo, da je to nedopustno in da predstavlja kršitev načela nedolžnosti.

Ampak takrat Slovenija še ni predsedovala EU. Sploh pa, kdo je Evropsko sodišče za človekove pravice, da bo solilo pamet naši vladi, kajne?

No, če je to res, me pa zanima v katerem zakonu so zapisane pristojnosti o komentiranju predsednika vlade in notranjega ministra?

Ne štekaš čist dober tega. Svetilnik in Co. lahko komentirajo, magari obrekujejo, kogarkoli ali karkoli hočejo. Boh nas pa varji, da bi si še kdo drug jemal pravico komentarja - ker pol pa razne BB popizdevajo in ne morejo spati, pa more jih tlačijo. So namreč nedotakljive in nezmotljive. Kdo pa so tam eni "pravniki" da bojo Njeno delo ocenjevali? Nedopustno!!!111

Mimogrede, drži, da same novele še nisem šel brat, vendar če se pravilno spominjam, v članku ali komentarjih piše, da naj bi ti Prestopniki sicer ne mogli opravljati "odvetniškega" poklica, ne omejuje pa jim tega pravnega svetovanja.

Spet naša vlada in minister ne ve kaj dela, oziroma pripravljajo populistično skorpucalo, ki pa ne bo rešilo problema, ker po tem zakonu je prebežnik še vedno lahko svetovalec oziroma pravnik, edino ne more biti odvetnik (zagovarjati na sodišču). Če se že spreminja, je treba postaviti zakon na izvoru problema, to je pri pogodbah sodnikov in tožilcev in najlažje je to narediti z konkurenčnimi klavzulami. Vendar imajo pri tem problem, ker sedaj so tako imenovane konkurenčne klavzule bolj težko iztožljive in so bolj namenjene za dodatke plačam vodstvenih delavcev.

Nevone, prihodnjik bi lahko mirne duše zamenjala s preteklikom. Takle mamo.

Nevone, prihodnjik bi lahko mirne duše zamenjala s preteklikom. Takle mamo.

Sedanjik tud ni slaba ideja.

Ne gori voda.

Kako da ne, če se pa volitve bližajo?

Šturm pravi, da bi 4 letna prepoved bila v skladu z ustavo, ker bi na ta način bila zagotovljena pravica do poštenega sojenja (tako je izjavi ravnokar na tv slo 1).

Šturm "buče" prodaja.
Zakon z zelo podobno vsebino je Ustavno sodišče enkrat že razveljavilo.
Nisem povsem prepričan, a mislim, da je bil ob razveljavitvi takratnega zakona, tudi g. Šturm ustavni sodnik.
Je morda pozabil, kakšne odločitve so sprejemali?

Mrbit si pozabil, da je danes garnitura ustavnega sodišča drugačna kot je bila včasih.

_{Aja, da ne bo pomote. Moj komentar je kar fejst neokusen in nepošten do trenutne sestave.}